List ií k m ^u 'vf ' * « ilt Ui'« id te t >5J58i Tečaj « ospodarske, obrtniške in n rod Izhajaio vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk arnici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr. 9 četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 20. januarija 1875. O b s e g : Razglas čebelarjem. Katera je boljša Lanceva ali Umratova mlatilnica? Krompirjev žužek, slivni riv- Čekar in pa krvava uš. (Dalje.) Opomin zarad nove mere in vage. Prav je. — Gostišče (hospic) v gorovji sv. Bernarda, bankovci. O potrebi prestrojenja politične uprave in prenaredbe obeinske postave. (Konec.) Ponarej eni Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Razglas čebelarjem. li C. k. kmetijska družba Kranjska bo po sklepu sub-vencijskega odbora razdelila zopet panjev in premij v denarju po 20 do 25 gold, učiteljem ljudskih šol in pa manj premožnim pa marljivim kme- tom čebelorejcem. Kdor želi deležen biti te podelitve ) naj se oglasi do konca meseca sušca t. 1. pri podpisanem boru, in sicer naj učitelji svoji prošnji od-spri- čalo krajnega šolskega sveta, da se res pridno pečajo s čebelorejo v Dzirzonovih panjovih in šolsko mladino podučujejo o čebeloreji; to spričalo naj dadó potrditi tudi predstojniku dotične kmetijske podružnice 5 kmetje naj priložijo svoji prošnji spričalo župana, ki ga potrdi predstojnik podružnice kmetijske, da so pridni čebelorejci, da imajo že panjove po novi napravi in da je čebeloreje v njihovi okolici veliko, ki bi se dala po novih panjovih še povzdigniti. Kdor poleg tega več panjev ima ima prednost za premijo 7 on Na prošnje spričaloma, se ne katere niso podprte z imenovanima bode oziralo. Centralni odbor družbe kmetijske v Ljubljani 12. januarija 1875. Krompirjev žužek, slivni rivčekar in pa krvava uš. žugajo kmetijstvu našemu. (Dalje.) 3. Krvava uš. v u S Tretji nevarni mrces enak trtni uši je krvava dalji kakor život njen. Pomnožuje se pa ta krvava uš tako silno, kakor je navada to pri vseh plemennih krvavih uših. Ona (babica) zleže v jeseni 30—40 jajčic, iz katerih spomlad pride prvi zarod, po katerih se vsacih 14—20 dni zaredi drugi zarod; one rodijo živo mladino, ki prvi čas svojega življenja biva v gori imenovanih bombažastih spuščajih, ki se večkrat odtrgajo in po prika- vetru daleč krog in krog raznesó. jeseni se žejo oni in one kot popolnoma izrejeni kriljati žužki. Krvava uš se redi od soka jablan, zato navrta mlade nježne vejice jablani; kjer je vejica navrtana bila, se naredi rak, kateri se čez celo drevo razširi, ako ni hitre pomoci, potem pa celo drevo konec vzame. Po tem načinu so v Normandiji jablane na prostoru čez 10 kvadratnih milj popolnoma pokončane bile. Ravno tako je grozno škodo ta uš naredila na Angleškem v Renskih pokrajinah in v novejšem času na Vir-temberškem. :';> •} 9 Že od daleč se poznajo drevesa, v katera se je ta krvava uš vrinila, kajti ona kažejo rakove izrastke in neko posebno bolehanje v vsem. Pri natančni preiskavi se vidi na spodnjih stranéh mladih vejic bombažasta belkasta převleká, ki nekoliko na višnjevo barvo cika katera izvira iz gori imenovanih voščenih spuščajev. Zival ta sedí v velicih trumah skupaj , ki obstojé îz babic brez kril in velike množine mladih. Kedar se je krvava uš zaplodila na kakošnem vrtu, 9 9 ni skoro mogoče je več zatreti. Zato je treba paziti se ta mrčes kar brž iz začetka zasledi in vse stori 9 9 da da se popolnoma pokončá. Zbor Virtemberških vino- in sadjerejcev v Schorndorfu 21. septembra zadevi nasvetoval to le : Je v tej Tri nove nadloge, katere iz sever 11e Amerike ta ča Najbolje sredstvo za pokončanje krvave uši je kr- sedla 7 ko se začne razširjati po njem Ce vejice za 7a do je us po- metra na dolgosti z belimi li- škar- x 1 ^tj 1 vaiiii .luiv^Oj ci laj 1 uoi jv » 1 » m * mi ' (Schizoneura, ali Aphis, lanigera), ki ima od tega ogledati sami, treba je odrezati take veje in jih sežgati. jami na kol privezanimi se dadó tudi najviše vejice odrezati. Vsacih 14 dni potem je treba tako drevo na tanko ; ali ni nove zalege na njem 7 če gospodar SVOJ G illiO y I\Ul J VJ ^LUl/UiVOO ^ UM) Al f Ml T OV^ VV* MVMV« ~ W W -J jw • ~ ~ V f V J^/. vmmv/« vumvuv« Ona je tudi iz severne Amerike konec poprejšnjega sto- skorja drevesa se mora odstrgati, rane njegove skrbno letja v Evropo se preselila, najprej v Škocijo; na Nem- zamazati, in da nova gnjezda krvave uši se ne napra- škem jo poznajo že 40 let; v Avstriji dozdaj še ni vijo zopet na drevesu , treba deblo njegovo in veje z ime ker ce jo zmečkaš, dá krvav sok od sebe. tega ne storí, je vse drugo potem prepozno. Strohnena znana. apnico pobeliti. kaste Krvava uš je blizo 2 milimetra velika in rumen Da pa uši 7 ki pri korenini drevesa in v zemlji ti- , včasib tudi rujave barve. Posebno se iz tega čijo, ne morejo zlesti na drevo, treba je v začetku spo-spozná, da po hrbtu ima bele, bombažu enake, iz vo- mladi okoli debla ovezati trak, ki je namazan s katra- ščenih nitek obstoječe spuščaje, ki so večkrat 3 do 4krat nom. Prav dobro potrdilo se je tudi to, da se jeseni zemlja za kak meter okoli drevesa okoplje in potem z je naj bolj ša, je res važno, kajti resnica je, da skoro apnom pomeša. Skropljenje dreves z miíico (žajfnico), nobene lugom ----- ----r i—J --- - — plinovo vodo, vodo pasjega zelišča in tobakovo druge mašine, poslednja leta iznajdene se niso kmetovalci tako poprijeli, kakor mlatilnic, bodi-si tacih, De- vodo ne pomaga toliko, kakor poprej imenovana sred- ki se z rokami, boďi-si tacih, ki se s konji gonijo stva. Angleži so našli, da je dobro, če se tako drevo lavci sploh čedalje prihajajo dražji in mnogokrat mla-s trpentinovim oljem namaže. Za najbolje pa je pripo- znano to, da se vsi deli drevesa, kjer je krvava uš se tičev ni še lahko dobiti; vrh tega imajo mlatilnice še to dobro, da kmetovalec ne potřebuje več skednja ali vgnjezdila, s petrolejem omijejo, in se bolne veje od- za mlačvo. Res je po takem potreba, da vedó, katero režejo in pôda sežgó. naj si kupijo, da jim bolje od druge služi. Opomin zarad nove mere in vage. Nova mera in vaga se imate leta 1876 povsod vpe-ljati, treba tedaj tudi novih posod. A1 c. kr. deželna vlada Stajarska je oklicala 20. grudna 1874 razglas katerem opominja obrtnike, naj prenaglo ne kupu- tacih vprašanjih, po katerih naj se razsodi, kaj je bolje memo druzega, razsoditi more samo skušnja; po zanesljivih skušnjah pa se je Lan ce va ročna mla-tilnica za bolj o skazala zato, ker se lagljeje goni in da hitro in posebno čisto mlati; v 51. listu lanskih 7 v „Novic" je kmetiški gospodar Janez Borstnik to jasno dokazal. jejo metričnih posod, ki se že povsod ponujajo, ker ministerski ukaz od 20. novembra 1873 1. předpisuje, da se mora posoda popred policijsko potrditi, predno Počakati je toraj treba, da dobi posoda Ker so Lanceve mlatilnice znajdba tuja Manhajma , Umratove Prage pa domaća Avstrijska iz iz v rabo. pride potrjenje, sicer pride obrtnik v nevarnost pregledovanju metričnih mer vse odvzame. ; da se pri Katera boljša zato je družba kmetijska hotela tudi domačo mašino skusiti in zategadel nakupila je tudi nekatere Umratove, da jih skusijo naši kmetovalci. Skušnje , dajejo prednost Lan ce vi. O nobeni teh mlatilnic pa ne veljá mogle pa na Kranjskem, kakor pri vas na Stajarskem to vv, da bi jih otroci ali ženske prav lahko uj^ic Lunceva ali Umratova goniti; možki so potrebni, da se delo hitro in dobro mlatilnica ? opravi Ce dodamo tem skušnjam še to, da v Dunajski Leta 1873 so ,,Novi ce" živo priporočale Lancevo razstavi leta 1873 je dobila Lan ce va ročna mlatilnica mlatilnico iz Manheima, leta 1874 pa so posebno hvalile da pové medalijo prve vrste, stori vredništvo le svojo dolžnost 7 kar ces po f Umratovo iz Prage, in to posebno zategadel, da jo kaj lahko vrtita mladeniča ali celo ženskici; vedale so tudi, da je kmetijska družba Kranjska nakupila obojih mlatilnic in nje po nižji ceni razprodala svojim podružnicam in drugim kmetom po deželi. Sihdob bo mlatitve povsod konec; vsaka omenjenih mlatilnic se je dovolj že rabila, se druga drugi primer-jala, druga proti drugi poskusila in gotovo bodo sedaj kmetovalci vedeli povedati iz lastne skušnje, kateri mlatilnici gré zares prednost; oni bodo vedeli odgovoriti : Je 7 in da po takem mu nikdo očitati ne more f da o važnih vprašanjih hodi pot enostransko. pa po mnozih skua- Obé mlatilnici ste njah gré Lance vi. dobri, prednost Ohćinske stvari. Prav î kar Čitamo i v 47. listu „Novic" na strani 372—373 leta Je je se ena tako rodo vrti ko druga? so si vse Lanceve med seboj enake? ali je katera izmed njih boljša in gibóneja? Ie Umratovo mlatilnico zares lahko gonita 1874 o poročilu iz 11. seje deželnega zbora Kranjskega gledé ob čin ski h zade v: ali bi bile velike občine koristneje ali male? Ker je pa si. deželni zbor Kranjski sklenil, da naj se enkrat pokličejo izvedenci iz ljudstva, m tudi neka mladeniča ali še ženskici? 1 4. je se vse Umratove enako lahko ali enako težko gonijo ali se t slučajno bolj rodo vrtijo? nekatere izmed njih bodi-si drugih Za občnega blagra voljo prosimo „Novice", » oziroma si. kmetijsko družbo na te vprašanja blagovolj (nega razsoda in odgovora, da se ne okupimo, ine splasimo, temuč pri kupu pogoje stavimo. Oni 2 Umratovi mlatilnici, kateri sem za hvaljene gibčnosti voljo kupil, vrtite se tako rodo in težko, c in se ce da mlatci možje ne strpijo pol ure pri gonitvi, vkljub vedne menitve dosti bolj vpehajo ko s cepci brez počitka mlaté; zarad tega pa tudi ne opravijo z mlatilnico veliko več od cepcev. Tako roda ni nobena mi znanih Lancevih mlatilnic. Vse napenjajo sicer svoje gonjače, a nikakor presilno; vse te so si enake. JjPosestnik kmet je od svoje rekel: ne dal bi je za 500 gold., ako bi ne dobil druge. Lanceva fabrika pa ima ^tudi lepo navado, da pridene vsaki prodani mlatilnici ravnati? kako jo snažiti? \ teri uradniki iz dežele v Ljubljano, da bi se tù pogo-vorili o vprašanji gledé občinskih razmer, ker bodo pa poprašani le izvedenci zaradi občinskih zadev, občinske zadeve pa niso le za izvedence, ampak tudi za priproste ljudi velike važnosti, zato lepo prosimo, naj se nam ne zameri, da se drznemo tudi mi od priproste strani priprosto izraziti v naslednjih vrsticah svoje mnenje zaradi občinskih in uradniških zadev. *) Na prvi pogled se marsikateremu dozdeva, da bile bi velike občine koristneje kakor male. Od druge bile pa male občine koristneje kakor velike zaradi potov iz daljnih krajev do župana; pri malih obcinah so poti krajše, toraj tudi zamuda manjša kakor pa o velikih občinah. Po našem priprostem mnenji bi bilo najpripravniše, ako bi bila vsaka fara sama za-se občina; dve ali več strani fará vkup ni drugače zajemati, w združijo, in če lega kraja kaže, da je svet bolj kva drat, ne pa preveč raztegnjen, ker raztegnjeni svet nekoliko prebivalcev preveč oddalji od županovega stano kakor če se same rade k. » natisnjen poduk, kako z njo s čim mazati itd., kar vse se pogreša pri Umratovi v kvar nezvedencem, kajti samo po sebi ni vse jasno. vališca; ali pa če bi bila katera fara tako mala, da bi ne bila v stanu vzdrževati občinskih stvari. U Iz Stajarskega 1. januarija Odgovor vrednistva. Vprašanje, ki nam Radostni smo sprejeli ta sestavek, ki nam je znamenje, ga stavite : da tudi naši ljudje na kmetih ne zanemarjajo za nje , zeld katera med tema imenovanima mlatilnicama važnih zadev. Vred Dalje naj bi se tako vravnalo, da bi se občinski vsi labko iz skîede zajemaio, kolikor potrebujejo ; predstojnik (župan) izbral bolj v Bredi občinskega okraja, bi tudi cesarska kraljeva visoka vlada storila tako. da bi tako od nikodar ne bilo prevec daleč do župana — naj Toliko o občinskih in uradnib zadevah . si. zboru Ker se pa ne zgodi vselej lahko , da bi se dobil tak in odboru dežele Kranjske pa izrekamo prisrČno zahvalo t za tako važno in koristno misel zaradi toliko potrebnih zato bi bilo prav, ďa bi se napravila bolj na sredi ob- prenaredeb občinskih in uradnih , zato zakličemo ra- činskega okraja, će je mogoče, pri fari ali kjer je ve- dostno: prav je! Vas pa, preljube ,,Novice" mož, kateri bi bil sposoben za občinskega predstojnika > prav lika vas ali trg kjer se ljudje tistega kraja navadno vljudno poprosimo, da nam ponatisnete te naše črtice v skupaj izhajajo bodi-si v cerkev k službi božji ali pa svoj list. *) na trg, da si kupujejo potrebnih stvari, obcinska pisarnica s potrebno bukvarnico. In tako bi se potem lahko izvolil za občinskega predstojnika vselej tak mož, kateri bi bil sposoben za ta posel, ker bi v odločenih Ozir po svetu. Časih dohajal v občinsko pisarnico, in ljudje bi vedeli 9 Gostišce (hospic) v gorovji sv. Bernarda. da bi Bralcem našim, vsaj jvečidel, je znan samostan (klo- v katerih časih morejo opraviti svoja opravi potem ne imeli praznih potov, kakor se zdaj pogo- ster) v soteski visoke Švicarske gore sv. Bernarda stoma zgodi. (Bernhardino), ki stoji na višini tega gorovja blizo 6000 Ravno tega mnenja smo tudi, kar se tiče uradnih čevljev nad morjem. Slišali so gotovo veliko kako na zadev; ako ima katera uradnija svoj sedež na šamoti tej za popotnike silno nevarni cesti usmiljeni samostanci skrbijo za stanovanje in hrano popotnikom in okraja, taka nikakor ni na pra- ali pa na kraji svojega vem mestu. Kako neugodna je okrajna gosposka na da celó posebne pse imajo, ki s pomočjo izurjenih zarad silnih zametov šamoti, to smo že sami skušali ko smo po svojih opra- služabnikov po popotnike gredó, ki v noć, da potem daljni in ne- snegá ne morejo naprej ter so v nevarnosti življenja. Mikal bode zato gotovo naše bralce natanjčen popis vilih bili zadržani pozno znani popotniki nismo znali kje iskati niti prenočisča niti večerje ; ko bi bila pa gosposka v kakem većem tega gostišča na visocem Bernardu, ki ga jim podamo trgu ali veČi vasi, tam bi bil pa vsak lahkojdobil, česar v sledeČih vrsticah iz bil potřeboval za živež in prenočišče. Če bi bil pa tako-le glasi: )) Allgem. Familienzeitungu, ki se okrajni urad prevec na enem ali drugem koncu svojega Prebod čez vélicega sv. Bernarda je eden naj bolj okraja, potem bi prebivalci v nasprotnem koncu okraja znanih prehodov čez Alpe iz Sviće na Laško imeli predaleč do svojega urada. Nadalje se nam ne dozdeva prav tudi to včasih notar daleč od uradnije bolj na šamoti, in tam , pa da si tudi ne da je eden najvažnejih za ljudi in tovorno živino, vec tako zeló obiskovan kakor poprej. Temu vzrok je t da občenje Aoste z južno in južnozahodno Svico ni vec svojo pisarnico ima ; to nepristojnost smo videli in sku- tolikanj pomenljivo in da gre mnogo čez Simplon. Tudi šali tudi mi, ko smo morali za pobotnice daleč od tam potnikov , ki obiskujejo razne znamenitosti, ni več to- iskati prie, in zato veliko časa zgubiti, pa pričam nji- liko, vendar privabi jih lepo število staroslavno imé po hovo zamudo drago plačevati, ko bi jih bili sicer v vsem svetu znanega samostana in priložnost od tù ob- kakem večem kraji ali trgu lahko dobili hipoma na iz- iskati mnogo divnih krajev valiških pohribij. Za j)b- bero in za malo plačo. čenje bližnjih pokrajin pa Piemonteških in južnih Svi- Iz vsega se toraj razvidi, da za občine, kakor tudi carskih je prehod še vedno neobhodno potreben in tudi za okrajne gosposke bi bilo najpripravniše, da bi imele ne bo še přišel kmalu čas, ko ne bo nikakor več posvoje sedeže prvic v kakem večem trgu ali veči vasi, drugič kolikor je mogoČe na sredi svojega okraja treben. in tretjič, da bi imeli vsi uradniki enega okraja blizo drug ď Italie v Kdor pride od Genovskega jezera po železnici Ligne Martigny, more voliti med več potmi da druzega svoje pisarnice y tedaj uradniških pisarnic, da bi tako ne bilo potem treba tiit/^a uaia j C* KJklZJKJ VAX Cl g VI XVUllV * XTAUI Vi^lJJ j ILlVi v V vliti UU\>U T lilii j Ua notar tudi blizo drugih dospe do samostana sv. Bernarda, ki je od tù oddaljen 12 ur. ljudém hoditi po uradnijah iz kraja v kraj vedi kam, k enemu tje, kjer solnce izhaja, tje, kjer solnce zabaja. Bog si g* Najprej gré se po cesti čez Bovernier v Sembrancher, kjer se delé ceste na goro; ako pa gremo drugemu po tej cesti do samotnega Cantine de Proz, neba se tam cesta in prične se steza in pot za tovorno živino ; tù se se Žanimivo je slišati, koliko ima člověk potov pri morejo dobiti mule za jezdenje. Od tukaj uradnikih, na priliko uiauumiu , ua uxiuav , uo ou uuug uûsuiu , prekoračiti eno goro do fajmoštra, k fari če se hoče oženiti, danes mora skoz puste, od navpičnih višin dospe > jutri drugo obdane skalnaté pušče, imenovane Defilee de Marengo memo skalnatih ut (ka- goro do župana, ker od župana mora imeti oglasnico terih ena je zdaj kostnica) in skoz mrzlo, temno mrt- vaško dolino v dveh urah k samostanu, stoječemu na notarja, in četrti dan zopet v uradnijo, peti dan najvišem delu prehoda. To naselišče v sredi tako za- za ženitev; pojutranjem zopet čez bribe in doline do ima prekoračiti zopet visoke gore in globoke prepade puščene okolice, 2472 metrov nad morjem do mesta ali trga, da si kupi potrebnih stvari. 9 na In bregu malega vsako jutro zamrznjenega jezera, na katerem se se takrat, če se more povsodi ob enem potu led včasih niti ne stopi, naredi nepopisljivo temen resni vtisek. Ima pa samostan dve poslopji; vecje vredjeno se to je kar je treba opraviti. Ker se pa pogosto mora za eno opravilo dvakrat ali pa še večkrat hoditi, je za sprejem popotnikov, ima mnogo sob, tudi lepo potem takém mu cel teden o potih poteče, in to zato prípeti, da 9 9 bukvarnico, mnogo zbirk ker morakvsakemu opravniku novo pot storiti, ker so druzega; če dij 9 prirodninskih, fizikaličnih oro-starin (rimskega in druzega denarja, kipov in druzih raztreseni daleč drug od druzega; če bi bili pa kolikor v bližavi najdenih starinj. Manje poslopje je za sprav-je mogoČe vkup nastavljeni, potem bi bilo dosti potov ljanje potrebnih reči in pribežališče, ko bi se slučajno prihranjenih, ker kov izgotovilo itd. M I XJ VUA J V/ ^V A m A M JL V Vt V/UVI JL/ V l»V/ ▼ J J v* v/ rv/ u 4 u * wwjb M X ^ V/ J AA Vf V » se ob enem potu lahko več oprav- pripetil kak ogenj ; tu prenočé tudi ženski potniki, ki Zato so nase ž e 1 j e 9 da bi se ta rec kmalu predru- po samostanskih pravilih čez noč ne smejo ostati v ve- gačila na korist bornih deželanov in cele države, da bi * Zato mislimo, da Vam bo tudi govor visokocast itega se zanaprej občine in uradnije tako nastavile iz sa- poslanca gospoda Hermana v deželnem zboru Štajarskem mote, v veče vasi ali trge in v sredo svojega okraja; prav po volji, ki se sklada o občinskih in uradniških zadevah kakor kuharica postavi skledo na sredo mize zato 9 da zeló z Vašimi željami. Vred. * čem poslopj kapeli vidi se grobni spominek gene- poroča, je toraj popolnoma opravičena, jako velikega rala Desnix; pogleda vredna je tudi Morgue ali mrt- pomena in celó pripravna vso sistemo spremeniti. vaška soba, v katero se prinašajo v snegu jd ne- ečneži, da jih morejo videti in spoznati znanci slučaj Po katerih načelih in v kakem obsegu pa naj se ie to, kar da pričujoči; v rnrzlem, čistem gorskem zraku ohranijo se več let in posuše se, da postanejo enaki mumijam. Prehod čez vélicega sv. Bernarda je starodavna JL luuuu u o v , ju otui vuu» ? jjjl 10^1 jluv^jc* , ta. ^ a^uau j otaiijc? ; utoti v ^^ cesta Čez Alpe, katero je menda naredil že Julij Cezar da tako ne more ostati. Nra^nost in blagostanje ljud- prestrojitev dovrši, tega nam odsek ni povedal, morda da nam bode to gosp. porocevalec razjasni!. Naj povem zatega del Mise! jaz mislim o resoluciji. moja je ta, da sedanje stanje je nestrpljivo in Konstantin previdel z miljnimi kamni. Nenavadno stva ste v jako veliki stiski. Cast, dostojnost in korist oštro podnebje in pogosti snežni pl je bila pot vedno storili so y da nevarna; ker je bila pa cesta za kup države isto tako kakor dežele zahtevajo jako hitre po- v + r# i 9 i»« » » moci. Clju ili vujorvu v cï Cj ur* , uoiauuvu jv^ uu 4.ixuuiuuii 962 samostan ali je vsaj razširii od mnihov poprej na- in jsko važna ustanovil je Bernard de Menthon strojitev. Zavolj tega resolucija zahteva omenjeno pre- rejenega, ter ga dal cerkvi v stvo Ostal v maj h Treba je manjših, za sodnijske in upravne za-deve enako velikih politiških okrájev ter v vsakate- nem obsegu do 1822, takrat se je razširii in postal sa- rem takém okraji le e n o samo gospósko mostan avguštinskih korarj katerih vedno 15 v javno oblast v rokah y ki ima vso uiuotau v^uctiuotviu xvuj.aijcv , i\an>nu jv/ »vuuu av * j a » uy u uia o t v tun.au , te] guo jjuots.1 ua ouaa pc* u ^ ~ ~ u.«* jo vocrn jjičnjčtiž*. JLvaivu je r riti občin (sosesk), dokler se politične gospóske srce smilila! Že tretji dan, ko je prišla ne prestrojé. Ce bi se bil o svojem času sprejel od bila vpadla prej tako ljuba ženica, da je bila ko strah : grofa Ho hen war ta gledé avtonomije nasvetovani komaj sem jo še spoznal. Padla je pred mano na ko- ně za-se marvec predlog, kateri je hotel pravico prestrojitve političnih lena in prosila milosti za moža — , ««« ^ gosposk izročiti deželnim zborom, že zdavnej bi zarad otrok. Kupčija je vsa proč in če bo še kaj časa nam bilo mogoče, se po naših razmerah in potrebah zaprt, bodo vsi berači. Zagotovlja mi, da je moz čisto urediti. Od odseka nasvetovana 1. resolucija, naj se nedolžen v tej stvari, kakor njegov najmlajši otrok. vladi prestrojitev vse politične uprave prav nujno pri- Da-si sem navajen bil že žalostnili prizorov, tu sem se komai zdržal solzá, tako se mi je revica smilila Un^ «s^m ms\r*rx] ofrkvîfi rjr.Q-i nin? Nie1 TAlaftîl Sftm Al oblika „rek-ti", iz katere ne more nikdar „r e e i t i" po kaj sem mogel storiti za-njo Tolažil sem jo s stati. Zastran ne dol očne pridevniške oblike namesti tem da je njen mož pri vsem tem nedolžen > preiskava to že pokazala. „ pristavi! — bodite prepričani Kar se mene tiče bo sem določne in vice versa sem pa že enkrat na tem městu glas povzdignil; da brez vspeha kažej o naši časniki da ne bom zanemaril ali ia naše knjige vsak dan. To vam je prava babilonska prezrl biti " nicesar 7 tc uicjjiioaui J VAC* AJiv^ KjyjiLx ^»uuiu^i ** a <-> j X--------------- kar bi utegnilo vašemu možu na prid zmešnjava; čuditi se moramo le, da slovensko uho Nekaj moram še tù omeniti kar se pokazalo razločka med daločnim in nedoločnim pridevnikom ne tem naj bosta omenjena pogreška v mojem cuti. med preiskavo přijet 1 OC til UUI^liltl j IVCil OO J Vy ^VIXW^uíiv ------------J -----J---— F O Po vsem trgu ie novica, da ie Linar dopisu popravljena, da ne bo mislil kdo O u ^ 1 J I * ?t // * i • f ty* • * § i «1 1 1 ■ • 1 rl v\ ínni Ir i k r* r\ n A tt i v^ r\ n AZ ^ « ___ oljo izdajanja ponarejenih bankovce v, naredila dopisnik" še slovnice ne zná. da „Noviški .1 . 7 JJ^UViOttl Kaj pa tište neke nihče se od konca ni nadjal kaj tacega knjige? Znano je, da nek zunaj slovenskih mej živec kakor slovensk veljak vsako toliko napako sedanje pisave steašen hrup, od tako obce spoštovanega in poštenega moža ie bil Linar znan. Pa vse se pol 1JUL\JJU<\i j XVCilVUi ------------------J ~ ------- -- tako tudi to ču- mnozih pisateljev očitno graja. Pisal je tudi meni o teh denj lil čil £11 čili. X Čt V OU DO jJ^iC/JC , i Cl, IV\J IUU1 vyj -------A J ^ O J—----* M^LVLXI v WL*. Slednjic so nekateri na pol že verjeti zaceli in rečéh večkrat. bpomnivši se tega, pogledam radovedno tako je bil nastal ne mír Le Jonas in njegova dru v neko ni davno došlih mi knjig in že v drugi vrsti žina so kazali skoz in skoz tako zadovoljnost na obra- tistega odstavka, v katerega so zadele oči, tedaj v eni z ih 7 ter govorili tako člj o tej >> ganski rodo- sami vrsti, najdem * * LL vini" ? da se je to škodoželjno obnašanj jelo V ze ploh pogreškov! Omeniti vsem gnjusiti ? zlasti ker tudi nedolžni ženi in otrokom očitam, ne spadajo v vrsto tistega niso prizanašali z očitnim zasmehovanjem. Vsem trža nom je bilo sicer znano sovraštvo med rodovinama, da sta Jonas in njegova žena tako hudobneg kakor sta se zdaj kazala, tega se ni nihče m sploh tacih reci, o katerih bi se moglo a dice lis est, ampak so take t> slovniških (ne tiskarnih) ki jih ali pa moram, da napake ,,nij" ali „ni" , da sub reči srca 7 , zarad katerih so pravila v slovnici že davno dognana in utrjena, napake, kakoršne Linar je prvic povedai djal je bil pri izpraševanjih zmiraj enak. 7 pr tem je ostal ves čas 7 namrec Kar da nikdar ne^uieté! iz znanih vzrokov ne ve, od kod je dobil one desetake. Preiskava j že nepopačenemu narodu srce boli, da smo tako globoko padli, a še bolj mora polji jezikoslovnem in slovstvenem. 'Vzrok so Domoljuba politično ga žaliti propad na trajala šest mesecev, a novega tudi drugod ni spravila nic na dan Da bi bil Linar z izdelovalci bankovcev v , ki so prej přejeli ko za s 1 o v n i c o. Pisava v mnogih sestavkih kaki zvezi, to se mu toraj ni moglo dokazati ; pač pa je bilo dokazano, da jih je izdajal, toraj bi bil tudi zarad tega obsojen , kar bi mu bilo pa tudi naklonilo najmanj pet let težke ječe. Ker sem bil jaz zvedel in dokazal njega kar dokazati dalo. bi bil moral oddati , _ se je —__ , in zapisnike deželni sodniji. To sem jetniku, ki je bil že strašno shujšal in ves obČutek zgubil, naznanil mu tisti pisci po nekaterih časnikih za pero, in dopisih je prav taka, da mora čitatelje, ki niso v oblikoslovji in sintaksi prav utrjeni, gotovo popačiti. Saj so mnogi, tudi omikanci, tako malo zavedni, da ne-slovnični, brezredni in nelogični řičet kakega časniškega sestavka raji posnemajo, nego kar med zdravim naro- to jim je dom pretežavno. ►Slovnico prebirati Moj svet bi bil ta-le: se ve Kdor se m přistavil, da ima v treh dneh oddan biti deželni sod katera bo potem dolocila dan konecne obravnave mil I ko bo državni pravdnik sestavil zatožbo. Linar čuj spisovanja kake znanstvene knjige, gre misliti strokovnjak. In če je, Je lotil 7 da Je ce se je že toliko trudil s tva- to nno meni se brez vsega obeutka telesu že popolnoma otrpnil Je zdelo 7 ko da bil na zasukala Pa predno se je to godilo 7 se rec vse drug katero^ obdeluje zakaj ne bi se še enmalo po trudil, da bi nam zlato blago vsaj v sreberni posodi ponudil; zakaj ne bi.si pred pisanjem pisave slovnično utrdil ? Nepoklicanim piscem pa naj vredništva predale pa naj jim spise popravijo, da se bodo po zapro 7 ali Dan po tem přivleče stari pomagač Linarj ki Je xvau jju i/v^JLLL jjiiïi^uv/ oiaii j^uma^au jjiuaijcv^ ivi i ' izmed vseh edini ostal tudi v nesreći še pri svojem go podu 7 meni v pisarnico jokajočega dečka okoli sedem teh popravah učili pisati. Tako so delale „Novice". Ali leta 1875 sramotno. 1--------V^-LCVIW ■ se ve da — bi bilo to za dopisnike let starega 77 Le sem, ti kacji zarod", se dere nad njim gospodu sodniku pokaži, kaj 7 V // imas." 7 77 tll Produkcije (akademija) 10. t. m. so bile tableaux v bili vsem (Dalje prihodnjič.) Gorici 16. jan dopisi. Ne ne zamerite tega pa ne! Stavci in popravljavci so važen faktor pri časnikih, kakor pri vsem kar se tiska ali da bi oni v našem gledišči 9. in sijajne; posebno všec so iz Uhlandovega „Des Sángers Fluch", představ se je vdeležila naša aristokracija in niei na celu — kot kraljica — grofinja Coronini-evka. VeselTčnega odbora'načelnik je bil nekdanji župan (deželni predsednik Salcburški) Karol grof Coronini. slovenska pesem^ („Cigani", Vogel-nova) je bila s ploskanjem sprejeta. Čistega doneska je 1500 gold. — Jutre 17. t. m. se akademija ponovi v prid katerih PHHHHPMV "j deželnega glavarja sopruga Selma smeli imeti kako pesniško svobodo (licentia poetica), proti temu moram protestovati. Jez sem pisal v posled-njem svojem dopisu (v listu 2. „Novic" t. 1. str. 14): „ .... kajti reči se sme, da je njegovo (M. Dolijakovo) prerano smrt vzročilo javno življenje"; —natisnjeno pa sem našel „rečiti"; in v drugem stavku spodej na mesti „jako praktični mož" (M. mož." Po pravici naj povem, da me ie , ko sem to ubozim učencem tukajšnjega gimnazija. — V eni po- slednjih sej je sklenilo naše inestno starešinstvo potrošiti 6.0 gold, za dva krepka javna čuvaj a, ki bi imela ta in prihodnji mesec za varnost po mestu skrbeti. D.) Zelczua Kaplja dne 17. jan. (Citalnica) 77 videl 7 jezica posmodila. (bo misii kdo) pedant Zakaj ? . Je> Prvic zato, ker sem sa napravi ; tudi bo volitev novega denarničarja. Ob enem naznanjamo una-njim udom, da se je citalnica preselila iz Boštejeve hiše praktičen 24. t. m. besedo s petjem, govori in tombolo m drugi č ker dni pregledoval — neke knjige, spet veže ? — porečete. Da bi se tako ne ! — Ostanimo sem pr ej s nje pa to v gosp No, kako se za zdaj pri Gutaievo p. d. Orešnikovo. Vse ude, pa tudi J - - - - - - 0đb Kostanjevice 14. jan. (Za volitve v kupčijsko zboi neude prijazno vabimo k obilni vdeležitvi da besedi „rečiti"! To je taka kolosalnost, nico) dobil je volilne liste g. Aloj 7 trgovec Ko ua, ko bi se kateremu pis a tel ju pripetila, moral bi stanjevici, a ne župan. wu. — v*<*v, — za vselej pero odložiti. „Reči" je namreč stopljena tudi v Št. Jernejsko in sv. Křižko županijo On poslal jih je ImeI jih je kar v štacuni cel kup; če je přišel kak volilec skanje in vse nepostavno početje ,.Erstarkung des Ver Kam jadramo? kam Razposlalo se je v Kostanjevici jako malo vo- prišli bomo, ako se na ta način v ljudstvu zatira pravni kaj kupit, kar přijel gaje, daje podpisal ne vedé fassungs-Gedankens. O švindel! ■ wgM mam wěěm êêm ■■■ mm^^H iilnih listov, ]n se ti nekterim, kakor g. P ucu, le potem, čut in spoštovanje postav, ako take baže ljudje, kakor ,,die wackeren Gesinnungsgenossen vom Lande": Na- ko so jih sami ostro zahtevali, veČina volilcev pa je podpisala pri g. Gaču v štacuni ali pa pri g. Kunta- 80 G. J ožef Z a 1 o k a r, gostilničar prêt ) Krenner in Laborski Hafner čez noc posta- je riču v gostilnici. dobil listnico po lastnem prizadevanji še (14. dne t. m.) popoludne, ko je pošta žeodšla da následek vsacega švindelna je nejo čuvaj i zakona in aposteljni boljše bodoČnosti í v četrtek Obupati bi moral člověk , ko bi ga ne tolažila zavest, krah u Povedali i uuu l« uu« j ^upviuuu^ ivv j u v o /J v v u. o a c* um» liugji^uvik t oavu^« o v ju ^aiau • - i u v cuaii tako da se nikakor ni mogel poslužiti volilne pravice, bi Vam še marsikaj, ali tiskovno svobodo imaj o, kakor V dokaz je izročil dvema možema volilni list ter rekel, se kaže, liberalci za-se. naj to poljubno razglasimo. Razen tega je Gač svoje- voljno obdržal volilne liste Petra Oražena, J. Laknarja Komenda pri Kamniku 16. jan (0 volitvah za 7 prvega češ, da ni več obrtnik, akoravno je za letos pa- živeli. zbornico kupcijsko) naj tudi jaz povem, kar smo tù do tent še plačal, druzega pa zato 7 ker je Laknar pod Kar turšk kuratelo. Ima li Gač pravico za tako početje? Volilci hočemo paša, češ je pri nas godilo, ne bi se drznil noben da z budalim kmetom naredimo kar Janez Keržičnik, črevljar, J. Querini, Jakob Cernečič Tako dojde sem včeraj to ) krojača, in J. Javornik, ključar niso dobili nikacih listov "--— » XVVX.V V.VJUV ---.^.«J, JV. ť ^ dne t. m. popoludne mogočni gospod Or eh p e t n a j s t e g v roke ; k j e so 9 Dalje ne vemo f po kakej pravici Schaffer, c. kr. okrajni slug od hiŠe do hiše nagovarja tako-le 7 rekte ; ter No prehajaje se saj vem, da je adjunkt Rizzi pripravil gospodično F. Košič-evo, bos ti tudi tako volil, kakor drugi; tam v Ljubljani je da je podpisala mesto svoje matere M. Zugelj, ko ven- 12 izvoljenih, ki se bodo za manjši patent potegovali. Na kakšno brisalo je ta gospod križe délai, mi ni znano, pravili so Ako Na liste 12 izvoljenih, ki se bodo za Jaz bom kar križ tle za te naredil u dar tega ne sme po postavi ne prva ne druga? sodniki postav ne spoštujejo, potem vnanjih volilcev bo se kar napisala imena nasprotnih mi da Je vlovil veliko križev. Ves položaj v tej kandidatov in z raznimi pretvezami dala podpisati ali pre- stVari je tako jasen, da mi ni treba niti jedne dalje črh- Mar Njegovo Veličanstvo daje zakone o prostih da jim sme vsaka kreatura brezsramno in križati po črevljarju J. Kalinu. Sploh pa do toreka niti zvečer do 7. ure (12. jan.) ni nihče dobil lista v roke, volitvah akoravno jih je imel A. Gač v štacuni že 8. januarja. brez kazni v lice biti Tako nepostavno se je pri nas ravnalo! Preserji 10. jan. (Ocitna zahvala.) Slavna kmetijska družba v Ljubljani je podpisanima posestnikoma blagovolila podetiti iz državne podpore nakupljenih ovác izvrstnega Trbiškega plemena. Za to se jej ocitno prav Ljubljane. (0 đogodbah pri volitvah za trgovinsko • • 7 / • 1/ • 7 . • • -v-r • * / i in obrtnijsko zbornico Kranjsko) imajo „ No vice" dane& svojim bralcem veliko jako zanimivega poročati. Storile bodo to mirno 77 sine ira et studijo4 ( vsaj dogodbe lepo zahvalujeva, in kličeva iz srca Bog daj, da bi še zanaprej za našo deželo neutrudljivo skrbna kmetijska družba môgla revnemu kmetijstvu v toliko obilni meri koristiti — kakor je koristila dozdaj. Jožef Petelen. kmet. same po sebi glasneje in ostřejše govorijo, kakor če bi močile peró svoje v strup in žolč. Ko je dr. Bleiweisu došlo iz vseh krajev dežele strašansko nepostavno se delà naše mnogo poročil, kako po deželi pri volitvah, in se je naznanilo mu mnogo pro- Janez Svete, kmet. naj kot zaupnt KraDja 16. jan. (Volitve v zbornico kupcijsko in trgovskó) so se enako, kakor poroča se vam iz vseh ko-tov dežele naše, vršile tudi pri nas. Bila vam je to prava komedija, a ne „divina komoedia" Dantova, ampak peklenska nemčurjev! — Na ta način bi se na Kranj-skem lahko tudi Kinezi izvolili. Ce tedaj ne misli vlada pri volitvah spoštovati postavnih mej y ljubše nam bo, da navarnost imenuje izvoljence „konstitu-cijskega društva", kakor pa, da se s nezaslišano agitacijo vsilujejo volilcem kandidatje nemcurske stranke in Volilne beriči testov zoper tako počenjanje s prošnjo , mož naroda našega od leta 186l , kar se je v Avstriji pričelo parlamentarno življenje, ne drži križema rok, ampak išče pomoci zoper volitveno anarhijo, obrnil se je po tem pozivu, ki mu je dolžnost oglasa nakladal, v smislu odgovora, ki ga je gosp. vladni načelnik vitez Widman dal pritožni deputaciji Ljubljanski 13. dec. . 1., kar naravnost in po najkrajši poti na Dunaj do ministra trgovinstva dr. Banhansa, ki je zborni cam trgovinskim in obrtnijskim najviša instancija mu po telegrafu 13. dne t. m. pisal sledeče : 7 in se potem smatra volitev kot glas naroda, liste raznašali so tu in v okolici naši ne 7> Narod v vseh okrajinah nase nicevanja dežele je zavoljo za ampak tudi nemčurski privrženci in drugi Iškarioti naroda našega, kakor na pr: Zakotni pisač Na prêt in neko človeče „ausser Dienst", Krenner kazali, ali pa po imenu, ki so ljudem liste večidel koj nazaj jemali ter z raznimi zvijačami tirjali podpise itd. — Na ta način nosili in jemali so ti ljudje tiho-tapsko po městu že v pondeljek 4. jan u arija izkaz-nice za obrtnijski oddelek. (! !) Kako se je godilo za so „Novice" že poročale. Po kateri 10 volilnega reda za trgovinsko in obrtnij- Judeži! zbornico in zavoljo groznega in kaznovanja vrednega po stop an ja uradnih slugov većega delà okrajnih glavar-stev pri raznasanji volilnih listov za volitve , ki se poju-tranjim koncajo , tako razburjen, da je silno potrebno, ostro preiskavati nepostavna pocetja in izrek o veljavi teh volitev odložiti do onega casa ? Naj blagovoli ko bode preiskava dognana asa ekscelencija to na resnicnedo- kupčijski oddelek postavni poti pa prišle so volilne izkaznice tem ljudem v roke, na to vedel bo odgovor dati državni poslanec go db e oprto poročilo na blagor cesarski vladi in javni morali v vednost vzeti in potrebno učiniti. Dr. Bleiweisy deželni odbornik Že drugi dan (14. dne t. m.) o pozni uri zvečer je dr. Suppan, ki se je v očigled tolikih pred vsem sve- přejel dr. Bleiweis od si. vladnega predsedstva v nem-tom že odkritih nepostavnosti drznil v zadnjem obcnem škem jeziku sledeče pismo: Blagorodni gospod ! Po ravnokar mi došlem tele-zopet postavne volitve vršile v deželi!! Ali se ne bije gramu Njegove ekscelencije gosp. ministra za trgovstvo s takim blodenjem resnici v obraz ? Leta 1848 so se volitve v kupčijsko in obrtnijsko zbornico zarad ne- mu naznanjate nepravilnosti pri volitvah, zaničevanje katerih malenkosti ovrgle in volilci tirali pred sod- zboru „konšt. društva" trditi , da čez dolgo let so se 17 je on vceraj zvecer prejel telegram od Vas, v katerem c+i T»ri vrtlitva h ^ 10 volilnega reda, kaznovanja vredna pocetja itd. nijo In zdaj? Imenuje se nezaslišano uradno priti- Gosp. minister mi je ukazal 7 Vam î blagorodni gospod ? naznaniti, da se o tej zadevi na-me obrnite. Sprejmite pri priliki izraz mojega odličnega spoštovanja. Ljubljani 14. jan C. k. dvorni svetovalec: 1875. Widman s/r. u Drugi dan po omenjenem dopisu gospoda vladnega načelnika se je dr. Bleiweis k njemu podal seboj vzemši posa in prepiše nekterih pritožeb in protestov županij meznih volilcev, ki so bili po dl aga njegovemu tele- ▼ ,J J ^^ ) AW I V« ▼ v JL VA UH Mi JUL U ; JL • JUmV£JiJULU f V/lllVU V ^ Ukl UV M1JL1. V VA A ^ t« XIJV^V/ 1 V1XJ.V% UV/AV^ Kakor se iz tega dopisa razvidi, je gosp. minister gramu do gosp. ministra. Gospod vladni načelnik ga přiznavši važnost njemu , ne tihotapsko, ampak očitno je vljudno sprejel in prijazno ž njim obravnaval blizo došle pritožbe, nujno rešil telegram dr. Bleiweisa in poldrugo uro dotične pri tož be ; izrekel je gospod načel- mu povoljno priliko dal, z veljavnimi dokazi utr- nik le svojo nevoljo o tem, da nekteri časniki vladne diti to. AI dr. Bleiweis o čemur je gosp. ministrn poročal. je s svojim telegramom dregnil v gnjezdo sršenov cele koterije, ki se zove „ustavover-ska" in katerej organ je Ljubljanski „Tagblatt" lista (12. in 13.) njegova sta polna vekanja, psovanja nik organe napadaj o s priimki „Betriiger", „Sch windier" itd. Zagotovljal mu je, da od njega ni nikakoršen ukaz do Dva okrajnih glavarjev šel, se vtikati v volitve. Ko mu je pa pokazal lastnoročno písmo c. k. okrajnega glavarja Der bitscha do nekega županstva v zadevi volitve, je gospod natolcevanja in laganja tako ostudnega, da preseda to vladni načelnik odgovoril, da vlada se ne more krivičiti, celó mnogim nasprotnikom našim, ki se niso še popol- ako kak uradnik v preveliki gorečnosti morebiti preda- noma s pametjo skregali in imajo v sebi. v se iskrico poštenja leč seže. Ko ga je dr. Bleiweis pomoci prosil za ob-veljavo pravice in postavnosti, ki se je v obilnih pri- Al togota nemčurska ni se še ohladila z gnojnico merlejih tako prelomila, da bode treba tudi sodnijsko v Tagblattovo u pot nastopiti, mu je obljubil, da ga je volja vse pri Kolovodji trije ustavoverske stranke vsedli so se tožbe natanko in oštro pa objektivno pre-skupaj in skovali na ministra dr. Banhansa sledeči te- iskavati in résultat teh preiskav s přilože- legram : ni m i Podpisani ne bi bili mislili pokliča v sebi imeti se stru v razsodbo izročiti. pritožbami in protesti gospodu m i ni- tem zagotovilom po- zarad volitev zbornice trgovinske do Vaše ekscelencije polnoma zadovoljen je zapustil dr. Bleiweis gospoda vlad obrniti, ako bi jim ne bil telegram dr. Bleiweisa dolž- nega načelnika, kateremu je razložil tudi dogodbe vo-nosti naložil, na podlagi natančne vednosti dogodeb, res- litev za zbornico v letu 1865 in 1869. nico odkriti in uničiti sila nesramni volitveni manever. Nasproti temu, kar Vam dr. Bleiweis neresnično po-roča, je v celi deželi naj živej ša zado volj nost o posta v-nem postopanji vlade in njenih organov, in edino le mnogostranska neizmerna agitacija duhovščine izbuja pravično jezo. Manifestacija dr. Bleiweisova, katera hinavsko celó blagor sicer hudo sovražene vlade in javno nravnost (moralo) povdarja, je pač poslednjo sredstvo obupa take stranke, ki je ves vpliv v celi deželi zgubila. Dr. Suppan, dr. Schaffer, K. Deschmann, To bilo je jedro razgovora načelnikom in dr. Bleiweisom. vitez V i d m a n v svoji resnicoljubnosti o ničemur ne bo de e gotovo ravno tako on, kakor dr med gospodom vladnim svesti smo si, da ga mentirai, in da Bleiweis čudil, ko rencije bral sledeče nesramne laží te konfe v 13. listu ,,Tagblatta u 7 ki se pod naslovom Eine solenne Nase", namesti „eine unverschámteLuge'', a glasij Kdo državni poslanci. > od besede do besede tako-le: SSater 33íettoet$ tourbe Beïanntlidje infoíge fetneš Marmteíe grams ait ben §anbeí$mtmfter jutu 9îegierungêïeiter 9t. t>. SBibmart ali dr. Bleiweis ali pa imenovana tro- berufen, um nacere $luêfunft ju geben iiber bie Simptome bec je resnicogovorilin kdo la gal v nave- angebítíj brofyenben $oíféret)olutton in Sratn. ®a ht ben ©pal* denih telegramih, bo svet lahko sodil iz protestov in ten ber nacfyften 9řct>ice=9?ummer fd)tt)erlidj eut authentifier 33e jica pritožeb županij in posameznih volilcev, ki jih bodo rtcfyt iiber btefe Slubteuj beê „SanbeSauêfdjufjbetftÇereS unb iiber bral ci naši spodaj čitaK bie Síafe, bte er fid) babet geljolt, juíefenfeht biirfte, fatten Ker je imenovani trojici in pa „Tagblatt"-u najhuji toir uu8 fůr t>erpflid)tet, uufern Sefent baêjenige, toaS un8 bar trn v peti to, da dr. Bleiweis povdarja „blagor vladni" iiber auS tterlapcfyer OueUe 3« £)t)ren gefommeu, mittbeiíen ju m pa javno moralo" y ter jo trojica „hinavšcino" ime- foûen. 3m fcoQen 93ett)uf;tfetn fetner ©tettung al8 „SBater ber a nuje, treba, da „Tagblattovcem" povemo, da pravi pri- dation" uub 53ertreter ber fcfytcer beteibigten „offentlidjen SDÍoral jatelj Avstrije in njene vlade je le federalistična ali dr- trat §etr 33ietti>ei8 fcor ben SanbeŠregierungSieiter. Çodjnaftg bie feme Sftanter ber man fennt žavnopravna stranka in da vladi takošnje sisteme vsak unb fyerauSforDernb pravi patrijot rad iz poti spravlja, kar jej utegne v pri- §erren! — fiifyrt er ®iage iiber ba3 Sorgefyen ber řanbeSregie-hodnosti škodovati. In dalje jim povemo tudi še to, da rung uub tfyrer Organe bet bern 233aïjfacte unb toar eben trn tudi državnopravna stranka hrepeni po ustavi 7 al po Sefte^en 3uge mit ben 53efdmíbu}imgen unb $eríeumbungen, mit ustavi takošnj i, ki je pravična vsem narodom Av- ben angeblidjen ©efeÇtmbrigfeiten, toelcfye bte 33erfaffung§partet sirijskim, ne pa le dvěma: Nemcem in Magjarom, v ficfy fyabe ju fcfyuíbeu fomrnen íaffett, í;ert>orjuriicfeu, al$ tfjrn §>of katero so —seveda Němci in nemčurji, Magjari in ma- ratft 2Bibmanti in fetner geroofynten rufytgen aber entfdjiebeneii gjaroni zaljubljeni terse zategadel preradi ,,ustavoverci" 2Bet|e bebeutete, §err Síeiroetš môge fid) t>or aílern gegentoartig titulirajo Kar pa se tiče javne morale, je po vsej fyaíten, baft er tu feiner anberen ©geufdjaft t?or ibm ftefye ai§ pravici jo povdarja) dr. Bleiweis zato, ker če ljudstvo tu ber ettteS f. t penfionierteu SanbeêtÎ}terarjteê, ben folgerec^tet da se postave strogo in v vsem ne spolnuje 2Bei|e bte £)anbeí$fammertr>ať)íen gar nicfytê angebeu; er feíbft oa nstih, ki bi imeli izgled v spoštovanji postav biti, aber (ber ^egteruitg^íeiter) ftefye t^ut gegeniiber aí§ ©teUnertre* gine tudi v ljudstvu spoštovanje postav ; zato vlada ne ter ©r. 9Jčajeftat beš ^aiferê, ber feine ^fttcfyt jur ©enůge vidi od tistih sme nikoli biti stranka, ampak nad st rankami. Toliko o nesramnih napadih „Tagblattovcev Cí na dvojni točki dr. Bleiweisovega telegrama, kateremu pač noben pameten člověk ne očita drznosti (Frechheit) , ako ^«v ^^ u « se v parlamentarnem življenji obrne deželni poslanec ba§ ®r. 23íettoei8 t^n baran ma^ne. Uebrigenê fenne unb nad) beftem SBtffett mtb ©emiffen auc^ erfiiCie. Unb ut biefer feinet (Sigenfc^aft ^abe er audj bte §aubeíéfammertDaíf(eit geíeitet unb aile SBorgange feten i^nt genau befannt; etn>a t>or« gefattene @efe£ttribrigfeiten toerbe er ju a^noeu tmffen, aud^ o^nc noto do ustavnega ministra; vsaj pregovor pravi, da „še ba^ ®r. 53íetiDei^ etn alter unt>erbefferíic^er ©tanfer unb mačka škofa pogleda." SSolíSoertyetjer fei, ber burc^ feine etoigen Slufftac^eíungen unb Zdaj naj pa bralcem nekoliko povemo o razgovoru 33eríeumbungen ber ©egenpartei bie Seibenfdjaften er^içe, bte dr. BI eiweisa z vladnim načelnikom vitezom Vid- tracfyt nabre unb bte 23et>oíferung uic^t jur 9îu^e fommen íaffc. ®ieê beiíauftg bilbete ben STenor ber Sntgeguung beô §errtt manom. SanbeSregiermtgêleiterS, ttorauf feífcftoerfíanbítd? ber §err San- beštfyierarjt fetnen Síucřjug antrat." Zdaj naj pa bralci beró posnetek pritožeb in protestov, na katere (brez ogromnega števila druzih) je dr. vB 1 e i w e i s opiral svoj telegram do ministra. /»panstvo v kranjski gori je vložilo protest zoper volitev, da se je prezrl pri volitvi §. 10. volilnega reda, in so le služabniki e. k. davkarije od hiše do hiše z volilnimi listi hodili, na katerih so bili nem-čurski k a n d i d a tj e že zapisani, ter z raznimi zvi-jaeami podpise lovili. Zupaimtvo v itlošnjah se pritožuje, da se 10 vo-lilcem, namreč Jerneju Globočniku, Matiji Kosirju, Jakoba Finžgarju, Tomažu Arteljnu, Tomažu Žvanu, Ja-nezu Varl-u, Urši Res (vsi v Mošnjah), Jakobu Glo-bočniku in Janezu Rotarju v Globokem, in Matevžu Rozmanu v Goricah niso dostavile izkazniee in volilni listi; ako so se vendar volilni komisiji ti listi podpisani oddali, tako je to v oceh onih 10 volilcev in župaostva goljufija. Ob enem tudi naznanja, da tudi glas Jakoba Koejančiča iz Mošenj ni postaven, ker se on ni podpisal na volilni list, ter je le, ko njega ni bilo doma, njegovo deklo prisilil neki sluga iz Radoljice, da se je podpisala. Njegov protest se glasi od besede do besede tako le: „leh erkenne als Betrug, dass in meiner Abwesenheit meine Magd von Franz Geiger gezwuogen wurde, mich zu unterfertigen , desshalb erkiare ich die von den Verfassungstreuen zur Unterschrift vorgelegten, von mir als nicht gewàhlt und protestire dagegen. Mošnje 13. jan. 1875. Jakob Kocjančič 1. r., Steinmetzmeister." Zupanstvo Dobrunje, ki ni nobenega volilnega lista v roke dobilo, protestuje gledé na §. 10 volilnega reda zoper nepostavno raznašanje volilnih listov po c. k. uradnem slugi, kateri je tudi priduševal volilce za kandidate konstitucijonalnega društva. v Zupanstvo v Stari Loki je vložilo protest gledé na §. 10 volilnega reda za kupčijsko in obrtnijsko zbornico, ker se je razdelitev brez njegove vednosti vršila in so liste ljudje raznašali, ki niso v zvezi z županijskim vosobjem. Zupanstvo v Preserjili se pritožuje zoper ravnanje pri volitvi, ker se je preziral §. 10 volilnega reda in je občinski sluga Canker brez vednosti županstva volilne liste nosil po hišah ter tirjai podpis z opombo, da bode kandidate že on sam vpisal. v Zupanstvo na Vrhníki protestuje zoper volitev, ker zoper §. 10 županstvo ni nobene izkazniee in nobenega volilnega lista v roke dobilo , ter je le uradni sluga Jeglič ljudi pebaril za liste, zarad katerega goljufivega počenjanja je nekoliko volilcev tudi svoje liste tirjalo, a od Jegliča vendar-le ne dobilo. v V Zupanstvo v St. Vidu se pritožuje, da se pri vo-litvah na §. 10 volilnega reda ni oziralo , in da se volilni listi po davkarskem slugu niso vsem volilcem izročil i. \ v Zupanstvo v St. Petru na Notranjskem protestuje proti volitvi in vedenji c. kr. okrajnega glavarstva, ker mu je kratilo pravice s tem, da ni ravnalo postavno pri volitvi v kupčijsko in obrtnijsko zbornico, ker je c. k. sluga Kljun le 5 dni pred volitvijo volilne liste raz-našal in po naročbi c. k. glavarjevega name3tnika Doi-hofa in c. kr. uradnika Gutmannsthala lovil podpise, ter se pri tem delu vedel tako, kakor bi imel na-logo, nabirati le podpise, ne pa dostavljati volilne liste volilcem. v Zupanstvo na Poljici protestuje zoper volitev, ker se je §. 10 volilnega reda poteptal, kajti županstvo ni videlo nobenega volilnega lista, katere so le uradni sluge raznašali ter od volilcev podpisane brez vpisanih kandidatov nazaj tirjali. ; Zupanstvo na Sírki protestuje, da so se brez njegove vednosti voiilni listi po uradnijskem slugi raznašali, in se većini volilcev še povedalo ni, da gre tii za volitev. v ^ i Zupanstvo Lužarje protestuje zoper nepostavno ravnanje pri raznašanji listov, ker niti za kupčijski niti za obrtnijski oddelek niso volilnih listov svojih občin v roke dobili, ampak jih je c. kr. uradniksam iz Kočevj a sem prinese! in slugu izročil, naj jih razdeli. Zupanstvo St. Gregor ravno tako. Zupaisstvo VHike Lasice ravno tako. Zupanstvo v Skofji Loki protestuje zoper nepostavno sleparsko raznašanje volilnih listov , katerih ono ni nobenega v roke dobilo , kajti raznašani so bili po kantonskem slugi Vencel Payer ju in pa po Janezu Kunsteljnu. Janez Teršan, kamenar v Loki, je přišel 11. dne t. m. k županstvu s pritožbo, da je njegov volilni list brez njegove vednosti bil podkri-žan in da ga je podpisal Payer, zoper katerega goljutno ravnanje bode nastopil sodmjsko pot. iz Vikrc in Píriiič preklicujejo pri volilni komisiji 3 volilci svoje podpise, ker so bili od vladinega sluge preslepljeni, ter volijo narodne kandidate. Iz Županije Polhovograške preklicuje 16 volilcev svoje podpise , ker jim je uradni hlapec po zapeljivem prigovarjanji pobral, ter izrekajo volilni komisiji, da volijo narodne može. Iz Dobrepoîja se volilni komisiji pritožuje 7 volilcev zoper to, da ni župan , ampak sluga od davkar-skih uradnikov poslan, komaj 2 dni pred volitvijo liste raznašal, ter naravnost lagal, da pobira podpise za narod slovenski ; nekaterim je rekel, da veljá ta podpis za prošnjo, da bi manjše patente plačevali, drugim zabratovščino, iz katere bodo rokodelci podporo dobivali. Vedel se je ta sluga pri drugih zopet kakor poveljnik , ker je le podpis tirjai, in če je kdo volilni list zahteval, ga je on odnesel brez podpisa. Iz Visocegít se pritožujeta volilni komisiji 2 vo-lilca, da sta jih srenjski služabnik Matevž Prosen in Janez Ma s el iz St. Jurja premotila , da sta se na vo-lilna lista podkrižala, na katerih so bili zapisani nem-škutarji. Od sv. Križa županije Kostanjeviške se pritožuje volilni komisiji 7 volilcev, da jim je kramar Alojzi Gač predloži! liste z nemčurskimi kandidati v podpis, in preklicujejo svoje podpise, ker jih je za te Gač zvijačno pridobil. < i Iz Tunjic preklicujeta pri volilni komisiji Janez Butalic in Janez Janežič podpis nemčurskih kandidatov, ker ju je sodnijski sluga Rozman prekanil z besedo, da morajo ti voljeni biti. Iz lianmika preklicuje volilec Franc Samec svoj podpis in protestuje zoper na njegovem listu napisane kandidate, ker je bil od župana Keceljna na dom poklican, in za svoj podpis ogoljufan. iz Lok se pritožuje volilni komisiji, volilec Matevž Smolnikar in preklicuje svoj podpis na volilnem listu, ker ga je uradni sluga Jankovič za njega ope- baril naznanjaje mu , da naj list podpiše ali pa mora iti v Lj u bij ano volit. V Bu danjih je sluga c. kr. davkarije v ne-deljo 10. dne t. m. med popoldansko službo božjo volilne liste raznašal in pri tej priliki rekel, da na tem ni nič ležece, naj le podpišejo, da so přejeli liste, naj že potem tam (kje?) vpišejo, katere hočejo itd. Ker pa nekoliko volilcev ni bilo doma, zato je liste nazaj nesel in ko so volilci po županstvu tirjali liste, je c. k. dav- kar Hren odgovoril: „Kar je Stefan (sluga davka- rije) storil, je i'jjcj blulli, jc ze jjlttv olulll^ u*? uamu v iihkvt uhhhj« «usvi » viiivv » • w v uu^/uu t uu uvj/uoiwtuu ^v/upisaiic Volilci V8led tega protestujejo pri volilni komisiji zoper glasovnice prazne c. k. okrajnemu glavarju v Kranj poslal prav storil damo veô listov nazaj." nosti volilcev. Je župan vse tako nepostavno podpisane tako zatiranje proste voiitve in tako nepostavno po- in po tej poli so romale k volilni komisiji v Ljubljane čenj Krki se volilcem ni boli godilo ) testira 15 volilcev zoper nepostavno ravnanje. Nosil je v potrjenje tega ste 2 glasovnici na ime Barbe Dem-zatoraj pro- šar in Mica Kržišnik, katere sta župan in njegov sin ker d n i j s k lug iz Litij volilne liste povedal, da so volilni listi in da ima pa ni pravico bil ^ sama podpisala brez vednosti imenovanih žen, ^jl je patak podpis pomanjkliv bil, je gosp. Derbitsch u lu ua mie* vuiii^ li glasovnici mu nazaj poslal, iv pun. da jih morajo volilci podpisati, popravi; al veleval je gosp, Derbitsch naj liti, ampak tirjal je io , vi«, jm » ker jih mora ^opet nazaj vzeti. Enim j to pomanjkljivost tako rekel ml«) mi f^iuimh j^/ ^"uj^j ^ 1 w 1 »» o v 1j j laau po- da so pravo, da se ves svet čuditi mora, da kaj tacega c. k. > možje že v Ljublj podp u in da volilci imajo in da vsi kovači « ě usnjarj tirji ) mlinarji itd okrajni glavar velevati more ! ! Ces. kralj, okrajni glavar v Kranji gosp po deželi podpisujejo za to, da bi bih davki, patenti itd. Derbitsch v lastnoročnem nemškem pismu od 11. jan. *.......* * * ' * ~ offo. manjsi savati UWU U1U MJ V/J U fM VVJ VfMI w » ^ ^^ * 7 l----- ---------^ • rv » v ^ V/ » AV1/N/ v v** aa v/í-u ^ aj. v axa j^r A^l-U drugim zopet je rekel, da mož ni treba vpi- pod naslovom: „An das Gemeindeamt in j da bo že vse to neki „Hanf ex pravii, kateri tiehr dringend. Recomandirt.u županu piše, da volitev zna listek prav izpolniti li Brusnic, I i rast ja in Gabrji se pntožuj volilcev vohlni komisij da občinski sluga tirjal da žensk ni veljavna, ampak da namesti njih morejo njihovi „Geschâftsleiter" (Geschàftsbesorger) voliti, zato mu pošilja volilna lista dveh žen nazaj, za katera je kar župan s svojim sinom volilna lista podpisal inju uuujeju svuje puupiac. „in bianco" Derbitschu poslal, naj on imena kandidatov iz Sv. >iihela obcine protestuje 23 volilcev pri po svoje v volilna lista vpiše. V tem pismu ces. kralj. se morajo lisu podpisati z nemčurskimi kandidati preklicujejo svoje podp i ) zato volilni komisiji, da c. slug Klj podp i ih mogočih zvijačab. Omenj jal od njih okrajni glavar podučuje župana, naj dobi kakor sluga dni pred volitvijo liste volilcem pokazoval pa ne ízro- cevai; ako mu ga kdo odrekel šliega koli lliožkega, da volilna lista podpiše z besedami: „N. N." voditelj njene obrtnije. Da pa kak prinesti list drugi pet Trdil pa hranij dado katei pot v Postojno ali Ljubij ) odšel in obljubil bralec ne misli, da je ta „poduk" ces. kralj, okrajnega oiilcem, da si pri- glavarja napačno poslovenjen ali hudobno zavit, dodamo ako njemu podpis nemške izvirne besede, tako-le se glaseče: „dieselben t da s tem podpisom se volijo pravi stan možje, noch durch ihre Geschâftsleiter (irgend eilieil hočej v Postojni in pri katerih ostanej davki in patenti pri starem , ako bi pa druge Bog vedi, koliko veči itd olili ) bodo Malin) zu fertigen mit den Worten : N. N. Geschâfts- pa leiter derselben. Ta poduk a prevdarjati, prepu- ščamo c. k. državnemu pravdniku, naš namen ni drug, Seiitiiiihelu pri Stopicah si je prizadeval za- nego ta, da svetu odkrijemo, da se iz Derbitscheve sluge pridobiti vitez Lange Nosil liste z ukazom, da ga mora volilec precej podp pravil je pa tudi, da mu je prepovedano ga v tej občini sluga korespondencije jasno vidi, ďa zoper voljo vladnega na- rok dati y > ker ga mora volilec precej podpisati, pravil je pa tudi, vtikali v voiitve in kako! da mu je prepovedano ga iz rok dati, ker ga mora precej sanje misiji, htevaj< čelnika so se nekateri ces. kralj, okrajni glavarji ne z besedo, temveč celo z rekomandiranimi pismi M 1 • V # i • 1 ^ § JL štibre, da so Tem pritožbam in protestom županij in posamnih županu prinesti in da se s tem delà za zinanj volilcev do volilne komisije, ki jih je dr. B lei we i s V volilci protestujejo pri volilni ko- roke dobil in na njih podlagi poslal telegram gosp. mi- zato jim kandidati po berićih silili, in za- nistru, dostavimo v se to, da tudi preiskavo i.j takeg Iz Polji© se pntozuj V. C. Zu pan nepostavnega početja. ud volilne komisije, jej je protest izročil, v katerem gosp volilcev, da niso volilnih listov dobili od občinskega sluge Sevšek-a iz Viánj pravi, da bila je volilna komisija zoper reda nepostavno sestavljena, in da voiilnega llDbUY uuwm V/V4 vy w^A"«» ^ *v" t>v " ' ---"--- —-~,t - u v v u II MI » xx \J uuutw y JLJ V^llCV, 1U U-Oi zoper S^. I \J. »U gore, kakor so jih dobili drugi. Resnico tega potrjuje Se volilni listi nepostavno volilcem izročevali in da 10. so županstvo Poljiško St. Peterske županije se 24 volilcev pri vo- med to izročitvijo in volitvijo vsaj veči del ni bilo 8 dni vmes. íz- lilni komisiji pritožuje, da je c. k. berič Klj vijal od njih podpise za nemčurske kandidate po vsih mogočih zvijačah, in rekel, da če podpišejo njemu liste. je si prihrani] pot v Postojno ali Ljublj jy y kainor bi to silile. tem sklenemo popis volilnih dogodeb. Obširen , ker so nas rekriminacije predrzne koterije '', kateri ni nobena laž prenesramna, v zato Tagblattovske • 1 • • si volij stare može. ki se bodo v Postojni potegovali za morali sicer iti volit, in da s temi podp prave davke in patente ; ako pa volij koliko veči itd. Iz Smartna pri Kranj Temu podpisu dodamo le še to, da deželni poslane drug bodo, Bog vedi dr, Poklukar, dr. Z arnik in Kram ; sta Horák, bili so po telegramu dr. Supp Descbmana primorani, m i n i s t 'i dr. Schafferj m dr Banhansu po isti potí naznaniti, da to, kar je dr. B lei w eis mu poročal, ie r e s n i c a čez in čez. In konečno jska svetovalca Simen Sušnik in Anton Golob izročila protest zoper sleparsko ravnanje župana Hafnerja, kateri je od nek- daj v službi Kranjskega paše, da je hodil do volilcev, „Tagbiattovci. »1* UUVCgtt ICLit iWiCIlKcllIIl geiltí in z raznimi pretvezami kakor „tukaj podpisi, bo manj ralstab — tako piša „Tagblatt" v 12. listu — posveto davka itd." jih slepil; zato v tem protestu preklicuje val se o tem u še en dokaz, kako nesrainno lažejc Okoli novega leta je klerikalni gene kako na] v imenu 6 voliícev svojo po tej potí jim ízvito vontev Iz Trate je doela pritožba volilni komisij | tamošnjih obrtnikov zoper nepostavno ravnanje c. k. gla- okrožnico, naj na blago varja Derbitscha in žup in to iz sledečih vzrokov : svoji županiji glasovnice izr volitve nobenemu naznanil bi vojsko vršil za zmago narodnih kandidatov, in brž potem ski," to je, oče B 1 e i w e i s je Jerneja S c h r e y a izid zbornicnih voiitev P ni nobenemu v y > celo ne pokazal in tudi gramu, je m * ft 1 v ď • • CJ pravi škof Kranj na vse farovže poslal ie mocí napnó za srečni Vsaka beseda v tem, kakor „Tagblatt" pravi, Dunajskim časnikom poslaném tele- vere ni k d o iz župani j g a p i s m m i n svojega imena na gl naredil ) sta župan S c h r e y in njegov s podpisal in tudi ne križa h o v n i š t MHHHH hovništvu na deželo! „Tagblattovcem" 1000 gld. za vaako tako pismo, ki mu ga pokažejo ; kajti dr. Bleiweis nine t poslal An Tagblattovcem plača Ker ton vsa imena sama podpisala in podkrižala brez ved- so nekteri njegovih sodelavcev zeló lačni, seno radovedni * ; .j koliko tisočakov si bodo prislužili z vohanjem po tacih Gospod Kreč nam je to reč tako-le pripovedoval pi8mih. Ali ni to prokleta koterija! S tem, da uganja Silvestrov večer šel sem iz čitalnice po izvršenern pro vražje lažnjiv hrup ali kakor Nemec pravi, ,,*inen Hei- gramu Silvestrove „besede' v kavarno Gnezdovo na vé- denlárm" po svojih časnikih, hoče prevpiti resnico. likem trgu. Potoma vidim na vélikem trgu pri vhodu To je njen navadni manêver. v Krojaške ulice gručo (Pobirki iz časnikov.) „Laibacher Tagblatt" je Krojaški ulici. Se ve da ljudi, ki jih je přivábil ogenj v zadnjo soboto 16. januarija t. y namreč po končanih pri vsakem požaru bilo dosti hrupa, kakor ter volitvah v kupčijsko in obrtnijsko zbornico pod napi- vidim som Musterbild eines offentlichen Beamten im natio- da so OVJlU . jjiuuoitx U11U Ciuoo uu^uwiwxvyu uvmluhvu li« pehall ICI J Í.IL1 V IIC Ili OIV C ili JCZÍ1JVU VClJtJVail, Llćli lićlj Stí nal-klerikalen Sinne" prav olikano (surovo ne smemo umaknejo. Zbrana množica se pa za vse to ni dosti ijud Grem tudi pogledat, kaj je od vhoda v Krojaške ulice nazaj ter jim v nemškem jeziku veljevali da n aj s e reči da nas ne konfiscirajo) zgrabil deželnega tajnika brigala in se ni hotela umakniti povejte, da Pravim toraj Po vas bodo zastopili, pa pojdejo Matevža Kreča (die blatternarbige stammige Gestalt domaće jim von urslovenischem Ty pus). Da se naši bralci o tej Na te besede skoči nekdo izmed množice ter zakriči" s olikanosti" sami prepričajo, podamo jim tukaj od besede » er do besede t kar Tagblatt" piše, nadejaje se » da z ara tega ponatisa Novice" ne bodo konfiscirane, ker tuđi prstom na me kazaje : „Diesen Herrn arretiren Sie; macht die ganze Zeit Spektakel". Poznal tega člověka v 6 Mv/uavioa Il\> WUUV ixvuuwvuhuv Tagblatt" ni bil. — Tako-le piše „Tagblatt* ) i nisem, ker ga nisem dobi rim v obi videl Ali mislite mene ? To se motite y ter odg ®a bie fíericaíen flatter einen ©turm tt>iitl;enber přišel, pa tudi grem , jaz sem se vil. Iinuwtv» vmivvv vv.iv.» .vHtyvnvvv v v - [/HOVJ, JVCV IUU1 glVUii --t\> l\J QO JL toiïrfe unb Sefdjimpfungen gegett bie íanbe«fiirftíicfyen Seamten nem na mestu ter odidem v kavarno Na to še par trenotkov osta Po mojem spo in Sîratn erfyeben, beren angebíicfyen ^reffíonen auf bie ?anbbe* minu sem se komaj 5 minut mudil pri gledalcih požara irôlferug ben filr !ammerttû^Ien jufdjreibeu, ungíitrflidjen 2lu«gang ber §anbeí« fóoflen mv unferen Sefern ba« Iz tega je skoval ,.Laib legantno" filipiko proti gosp. Ki Tagblatt" gori navedeno ki mu nobena po -Sbeal eine« £anbe«beamten t>orfitl;ren, an bern bie dation, unb štena duša ne more očitati, da se je z besedami ba bie ©timnte be« S3oife« audj ©ottcSfttmme ift, ber §tmmeí domače jim fein B8dMle$ ŽBofyígefatten tyaben mug. (Sin S3orfaû t ber \\â> povejte, da vas bodo kaj pregrešil a*i koga k uporu šuotal mm topili, pa pojdejo" jimgft in Kaibaâ) ereiguete, gibt un« ©eíegenfyeit einen ec^t na= mamo liberalne vlade? tionaíen Seamten in feiner Gotten ©rofte lennett ju íernen. namlid) »I« Kreč „national-klerikal" trne feinerjet gemeíbet ttmrbe — in ber ©tyfoerfter* bolj naravno 'ILI OUUKU , — „ i <*gblatt" povdarj in „urslovenisch" ! ali mar ni- f da Ali Je mar ni in bolj častno, da člověk ostane naroden, nego izneveriti se svojemu narodu ? značaj en, Gosp mdjt in einem £aufe be« ©cfynetcergagdjen« ein bebropdje« fit* djenfeuer au«bradj, rcurbe bie geuertoefyr in iíjrer Síction bitrđ; Kreč je bil 12 let v Bachovi dobi cesarsk uradnik în vedno naroden, in nikdar se mu ni to od nobene strani einen bie Slu«gange be« ©aŘcfyen« »erfperrenben ^obeífyaufen ^inbert. 9îur mit 2Wu£;e geíang e« ber ©tablpoti^et unb bem ocitalo, kako bi se mu moglo to pod liberalno vlado v ©tabtroadjinfpector aObort ju madden. Unter ben renitenten gr f šteti pa mu menda pac vse eno 3ufd)auern gab e« red)t rofye ©efeflen, ant meiften aber ^eic^nete „Tagblatt" prišteva klerikalcem ali liberalcem ; blatt mu očita ,.rohe zu Excessen geneigte Natur' fidj unter iljnen eine btatternarbige ftantmige ©eftaít au«, Don urflot>enifd)em £i$u«. ®tefer ffl^ann ^arauguierte bie Umftefyen* ben mit fíot)enifd)en ^raftau^brûcfen jum SBiberftanbe gegett bie mnenju, posebno vsemonim, ki so ali ki přidej SJerfugungen be^ ©tabtmac^tnípector^ bem er e$ namentíid; gar v bližo dotiko ga Tag- tem obziru g. Kreč lehko prepušča sodbo javnemu iibel t>ermer!ter bafê er in Saibad) baê publicum in beutfd^er liché Abneigung Her • • t ©prad;e anjufpred)en toage. Sin gead;teter O^itburger, bem ba« 9íatfonnteren be« é^cebenten $u toU mx, fyút bent ungeberbigen tion ohne ©djmaÇer etne tiid)tige ©trafpvebigt, unb jog tí;it au« ber dienst SDîenge bet ben 9iođfd>ogen í)ert>or, bem 2Bad)infpector bebeuteub, Na jeder Staatspriifung Tagblattovo" očitanj ( kam durch die Protekt njim „grund- ín ,,Besagter des Vaters der Na erforderliche Staatspriifung in den Landes- , Kreč er moge fic^ ben urftofcenifdjen Unruí;eftifter naí;er befet;en. povemo ob krátkém le to, da je gosp pravil vse državne izpite, kolikor jih je ob času SDîefyrere umftefyenbe ©itrger njaren nid)t trentg erftaunt, in bem službo, in po prestop ko on na univerzi bil, treba bilo za vstop v državno ? iz polit v finančno službo pravil praktičen izpit za c. kr. konceptne uradnike v temi (š^cebenten ben íanbfcfyaftltdjen ©ecretar 2Kattfyau« Steč ju er= !ennen, einen 2ttann, irelc^er berjeit ben fyocfyften befoíbeten finančni službi (GeMls-Obergerichtspritfung) ften tm řanbe«bienfte inne fyat. 9iur biefec feiner ©teBung, forotě izpiti se je on oglasil za razpisano službo koncipista pri ber 9îad)fid)t be« aBad^infpector« moefyte e« biefer urnationaíe deželnem odboru 33eamte ^u banfen ^aben, bag ií?m in jener ©^í^efternac^t utd)t sreča dualizma ob času, ko nas je v Avstriji doletela Niti deželni oclbor niti deželni zbor Konečno ©elegenljeit geboten tourbe, in ehtem getoiffen Socaíe im 9JíagU od leta 1868. še nista našla vzroka ftrat«gebuabe iiber nationale Soíítfionen mit Sïnorbnungeu ber službovanjem g. Kreča ftabtifdjen 33eí;6rbe eine 9îad)t|lubie anjujleUcn. Sefagter £err " Sreč íant bur^ bie protection be« ,.5Sater« ber Nation" in ben zadovoljnosti s še to omenimo da nega pada nastopi sodnj Panbe«bienft, oí;ne bie erforberíidje ©taat«prufung, obtooí;( aud) pri sedanjih razmerah brez mit ben uoti;igen 3eu9n'Îîen ûu«geriiftete Setoerber um jene dolžan iz obzira na svojo Kreč proti „Laib. Tagblattu" zarad tako olika > po t peh > tako „olikano" ako tudi more biti ali on je to storiti padeno čast ©tede Dor^anben foaren. ®iefcr Umftanb fam fpater einmaí trn iz obzira na svojo javno službo in iz obzira na čast de řanbtage jur ©prad)e, at« fiđ) ^rec bie 2)t«pen« »on ber želnih souradnikov. ; 5lbíegung ber i^m bei feiner ^ufteflung jur PfiUd^t gemađ)ten 9íad)tragung ber ©taat«priifung beroarb. ®ama(« fprac^ ber gosp Za nagrobni spominek Hicingerjev so dalje darovali : Podratitovski 80 kr. gosp kaplan Belár gold. Slbgeorbnete 5í|)faítrern fein ®r|launen iiber bie 3ammevli^!eit gosp< župnik jeriô x gold> 20 kr., gosp. ž-ipnik Blaznik etner foícfyen Sitte au«, ba bod) ein feinem ®tenfte gemađ;fener ~ - - -- Seamte fi^ fc^amen rniiffe, feine Unfd^igfeit $ut 5lbiegung einer ^rufung in foirer ÏÏJetfe einjugefte^en. -3ebod) bie fíericaíe gold, gold. gosp. župnik Rihar gold. gosp prof. Kozina £anbtag«majoritat ert^eiíte Çerrn ^reč bi ®i«pen«. 9îac^ biefern SDÎufterbitbe alfo finb bie ooquglic^ften Sigenfdjaften eine« ed)t fíericaíen ©eamten : 1) 9řif taitfdj; 2) ro^e ju Srceffen geneigte Sîatur: 3) arttnbli^e Slbneigung t>or jeber ©taat«prufung. Novicar iz domaćih in lz Dunaj ptnjih dežel. 20 jan zborovanje zbornice pos Danes se je zopet začelo Odgovorni vrednik: Âlojzi Majer. — Záložník: Jožeí Blazuikoyi dědici v Ljubljani,