Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 2. novembra 1957
MARIBORSKI
Štev. 249. Leto XI. (XVII!.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Urcduištvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemali v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.109
JVTRA
Carsko Skopite proslavila 25 letnleo osvoboienia
Kumanovo! — Spomenik kralju Petru Osvoboditelju in kraBju Aleksandru Ujedinitelju — Knez namestnik Pavle: »Danes smo močnejši kakor je bilo Dušanovo carstvo"
So dogodki in datumi, ki navdajajo »ja-rode in poedince z žarki novega življenjskega. podneta in vzgona. Srbski del našega naroda lahko zre s ponosom na številne takšne dogodke v svoji povestmi, ki pričajo o njegovi politični zrelosti, junaški hrabrosti in neustrašni odločnosti v prelomnih, pomembnih zgodovinskih trenutkih. V to vrsto heroičnih oinov spada Kumanovo, katerega osvoboditev so praznovali v soboto s svečanim odkritjem spomenika v Zebnjaku, ki bodi v čast in slavo junaškim borcem Ba Kumanovskem bojišču pred 25 leti.
Kumanovo pomeni ogromno v naši narodni zgodovini. Pomen tega dogodka je Sloboko zajel vojni minister Marič v svojem sobotnem spominskem govoru ob Zebnjaškein spomeniku.
»25 let je minilo« — tako je izvajal — »od velike zmage, ki si jo je priboril srbski narod na tem polju, vendar pa mislim, da so dnevi pred bitko pri Ku-manovu in dnevi, ki so ji sledili, še v svežem spominu bojevnikom, ki so se teh velikih dogodkov udetežiii. Srbski narod je bil dolgo suženj, vendar ni nikoli izgubil upanja in vere, da bo spet srbsko vse tisto, kar je nekoč že bilo. S tužnega Kosovega polja, na katerem (e propadlo carstvo, so se oglašali junaški klici kosovskih junakov v pesmi in zvokih guslarjev ter opozarjali ljudstvo na staro slavo in veličino, pa ga pozivali k osveti. Kosovo je postalo silno in neugnano žarišče, nu katerem se je grel >n krepil duh srbskega naroda. Uspehi let 1876, 1877 In 1878 so še bolj utrdil? zaupanje naroda v svojo moč in so na-W>vedovali lepšo bodočnost. Z letom 1903, ko je stopil na prestol blagopokoj-ni kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj, se Je začelo temeljito delo za vsestransko Pripravo srbskega naroda in srbske vojske za ustvaritev velike zaobljubne misli. Zadnjo dni avgusta 1912 so bile kon-°ane priprave za ustvaritev Balkanske zveze z geslom »Balkan balkanskim narodom!« Delo je bilo vojaško in po'iti-c,io pripravljeno. Visoka moralna sila naše vojske je presegala njene gmotne jjedostatke. Dne 30. septembra 1912 je kraljevina Srbija razglasila splošno mobilizacijo svoje vojske. V zgodovini sveta bo težko najti primer, da bi bi! narod s°rejel s tolikšnim navdušenjem in razpoloženjem Vest o mobilizaciji kakor je storilo srbsko ljudstvo. Mala Srbija ja ”lla podobna ogromnemu vojaškemu taborišču. Strankarske strasti so se hipo-nia Polegle. Osebne in krajevne koristi s? se umaknile splošnim koristim domovine.
Mobilizacijski dnevi so'potekli kakor v-liki narodni prazniki. Kmalu nato so ?e Posamezne vojaške enote izpopolnile n krenile proti jugu v številnih kolonah. . °vs'od so jih ljudje pozdravljali s Cvetini in pesmijo ter jih blagoslavljali. Na Lehi tega pohoda srbskega naroda v svo-j-0 staro domovino .te bil blagopokojni 3lj Peter I. kot njegov najvišji povelj-l'k, njegov sin prestolonaslednik Ale-sander kot poveljnik prve. najmočnejše 1 Najvažnejše armije knez Arsen pa kot °veljnjk konjeniške divizije, l^ne 18. oktobra je kraljevina Srbija dogovoru s svojimi zavezniki napokala turškemu cesarstvu vojno in že
19. oktobra so srbske armade prekoračile mejo.
Zaobljuba srbskega naroda se je uresničila. Južna Srbija je bila osvobojena, tužno Kosovo maščevano. Politični klin med obema srbskima kraljevinama, ki ga je Avstro-Ogrska tako spretno zabila, je bil izbit. Dobili sta skupno mejo, kar je pospešilo zedinjenje.
Srbska vojska se je izkazala za prvovrstno vojsko ter je ovenčala svoje zastave z večnim sijajem in slavo. Njena slava je segla tudi čez srbske meje. V tujini so mislili, da bodo srbska in črnogorska vojska naleteli na nepremagljiv odpor sovražnika. Neprijetno jih je ciir-nilo, ko so se znašli pred izvršenim dejstvom. Mala kraljevina Srbija je zbudila živo zanimanje in nedeljene simpatije tudi onstran svojih mej ne le med srbskim življem, temveč tudi pri ostalih Ju-goslovenih, ki so v kumanovski zmagi videli vir novih upov in približevanje dno v a osvoboditve in zedinjenja vseh plemen jugoslovenskega naroda. Na :a način je bil položen trdni temeljni kamen ne le veliki Srbiji, temveč tudi višji skupnosti, državi vseh Jugoslovenov, veliki in močni kraljevini Jugoslaviji. Brez K11-manova kraljevine Jugoslavije ne bi bilo! Srbska vojska je na tem bojišču položila sijajno svoj izpit. Ožarjena s slavo te prve in velike zmage, s katero je maščevala tužno Kosovo, se je okrepila z novimi silami, tako da jo mogla prenesti tudi težke napore in žrtve druge balkanske vojne in svetov, vojne. V znak hvaležnosti in spoštovanja do žrtev, ki so padle na kumanovskem bojnem polju, so na zasebno pobudo velikih rodoljubov postavili ta veličastni spomenik, ki bo pokoljenjem pričal v nesebični službi domovini in narodu. Hkratu bo spomenik pripovedoval pokoljenjem, da je bilo na teli postojankah maščevano Kosovo in za' yedno pretrgana suženjska veriga okrog srbskega plemena. Ta zmaga ga je dvignila v zarjo svobode iz suženjske teme. Mirno počivajte slavni vitezi! Vaše tu zbrane kosti vežejo krepko in nerazdeljivo naš klasični jug z ostalimi predeli naše domovine.
Poziv viteškega kralja mučenika Aleksandra I. Ujedinitelja, »Čuvajte Jugoslavijo!« je postal življenjski cilj vsakega Jugoslove-na. Sinovi velike in močne kraljevine Jugoslavije bodo izpolnili svo-io sveto zaobljubo in bodo sledili pozivu Kralja-mučenika in čuvali Jugoslavijo. Varovali jo bodo s požrtvovanjem, ki bo vredno vas kumanovskih junakov!«
V nedeljo 31. oktobra pa je bila v carskem Skoplju slovesna proslavitev 25-letnice osvobojenja izpod tujega jarma, združena s svečanim odkritjem spomenika Nj. Vel. kralju Petni Osvoboditelju in Nj. Vel, kralju Aleksandru UiedlnHelhi. Ogromne množice so prisostvovale pomembnim slovesnostim, v katerih okviru je bilo tudi razvitje zastave bivših dijakov bojevnikov, slovesna otvoritev skopskega vodovoda, defile naroda in vojske ter razstava kulturnega in gospodarskega razvoja Južne Srbije.
V ospredju pomembnih svečanosti sta bila govora namestnika Pavla in govor vojnega minr.tra generala Mariča. Oba govora so množice sprejele z navdušenimi, dolgotrajnimi ovacijami. Močan povdarek tem rodoljubnim svečanostim
Angleški parnik „Jean Weems" potopljen!
PiARIZ, 2. novembra. Po poročilu iz Valencije je bil angleški parnik »Jean VVeems« 16 milj od španske obale potopljen po letalu, ki je vrglo na parnik 15 bomb. 26 mož posadke se je rešilo na dveh rešilnih čolnih. Med njimi sta dva opazovalca v službi kontrolnega odbora za ne vmeša vanje. Navedeni angleški parnik je bil na potu iz Marseja v Barcelono. Ta vest je zbudila ogromno razburjenje.
D®imska fteeimjmie odtumiev md
ftmsšfa m
L1LLE, 2. novembra. Spričo daljšega dopusta, ki ga je dobil italijanski poslanik v Parijii Cerutti se tukaj doznava, da je ta dogodek v zvezi z nekaterimi govori na radikalno socialističnem kongresu. Tisk povdarja obžalovanje radi tega do-
godka, ki predstavlja čin neprijateljstva napram Franciji, s čimer je šef fašizma samemu sebi odvzel popolno diplomati-čno predstavništvo v Parizu. Kedaj in če se bo Cerutti vrnil, ni znano.
4? ttmmsltik	v^okofaMU
BUKAREŠTA, 2. novembra. Uradni list objavlja upokojitev večjega števila romunskih častnikov, in sicer je upokojenih 47 generalov, med njimi vsi armadni poveljniki in armadni inšpektorji, 132 poveljujočih polkovnikov in 1600 drugih višjih in nižjih častnikov, ki so bili na poveljujočih mestih. Vpokojen je bil tudi šef romunskega' generalnega štaba general Sichitiu, ki se nahaja na sestan-
ku šefov generalnih štabov držav Balkanske zveze v Ankari v Turčiji. Razen tega so upokojeni vsi člani vrhovnega vojnega sveta. Za novega šefa generalnega štaba je bil imenovan general Stefan Ionescu. Pričakujejo tudi izmenjavo nekaterih posadk. V sredo dne 3. novembra odpotuje na Moravsko kralj Karol in romunski prestolonaslednik princ Mihael.
n
ŠANGHAJ, 2. novembra. Bataljon »pre-ziralcev smrti« je na podlagi posebnega povelja maršala Čangkajška zapustil svoje postojanke, oddal svoje orožje britanskim oddelkom in se je dal internirati v mednarodni koncesiji. Oddali so okoli 400 pušk, dva tucata lahkih strojnic, pol
tucata težkih strojnic, veliko municije n druge oborožitvene predmete. Poveljnik je prispel v koncesijo s solzami v očeh. S tem je Čapej padel. Maršal Čangkaj-šek je osebno odlikoval vse častnike in vojake bataljona smrti, ki so se odlikovali v obrambi Capeja.
Bmdsm uma peesidmrn vefMŠŠi&M-ske Šp&me
BARCELONA, 2. novembra. Po poročilih valencijske vlade v Barceloni, bo katalonska prestolica proglašena za glavno mesto Španije in se pričakuje toza-
devna službeno razglasitev. Avtonomija 'Katalonije ne bo s tem niti najmanj okrnjena.
Jtaitia ptisianifta k	umski	mm
TOKIO, 2. novembra. Kakor poroča tukajšnji list »Ašahi« je Italija izjavila svojo pripravljenost, da pristopi k nemško japonskemu protiboljševiškemu blo-
ku. Zadevni dogovor z Italijo se bo ratificiral na prvi prihodnji seji japonskega tajnega sveta.
so dale predvsem besede kneza namestnika Pavla, ki je med drugim izvajal:
»Na današnji dan slavimo dva usodna datuma naše zgodovine. Minilo je šest sto let, odkar je bil kronan car Dušan, a petindvajset let od onega dne, ko je kralj Peter I. vkorakal v Skoplje. Imel sem srečo in čast, da sem ga spremljal na tej poti in spomin na to bo ugasnil šele z mojim življenjetn. Mi se, gospodje, ne spominjamo dovolj naših vojn. Ne mislim, da je treba gojiti in negovati mržnjo, nasprotno: toda zahtevam, da se češče spomnimo žrtev in nadčloveških naporov cele generacije.
Kadarkoli stopimo na ta tla naših prednikov. prevzame človeka čut hvaležnosti, ponosa in spomina, kajti stopamo v liram trpljenja in večne slave. Kdo izmed n«as se ne spominja zgodovine naših vla-jdarjev in prosvetiteljev, v Sijih duhu smo : bili vzgojeni in tako vzgojeni končno I zmagali? 'Kdo izmed nas se ne spominja
tudi najmanjšega osebnega doživljaja v nizu dolgih borb za osvoboditev te zemlje, ki jo danes z radostjo proslavljamo? Danes smo, gospodje, močnejši, kakor je bilo Dušanovo carstvo in naše države ne more nihče od zunaj porušiti. Edina nevarnost lahko pride od nas samih. Toda prepričan sem in verujem v patriotizem in zdrav razum našega naroda, da ne bo nikdar rušil tega, kar si je priboril s težko muko skozi cela stoletja. V ostalem pa so tu sence naših velikanov, ki nas bodo čuvale, sence onih, ki so to močno državo ustvarili in vse za njo žrtvovali, od Nemanjiča do mojpsa velikega in neumrlega bratranca k?;;.o& Aleksandra I. Njegova brezmejna ljube*«?; vaše mesto vam je znana in prepričan sem, da boste ostali vedno vredni te ljubezni in. tega zaupanja. Naj živi Nj. Vel. kralj! Živela Jugoslaviia! Živelo Skoplje!
Po sporazumu v Londonu
Seda/ le vse odvisno od Va-
Semiše m Burgosa!?
Zastopniki v londonskem nevtratoost-nem odboru zastopanih vlad so končno vendarle sklenili,' da pristanejo na devet točk angleškega načrta z dne 14. julija, ki se nanašajo na umik prostovoljcev, na priznanje pravic vojskujočih se držav obema strankama in na kontrolo, ki se naj izpopolni z dodatki Van del Weni::-govega načrta. Sporazum obsega sledeče glavne točke:
Predsednik odbora naj stopi v stik z obema strankama y Španiji, da bi dobil čim prej njihov pristanek glede sodelovanja pri urniku prostovoljcev, ki niso Španci. Doseže naj tudi, da se sestavita dve komisiji. Ena komisija bi nadzirala umik prostovoljcev, ki bi se v sorazmerju s številčnim stanjem umikali iz obeli taborov, druga pa bo ugotovila številčno stanje.
Predsednik bo obvestil obe stranki, da bodo države, ki sodelujejo v sporazumu,
istočasno priznale pravice vojskujočih se strank obema taboroma, ko se bo začel odhod prostovoljcev in se bodo izpolnili pogoji iz 1. točke.
Od dne. ko se bo začel od odbora določeni odhod prostovoljcev iz Španije, se bo tudi začela izvajati od odbora določena kontrola na francosko-španski meji. Ta kontrola bo tudi izpopolnjena z določbami, ki již. bodo za pomorsko kontrolo sprejeli pomorski strokovnjaki na temelju dopolnilnega poročila.
Vsaka vlada mora izdati potrebne odredbe za prevoz orožja in odhod ali prevoz prostovoljcev v Španijo, ki bodo. v skladu z gornjimi določbami. Na ta način bo vlada pokazala, da pristaja na sporazum, ki je zgoraj načelno nakazan.
Resolucija je torej sprejeta; zdi se pa, da se ni dejansko stanje prav nič spremenilo...
Pismo z Gospe Svete
Maribor je dostojno počastič spomin dragih rajnih
Novo živSienie" in še kai
9®
Minite so plebiscitne slavnosti, ki so imele letos za osebe, ki vidijo edino končno rešitev narodnega in državnega vprašanja le v združitvi ji male nemške države s svojo veliko sestro, radi politi omega razvoja grenek prikusek. Radi tega tudi slavnosti niso uspele tako veličastno, kakor so bile zaželjene in zamišljene v krogih inspiratorjev in organizatorjev. Zato pa so začele stanovske organizacije in edina nositeljica politične misli v Avstriji, Domovinska fronta, po vsej deželi z močno propagando in z novim delom, kajti s 1. novembrom se zaprejo vrata do političnega in stanovskega sodelovanja. Kdor do tega dne ne bo našel časa ali poguma, da pristopi k Domovinski fronti, bo za 4elj časa izključen iz javnega sodelovanja pri politični in gospodarski perureditvi države. Da pa bo število članov čim mogoče veliko, se uporabljajo še zadnji trenutki za velikopotezno propagando, pri kateri tudi stanovske organizacije pridno sodeluje-
jo, kajti tudi te imajo interes, da je število njihovega članstva čim večje. Vsi ti gospodje iz Celovca in okrajni voditelji, ki prihajajo v slovensko ozemlje, pa ne vidijo ali nočejo videti težke more, ki leži nad to zemljo, in nimajo smisla za težke skrbi, ki težijo koroškega Slovenca.'
Domovinska fronta je pred par leti ustanovila posebno organizacijo pod imenom »Novo življenje«, ki naj združuje in regulira vso delovanje in ves •razvoj na kulturnem polju. Kako si predstavljajo rešitev tega problema na slovenskem ozemlju, je pač težko prerokovati. Gotovo pa je. da pojde vsaka tozadevna rešitev v škodo kulturnega razvoja koroških Slovencev, kajti odločitev ej v rokah Nemcev, ki so več ali manj odvisni od koroškega Heimatbunda. Namen te organizacije pa je, prejkoslej uničiti in izpodriniti vse, kar le količkaj opominja na slovenstvo na Koroškem.
-oc-.
Mariborčani so, kakor vsako leto, tako tudi letos v najgloblji pieteti počastili spomin dragih ranjkih. V nedeljo ir! ponedeljek so drveli po vseh cestair, ki vodijo na mariborska pokopališča, številni in natrpano polni avtobusi in ostala vozila. Na grobeh so se zgrnile množice v velikem številu, zlasti včeraj in prinesle na grobove svežega cvetja in vencev ter prižigale lučke in svečke na grobo vili, ki krijejo zemeljske ostanke dragih pokojnih. Tudi topot se je Maribor spomnil svojih zaslužnih mož, ki so izoblikovali jugoslovensko lice našega obmejne ga Maribora. Bogato okrašeni so bili vsi ti grobovi naših velezaslužniih mož tako dr. F. R o si n e, To m ši če v, dr. S e r n-čev grob generala R. Maistra in carzanskega junaka dr. Lj. Pivka. Ob grobu mučenika delavca A. Kelnariča so se zbrali delavci in zasuli njegovo zadnje počivališče s cvetjem. Včeraj popoldne so množice kar oblegale grobnico padlih junakov vojakov, kamor je položila mestna občina krasen venec in ki ga je blagoslovil kazniiniški duhovnik Zavadlav ob odsviranju žalostinke po tuk. vojaški godbi. Grobnica je bila vsa zasuta s cvetjem. Pevci združenih pevskih zborov Ipavčeve pevsike župe so pod vodstvom svojega zborovodje A. Horvata ubrano odpeli žalostinki »Oj Dobrdob« in »Vigred se povrne«. Tudi ob improviziranem grobu bazoviških žrtev za kapelico na mestnem pokopališču so se, vrstile množice, medtem ko je pevski zbor emigr. društva »Nanos« ubrano odpel žalostinko »Oj Dobrdob«. Ves popoldne in vse do poznih večernih ur so se ljudje pomudili na pokopališčih v spomin na one, s katerimi ostanemo povezani v mislili tudi po njihovi smrti. Tudi letos so se Mariborčani spomnili onih, ki so našli smrt v valovih Drave in spustili po Dravi velik venec s svečko. Agilne članice tuk. Ženskega društva P" so pobirale prispevke v korist naše revne in osirotele dece.
OJNS v Žalcu
To dni se je vršila v Žalcu ustanovna skupščina omladinske organizacije .JNS, ki je bila izredno dobro obiskana in ki jo je vodil predsednik pripravljalnega odbora Karel Strahovnik. Na tej skupščini so poročali še tajnik Martin Šket ter predsednik celjske organizacije OJNS Jože Veble, tajnik banovinskega odbora Andrej Uršič ter poslanec Ivan Prekor-šek. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: predsednik Karel Strahovnik, po-
sestn. sin Martin Steiner z Zg. Ložnice in po s*, sin Karel Antloga iz Gotovelj, za tajnika priv. uradu. Martin Šketa, za njegovega namestnika mehanik Anton Strahovnik, za blagajnika pos. sin Ivan Premik, vsi iz Žalca, v odbor pa pos. sinovi Štefan in Alojz Lešnik z Zg. Ložnice, Anton in Jože Bališ iz Vrbja ter kolar Karel Kočevar, krojač Stanko Lih-teneger, delavec Miha Cvikl, pek Rajko Andič, ključavničar Adolf Kraser in Ciril Grobelnik iz Žalca. Namestnika sta Mi-
Sokoli na grobovih pokojnih bratov in sester
Sokolsko društvo Maribor I. se je v nedeljo popoldne poklonilo spominu ljubljenega in nepozabnega staroste br. dr. L j u d e v i t a P i v k a, sestre Vere S a n-c i n o v e in naraščajnika Tomislava Jenšaca. Ob Pivkovem grobu se je zbrala številna sokolska družina z naraščajem in deco, ki je prinesla na grob
svojega učitelja in voditelja vence i’1 šopke rož, s katerimi je pokrila njegovo poslednje počivališče.' Pevsko društvo »J a d r a n« pod vodstvom svojega zborovodje prof. U. V r a b c a je ubrano odpelo »Oj Dobrdob« ter Večna ja ti pamjat«, nakar je br. Sosič Stanko spregovoril toplo občutene spominske besede onemu, čigar duh vodi in bo vodil tudi vnaprej mariborske Sokole po začrtani poti. Odtod so odkorakali Sokoli na grob svoje članice Vere San cin o ve in na grob naraščajnika T. Jenšaca, kjer je deca okrasila grobove ter prižgala svjžčke. Vrli Jadranaši so odpeli »Vigred se povrne« ter »Človek glej«, nakar se je zbrano sokolstvo razšlo s prisego v sr" cih, da svojih rajnih nikoli ne bo pozabilo.
lan K roso vic in Franc Vozlič, nadzornika pa Jože Ruper in Drago Jazbec, vsi iz Žalca.
EhrSihova tovarna in železniška skladišča v ognju
Ob sobotni in nedeljski vaji je naše gasilstvo ponovno izpričalo svojo strumno izvežbanost. V soboto so se vršile gasilske vaje na notranjem objektu Ehrlichove tovarne, kjer je »eksplodiral« parni kotel. Ob pol 9. uri so prispeli na lice mesta mariborski gasilci z vsemi svojimi pripravami tor rešilnim vozom. Gašenje je bilo otežkočeno, ne samo radi položaja poslopja, ki v dvorišču nima vode in jo je treba črpati iz najbližjih cestnih hidrantov, temveč tudi radi elek-trovoda visoke napetosti. Po ukinitvi električnega toka so vrli gasilci po 18-minutnem napornem delu omejili požar Vaja sama je pokazala, da je ta objekt v slučaju požara eden izmed najnevarnejših in najtežjih in to tem bolj, ker je v sosednji stavbi nakopičenega okrog 200 ton blaga. Tovarna, je ob tej priliki dala na razpolago vse svoje delavstvo in uslužbence. Vaji, ki jo je vodil poveli-nik mariborske čete, sta prisostvovala tudi predstavnik župe g. Kcsler ter prof. Modic kot strokovnjak kemik. Iz osem vodnih cevi se je vsipalo v teku 18 minut na notranji objekt nad 40.000 litrov vode. Vaje so se vršile samo ob svitu reflektorjev in bakel ter je mariborska četa izkazala tudi ob tej priliki svoje kompaktno sodelovanje, ki je vodilo do popolnega uspeha.
Pri nedeljski gasilski vaji marib. gas. župe pa so bila objekt domnevnega požara skladišča državnih železnic na glavnem kolodvoru. Sodelovale so: mestna četa s 24 gasilci, reševalni oddelek z reševalnim avtomobilom, gasilska četa delavnic drž. železnic z motorko ter aparatom za pene, ’:i je stopila topot prvi-^
Masarvk o sebi
(K 28. oktobru.)
Z njo sem dobil najbolje od protestantizma za svoje življenje: enotnost vere i« življenja, versko praktičnost, vero za vsak dan.
V	Lipskem sem spoznal v skupnih debatah njeno globino; njena kakor moja pesnika sta bila Shakespeare in Goethe, toda ona je gledala globlje vanju in je znala izpopolnjevati Goetheja s Shakes-pearejem. Delala sva vse skupaj, tudi Platona sva čitala skupno; ves rtdjin zakon je bil skupno delo.
Kaj naj vam o tem še povem? Bila je tako jaka zveza ... Med vojno je .zbolela; slutil sem to tam v tujini. jKo sem se 1. 1918. vrnil v vsej svoji slavi, sem le čakal onega trendtka, ko bom spet skupaj z bolnico.
Amerikanka je bila postala Čehinja, nravstveno in politično; verovala je v genija češkega naroda, pomagala mi je v mojih političnih bojih in pri vsem mojem političnem delovanju. Samo med vojno. v tujini, sem moral delati brez nje, toda vedel sem, da ravnam sporazumno ž njo. Bile so sploh ufo, v katerih sem daleč od nje naravnost čutil iz daljave skladnost najinih misli. Ne verujem, da je bi,l;i to telepatija, ampak vzporedno mišljenje in čustvovanje dveh ljudi, ki
^>e skladata v vsem in enako gledata na svet. Žena — to ie bilo njeno prepričanje — ne živi le za moža in mož ne le za ženo; oba n..j iščeta postave božje ter jih naj ostvariata.
Problem, ki me je tistikrat najbolj zanimal, je bilo Slovanstvo. To sem doživel, čeprav nejasno in takorekoč kakor slutnjo, že v detinjstvu. Kot deček sem si razbijal glavo s tem, kako je to, da razumem poljske ulance, ki so bili nekaj časa v Čejkovicali, čeprav so bili druge narodnosti. Iz romantične simpatije do poljske vstaje sem se učil kot gimnaziiec poljščine. V rusko literaturo sem se vči-tal že na Dunaju. V Pragi me je nato zajela popolnoma.
V	Rusijo sem šel prvikrat leta 1887. in leto kasneje še enkrat. Vstavil sem sc v Varšavi, da bi spozna! tudi Poljake. Nato sem obiskal Petrograd, Moskvo, Kijev in Odeso. Zanimalo me je, da br videl vse ceste in kraje, ki sem jih tako dobro poznal iz Dostojevskega, Tolstega in drugih književnikov. Vozil sem se v IH. razredu, po Črnem morju ,v medkro-vu. Hotel sem biti med narodom, a imel tudi nisem mnogo denarja. Sestal sem se s slovanskimi jezikoslovci, z Laman-skim, Florinskim in drugimi. Lamanskij mi je rekel naravnost, da se zanimajo Rusi samo za pravoslavne Slovane, kveč .emu še za Sio-vake, češ, da so ravno ta-
ko naivni kakor ruski narod božji; nas Cehe kot liberalce in zapadnjake lahko vzame vrag. Posetil sem ruske samostane in bivališča puščavnikov. V Sergje-jevskem samostanu sem bil gost pri očetu igumanu. Opazil sem tukaj neizobraženost in praznovernost pravoslavja. In s tem so hoteli slavofili rešiti Slovanstvo! Vrnil sem se iz Rusije z istim nazorom kakor Havliček:	ljubezen	do
ruskega naroda in odpor proti ofi-cijelni politiki ter gospodujočemu izobra-/,enstvu.
Obiskal sem Tolstega. Imel nisem prej časa, da bi ga študiral tako temeljito kakor Dostojevskega, in tako sem ga hotel spoznati osebno .Prvič sem ga posetil v Moskvi v njegovi palači. Spominjam se, kakor bi bilo danes, kako mi je naravnost ponosno kazal svojo delavnico; kmetski strop iz lesa, dosegljiv sko-ro z roko; toda ta strop je bil postavljen v visoki^gosposki sobani šele naknadno.
V	tej kmetski sobi pisalnih z ugodnim naslonjačem iz usnja, divan — v kmetsko sc io to prav gotovo ni sodilo. Imel je švarcvaldsko uro, ki jo je hvalil, ker je stala le 35 kopejk. Nosil je srajco kakor muziki, pas in škornje, ki si jih je uši! sam; seveda so bili ušiti slabo. Na čaj me jf) odvedel v gosposke sobe — čani rdeč baršun, kakor je bilo običajno v plemskih hišali. GOspa grofica je potisnila predenj koiuti ure, ki jili je bil v a-.
jen, on pa je srkal, kakor da tega ni opazil, čaj po načinu mužikov na sladkor. Po čaju sva šla v park. Govorila sva o Schopenhauerju, ki ga je Lev Nikolajevič razumel slabo. Sredi razgovora se je ustavil kakor mužik na vratih in mu je povabil, naj storim isto — meni se zdelo to prisiljeno, umetno primitivno in nenaravno.
TOLSTOJ
Kljub nizki naročnini našega lista, ki po možnosti vsestransko informira naš: naročnike, imamo mnogo neporavnane naročnine, ki. nam nalaga poslovne nevšečnosti. Opozarjamo na to prizadete s prošnjo, da poravnajo zaostanke, sicer bomo prisiljeni prekiniti nadaljno pošiljanje lista. Te dni smo poslali zamudnikom opomine, da nam dolžne zneske takoj nakažejo.
krat v akcijo, ter gasilska četa Studenci s turbinko. Z lokomotive, ki je stala r.a Progi med skladiščem in postajnim poslopjem, so sc razlili vodni curki na skladišče. Alarmirani gasilci so bili po 6 minutah že na licu mesta in so razvili v 2>5 minutaih nad 1200 in cevi, ki so dale vsako minuto do 3000 litrov vode. Streha je bila že v ognju, gasilci so s plinskimi maskami prodrli v notranjost skladišča. Po 24 minutah se je posrečilo požar omejiti iti je bilo potrebno gašenje v notranjosti skladišča s peno, ki se uporablja predvsem za gorljive predmete kakor olje, mast itd. Po končani vaji, pri kateri se je ponovno izkazala požrtvovalna strumnost naših gasilcev ter uspešen učinek periskih aparatov, se je v imenu železniške uprave zahvalil kontrolor g. Pšeničnik.
Novo dnevno zavetišče
V izvedbi svoječasnega sklepa mestnega sveta pod vodstvom župana dr. Li-Polda o zgradnji nove šole s priključkom novega dnevnega zavetišča v V. mestnem okraju je bilo v nedeljo predpoldne otvorjeno in blagoslovljeno novo dnevno zavetišče v Magdalenski ulici 28. V otvoritvenem nagovoru je mestni načelnik dr. Juvan naglašal veliki pomen mestne socialnoskrbstvene politike, nakar je magdalenski dekan Stergar izvršil blagoslovitev dnevnega zavetišča, ki je Namenjeno revni in podpore potrebni de-ci tega pretežno delavskega okraja. Stavba je stala mestno občino 600.000 dinarjev. Zaključna zahvalna beseda ene-Sa izmed učencev ter pogostitev dece sta zaključili nedeljsko slovesnost.
Josip Koki 70 letnik
V Studenicah je praznoval 1. novembra 701etnico vpok. šol. upravitelj g. Koki ■Josip. Odlikuje ga kremenit, neomahljiv značaj, zaradi oesar uživa tako med tovariši, ljudstvom in mladino, ki jo je vzgajal dolgih 38 let, vsestransko spoštovanje. Kot sin ljutomerskih goric je nastopil po maturi (1. 18S7 v Mariboru) Prvo službeno pot v sloviti Kapeli nad kadencami. Pripomogel je, da se ie na takrat vročih slovenskih severnih tleh ustanovilo Bralno društvo. Pozneje ga jo zanesla službena' pot v Poljčane, Studenice, Sl. Bistrico, Sp. Polskavo in končno zopet v Studenice, kjer je bil 1. 1925 zaslužno vpokojen.
Hud udarec ga je zadel pred 29. leti, ko mu je umrla zvesta družica in ^ mu zapustila tri nebogljene otročiče. Toda skrben oče je za nje najlepše poskrbel. Danes so vsi na ugodnih položajih. Čvrstemu Sokolu kličemo še na mnoga leta!
Iz politično upravne službe. K sreskemu sodišču v Konjicah je premeščen polit, upravni uradnik Martin Lopojiec, doslej v Murski Soboti. — Franc Žebavec iz Uubljane k sreskemu načelstvu v Murski Soboti, Jožef Šinkovec od sresk. načelstva v Konjicah v Laško.
Smrt blage žene. Na Pobrežju, Cankarjeva 17, je preminila v starosti 58 let 9ebe Marija, soproga vpokojenca drž.
Bila je vzorna žena in mati. Žalujočim preostalim naše iskreno sočutje!
»Putnik« sporoča, da je redni promet na progi Raška Gora—Mostar, ki je bil radi poplav ustavljen, zopet odprt.
Zaključek Sadne razstave. Včeraj se je ■Vključila L banovinska sadna razstava s sadnim sejmom, ki je lepo uspel. Posejmo jo je okoli 50.000 ljudi, prodana sa “‘la tudi vsa razstavljena jabolka za ce-nc> uin 3 za kilogram. Napravile so se tudi dobre kupčije pri raznih razstavlie-strojih.
Smrt preži pod avtomobilskimi kolesi.
'kletno Marijo Leberjevo iz Slovenje vaji v bližini Loke pri Šmiklavžu dohi-tel neki avto in se je Lehorjeva v trenutku zpašla pod kolesi avtomobila in Zadobila težje notranje poškodbe. V nezavestnem stanju so jo prepeljali v tuk. spiosftb bolnišnico, kjer pa je nekaj ur alem podlegla zadobljcnim poškodbam. Smrtna kosa. V svojem stanovanju Ob lr€»u ig je umr| znan,j mariborski po-Stregle k Alojz Deutscher, star 73 let. Gnijočim preostalim naše toplo sočutje! EDINSTVENA PRILIKA ZA POSET NAJA ie »PUTNIK O V« izlet z ltiksuz-v'm ?v,f>karo«n »d 4. do 7. novembra.
in vizum le Din 260.— Izredne u&,;Uncstl pri obisku muzejev, gledališč,
koncertov, krožnih voženj po mestu in	U2&$1
okolici itd. Velika gospodinjska jubilejna |	*****
razstava v Sophiansale. Pohitite s prijavami! Prospekti, informacije in takojšne prijave pri »PUTNIKU« Maribor -Celje - Ptuj.
Popolnoma novi program ima Velika kavarna
London in WasMng§0n mi-pravSIMa premlrle na Dal-niem vzhodu
flosm mmmkmn
LONDON, 2. novembra. Angleška vlada je skupno z vlado Združenih ameriških držav izdelala načrt za likvidacijo japonsko kitajskega oboroženega konflikta. Predvideva se premirje ali zaključek vojne. Angleška in ameriška vlada sta Sprožila ves dšplomatični aparat, da bi mogli vol*vati na Tokio in Nankiug. Pogajanja za premirje naj bi se vršila v okviru bruseljske konference devetih sil. alj pa kot njeno nadaljevanje. Prvotni angleški načrt, po katerem naj bi izšU K‘tajsk& »n Japonska iz vojne kot enakopravna dela, je Tokio odklonil z ute me-
Uftma Jektuika"
Moskva zahteva oboroženo intervencijo proti Japonski
Članstvu »Harmonije«. Radi zakasnitve pravočasnega obvestila vsemu članstvu se vrši napovedani informativni sestanek v četrtek dne 4. t. m. in ne danes, kakor je bilo prvotno javljeno.
Uredništvo in uprava »Večemika« in tuk. podružnice »Jutra« imata odslej sa. mo telefonsko številko 24-55 (ne vec 24-40).
Martinovanje Sokolskega društva Maribor III v soboto 6. novembra v vseh prostorih Narodnega doma.
Pred vsakim potovanjem se v lastnem se v lastnem interesu zglasite pri »Put-roiku«, kjer dobite vozne karte za vse postaje tu- in inozemstva z vsemi možnimi popusti po originalnih cenah brez vsa> kega pribitka. Tam izveste vse potrebne informacije:	radi	popustov, vlakovnih
zvez itd. Nakup in prodaja valut po najugodnejših tečajih, kreditna pisma, preskrba vizumov, hotelski boni, srečke drž. razr. loterije itd. Da si prištedite zamudno čakanje na kolodvorskih blagajnah, 'nabavite vozne karte 1 ali 2 dni pred odhodom pri »Putniku«.
Mariborski trio, odlično domače komorno udruženje, ki ga tvorijo dr. Ro-m a n KI a s i n c, klavir, Taras P o-1 j a n e c, violina in Oton Bajde, čelo bo izvajal na koncertu v sredo, dne 3. nov. v. veliki 'kazinski dvorani Dvora kov trio op. 65 in Brahmsov trio op. 40. Najzanimivejša točka sporeda pa bo Cc-repninova Sonata za čelo in klavir, ki jo izvajata Oton Bajde in dr. Klasinc, imena izvajalcev ter njih odličen sloves, ki so si ga pridobili s skupnimi m solističnimi nastopi, nam jamčijo za dovršeno izvedbo tega sporeda. Preprodaja vstopnic pri »Putniku«.
Putnik&v Koledar 50% popust je odo bren za: Beograd. Kongres jugošl. lekar. sindikata v času od 6.—7. nov Skupščina Advok. zbornice dne 31. okt Skupščina Apot. zbornice dne 14. nov Banja Luk a. Razstava drobne živine v času od 7. do 9. 1937. Ljubljana. Proslava 50 letnice postanka Udruženja brivcev, frizerjev in kosmetikarjev v ča su 7. in f. novembra 1937. S lov on ski Brodv Kongres Zveze emigrantskih društev. Povlastica velja od 29 okt. do 3. nov. Skoplje: Skupščina Advok. zbornice dne 31. 10. 1937. Som-bor. Pevski zlet v času od 13. in 14. novembra 1937. Potrebne legitimacije, po jasnila in najboljše zveze vlakov izveste v biljetarnicah Putnika Maribor, Celje Ptuj, kjer dobite tudi vse valute po naj kulantnejših cenah.
Akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom v Mariboru prosi vse tiste, ki so bili redilo vabljeni, kakor tudi one. ki iz kateregakoli vzroka niso dobili vabila in so voljni podpirati delovanje Akcijskega odbora, da se zagotovo vsi udeležijo skupnega sestanka, ki bo jutri dne 3. novembra 1937 ob 20. uri v rnali dvorani Narodnega doma. Odbor.
Brez lovske karte in lastnega lovišča hote vsi lahko lovili ob priliki ribolova, ki ga priredi Sokolsko društvo Maribor 111. na svojem martinovanju dne 6. novembra v Narodnem domu.
PARIZ, 2. novembra. Na predvečer bruseljske konference presoja pariški tisk ta sestanek z velikim pesimizmom in skepso. Listi povdarjajjo, da je položaj izredno kritičen. Splošno menijo, da bo konferenca trajala okoli pet dni. Edini uspeh sklicanja konference ie v tem, da
fjitvijo, da bedo Japonci kot zmagovalci diktirali pogoje. Tudi je odklonila japonska vlada angleški predlog, da bi prišla na čelu delegacije za pogajanje nevtralna oseba. Ameriška vlada pa je pripravljena pristat] na to, da bi bil Japonec na čelu pogajanj, vendar ne bi smel biti to častnik, ki je soudeležen pri operacijah v severni Kitajski. Kitajska vlada je obvestila London in Washington, da je pripravljena na pogajanja za premirje, v kolikor gre za področje severno od Šanghaja.
bodo lahko predstavniki Anglije, Francije in Združenih držav ameriških izrekli svoje misli o konfliktu na Daljnem vzhodu, katerega rešitev pa se predvideva za kasneje. Vendar pa je mnogo odvisno od sovjetske Rusije, ki zahteva oborožene intervencije proti japonski.
Kino Union. Izredno aktualen filtn iz japonsko-kitajskega konflikta »Poslednji vlak iz Kine« s Hans Albersom in Kathc von Nagy.
Jutri nadaljevanje. Proces proti 28let-nemu Antonu Horvatu ter posestniškemu sinu Simonu Bezjaku, o katerem smo poročali v sobotni številki, se je v soboto ob 18. uri v svrlio zaslišanja novih prič prekinil m se 'bo nadaljeval jutra v sredo ob 9.30.
Ljudska univerza v Mariboru. V sredo 3. novembra sc prično predavanja v ekonomskem tečaju. Predavanje se bo vršilo ob 20. uri na Trgovski akademiji v drugem nadstropju. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. V četrtek 4. novembra predava dr. A. Gosar o temi: Gospodarstvo — usoda ali načrt?
V Graz vozi na splošno željo »Putni-kov« luksuzni avtokar v sredo, dne 10. novembra. Vožnja in vizum Din 100.—. Zasigurajte si pravočasno mesta. Informacije in takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptui.
Mrtvec v gozdu. Na Janževem vrhu na Pohorju so našli na neki smrekovi veji obešenega in mrtvega 401etnega posestniškega sina Rudolfa Hafnerja iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Pri mrtvecu so našli listek z vsebino »Tukaj počiva Rudolf Hafner. Kdor me najde, naj obvesti mojo sestro učiteljico pri Sv. Lovrencu na Pohorju«. Oblastva so ugotovila, da je Hafner šel prostovoljno v smrt, ni se pa moglo doslej še ugotoviti, kaj ga je gnalo v talto žalostno smrt.	t,
Od srčne kapi zadeta se je zgrudila na Kralja Petra trgu 601etna kostanjarka M. Golobova. Primarij internega oddelka tuk. splošne bolnišnice dr. Lutman je odredil prevoz v Radvanje, kjer je pa kmalu zatem izdihnila. Blag ji spomin, žalujočim naše toplo sočutje!
Po 23 letih se je vrnil iz Rusije Andrej Jelinek iz Šmartnega pri Ljubljani, ki je bil leta 1914 zajet na ruski fronti, odkoder so ga odposlali v Sibirijo. Preko Varšave in Dunaja se je vrnil z ženo in dvema otrokama in nadaljeval pot domov.
Malverzacije. Pri tukajšnji stavbeni tvrdki R. Kiffmann je mariborska policija razkrila goljufije, katerih je osumljen jiolir Franc V. sporazumno z dobavitelji stavbenega materiala. Malverzacije segajo nazaj do meseca maja in je tvrdka po dosedanjih ugotovitvah oškodovana za preko 20.000 dinarjev. Osumljeni polir je namreč izstavil dobavne liste na gramoz in pesek, dejansko pa dotična dobavitelja nista dobavila toliko peska in gramoza, ki ju ie potrdil polir. Policija je polirja in oba dobavitelja aretirala in iih izročila v zapore tukajšnjega sodišča.
{Um
fkmdm gietkdišk
Torek, 2. novembra: Zaprto.
Sreda, 3. novembra: Zaprto.
Četrtek, 4. novembra ob 20. uri: »Sodnik Zalamejski«. Red A.
Mariborska opereta otvori svojo letošnjo sezone konec tega tedna s priljubljeno opereto »Pri treh mladenkah«, ki celih deset let ni več bila na mariborskem odru. Mariborska drama pa študira zelo uspelo Schurekovo »Pesem s ceste« v Malčevi režiji.
V Bohovi je gorelo — nevaren požigalec prijet. V noči od pretekle nedelje na ponedeljek je nenadoma izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja in posestnika Grašiča v Bohovi. Okrog 2. ure ponoči je zbudil Bohovčan& požarni alarm. Na mesto požara je kot prva prispela domača gasilska četa, kmalu zatem pa še mariborska, hočka, razvanjska, pekrska, pobreška in druge. Posrečilo se jim je, da so z velikim naporom ogenj lokalizirale, da ni zajel še sosednjega stanovanjskega poslopja. Ogenj se je razširil s takšno naglico, da so se gasilci morali omejiti samo na lokaliziranje požara, medtem ko je ognjeni element vpepelil gospodarsko poslopje z “vsem gospodarskim orodjem in krmo vred. Nastalo škodo cenijo na 100.000 din. Pri tem je dobil domači sin Fric težje poškodbe po vsem telesu. Pri gašeniu so dobili poškodbe tudi gospodar sam in njegova žena ter poveljnik gas. čete Bohova g. Franc Novak. Ogenj je podtaknila zločinska roka in je komandir hočke orožn. postaje nared. g. Popovič kmalu izsledil požigalca v osebi Franca Lubajnška iz Razvanja, ki je dejanje tudi že priznal. Na sled so zločincu prišli potom nekega neizgorelega pisma, s katerim je istočasno hotel zažgati še neki koruznik na polju, ki pa ni zgorel______________________
V kinu.
-»Prosim, gospod, ali bi bili tako pri-iazui in rekli svoji soprogi, naj vzame klobuk z glave, ker mi zakriva z njim oogled na platno?«
»Pa ji recite vi, ako imate pogum!«
Sin zaklal očeta
Pri Sv. Treh kraljih na Pohorju je bil I izvršen grozen zločin. Radi izročitve posestva so bili pri Pongračlčevlh prepiri | na dnevnem redu, dokler ni 43letni sin 1 Anton fon gr a c segel po nožu in zaklal svojega, 83letnega očeta Martina POngra-j ca, ki so ga našli mrtvega v gozdu. An-
ton Pongrac Is očetomor priznal in je bil prepeljan v slovenjebistriške sodne zapore, kamor so spravili tudi njegovo ženo Marijo. Anton Pongrac je oče treh otrok ter se izgovarja s popolno živčno str-tostjo. —
l&g&lS&iUi
Prvenstveno	tekmovanie	postaja
zanimivejše
CSK iztrgal Železničarju točko — Visoka zmaga ISSK Maribora v Čakovcu - Katastrofa SK Rapida v Murski Soboti — ISSK Maribor čvrsto v vodstvu
rezervami. Zmaga ISSK Maribora je po- djanskiJugoslavija 3:2 (2:1). polnoma zaslužena, ker je bil skoro v Beograd:	BSK:Concordia	6:1	(6:1);
vseh pogledih boljši od domačinov. ISSK Jedinstvo:Slavija i :0 (1:0).
V	osmem kolu tekmovanja za prvenstvo mariborskega okrožja LNP so bili doseženi, skoraj bi rekli, presenetljivi rezultati. Železničar je po šibki igri svojega napada samo remiziral s Čakovečki m SK, ISSK Maribor je z visokim re-zultaom odpravil Gradjanskega in to kljub temu, da je bil ISSK Maribor primoran .nastopiti z nekaterimi rezervami. SK Mura je Rapidu odščipnila v Murski Soboti obe točki in to z rezultatom, ki nekako afirmira uspehe Mure proti ostalim tekmovalcem. To tekmovanje se, kakor kaže, nepričakovano zapleta in utegne tekom nadaljnjih nedelj postati še zelo zanimivo.
Stanje v mariborski skupini LNP po 8. kolu je naslednje:
ISSK Maribor	8	6 0 2 29:12	12
SK Mura	7	4 1 2 21:11	9
SK Železničar	8	4 1 3 23:19	9
SK Rapid	8	4 0 4 14:22	8
Čakovečki SK	6	2 2 2 17:12	7
Gradjanski	7	0 0 6 4:32	0
SK Železničar	• •	Čakovečki SK	
1:1 (0:0)
Na Železničarjevem igrišču je ostala borba za točke neodločena. Po poteku je tak rezultat dokaj krivičen za Železničarje. Tekom prvega polčasa bi bili morali domačini po vsej pravici voditi z majhnim naskokom, ker so imeli precej ne samo zrelih, temveč tudi ustvarjenih situacij pred nasprotnikovim golom. Toda napadalci so v poslednjih potezah po vrsti odrekli, razen tega pa jim sreča n: bila mila. Priznati jim je treba, da so se ogromno trudili in da so vložili v stvar vse dobro hotenje. Vsa požrtvovalnost pa ni nič pomagala spričo dejstva, da je bil napad zmožen tudi take umetnosti, da je zastreijal stootstotne konjunkture. Premoč v srednji vrsti se je v moštvu izražala s terensko premočjo, ki pa spričo slabega napada ni uspela. Dobro je delala obramba, ki je imela z nasprotnim napadom mnogo dela. Železničarji so pri vsem tem bili boljše moštvo, toda njihove kombinacije so se vedno rušile pred dobrim startom obrambe CSK. Gol je dal po lepi kombinaciji Pavlin v 19. minuti drugega polčasa.
Enajsterica gostov jo trpela predvsem radi slabo razpoložene srednje vrste. K sreči je biia ožja obramba vedno na mestu in je sproti čistila vse. Napad pa je bM zelo neodločen v poslednjih potezah. Naskok Železničarja je v 28. minuti drugega polčasa izenačil Takač. Proti koncu drugega polčasa so gostje na vso moč pritiskali, da bi dosegli zmago, kar jim pa ni uspelo.
Sodil je g. Hobacher iz Celja, čigar zasluga je, da se je tekma gibala v mejah dovoljene igre.
V	predtekmi je mladina SK Železničarja v prijateljski tekmi premaga rezervo pobreške Slavoje v razmerju 3:0 (0:0).
ISSK Maribor : Gradjanski 6:0 (2:0)
ISSK Maribor je v obratni tekmi v Caikovcu odpravil Gradjansikega skoro z istim rezultatom kakor v Mariboru. Oba nasprotnika sta nastopila z nekaterimi
Maribor je predvajal temperamentno igro in je zlasti briljirala napadalna vrsta, pa tudi krilska vrsta in ožja obramba sta dali prav dobro partijo.
Sodil je prav dobro g. dr. Planinšek.
SK Mura : SK Rapld 6:1 (3:0)
SK Rapid je v Murski Soboti jadno zaigral in se je iz prekmurske metropole vrnil s katastrofalnim porazom. Po igri, ki jo je dal Rapid, ne bi bilo soditi, da gre za prvorazredno moštvo. Napad je bil brez vsake moči. Nekateri igralci so. si sicer precej prizadevali. Ko na so videli, da v svojih tovariših res nimajo nobenega pomočnika, so tudi oni počastili v odporu. Tudi krilci so bili zelo slabi, le v obrambi se je uveljavil vra. tar. sicer pa ni bilo v moštvu nikogar, ki bi ga bilo vsaj malo opazili. Nasprotno so Muraši zaigrali požrtvovalno. Pokazali so precej smisla za kombinacije ter dokazali, da zmaga v razmerju 5:0 proti mariborskemu Železničarju ni bila slučajna. Mura je bila ves čas igre v premoči ter je zmago odločila boljša napadalna vrsta. Obramba in krilska vrsta sta bili dobro povezani ter sta v polni meri zadostili svoji dolžnosti.
Sodil je g. Reinprecht iz Celja v splošno zadovoljstvo.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo
Ljubljana: BASK:SK Ljubljana 2-0 (1:0)
Zagreb: Hašk:Hajduk 6:1 (2:1); Gra-
Ostale nogometne tekme
Celje: SK Celje:Atletiki 2:2 (2:1). Ljubljana:. Slovair.Reka 3:0, Hermes: Mars 4:0. Jadran:Bratstvo 4:2, Krani: Svoboda 3:0.
Ženeva: Italija:Švica 2:2.'
Amsterdam: Francija:Nizozemska 3:2. Ankara: Madžarska:Turčija 5:2.
n ih, med njimi tudi sam Mesarov. Pod pritiskom oboroženih pristašev Vrečiča
in Mesarova, so se orožniki umaknili na konec vasi, odkoder so napadalce razpodili. Po dosedanjih poizvedbah je bil® poškodovanih >sem ljudi, ki jim je bila dana zdravniška pomoč. Na mesto dogodka je bil poslan banski inšpektor. Sedal vladata popoln red in mir.
h	HoaftotoG
Velika tatvina. V noči od četrtka na petek so neznani storilci vlomili v go sposko hišo firme Clotar Bouvier. Vlomilci so odnesli zavese, posteljne rjuhe, 20 garnitur jedilnega pribora, od teh 6 srebrnih garnitur, in razne druge predmete, da trpi lastnik občutno škodo.
Osebna vest. Učiteljica otroškega vrtca gdč. Rozalija Martelanc je premeščena v istem svojstvu v Novo mestcu Na njeno mesto je imenovana gdč. Stanisla* v a Ložar iz Ljubljane.
Ssjeinsiite se CMP-
Prodam
Prvovrstni
CVETLIČNI MED
po 17 din za kg, iabolka po 1.50 din za kg, krompir po 70 din za 100 kg nudi Kmetijska družba. Meljska c. 12. 0153
KANARČKE
harcerje radi opustitve gojenja poceni prodatn. Danjkova ul. 8	6287
Sodo odda
SOBO
s hrano oddam. Vrbanova 28, priti., desno.	4291
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
takoj oddam. Gozdna ul. 10 Maribor.	6285
SOBO IN KUHINJO
oddam stranki brez otrok do 1 decembra. Ciril-Metodova 10, Studenci.	6286
SPREJMEM GOSPODA ali gospodično na hrano in stanovanje. Einspielerjeva uli ca 20. Melje.	6288
Službo dobi
Iščem simpatično
NATAKARICO
kot družabnico s kapitalom 4000—5000. ali samo natakarico s kavcijo Din 2000.—. Naslov v upravi lista. 6296
Pouk
NEMŠČINA, FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA
po hitri, lahki metodi! Uspeh zajamčen. Od 1. nov. dalje Krekova 16, priti., desno 4290
Osilašuite!
Ženitve
POSESTNIK
gostilničar, poroči starejšo osebo z gotovino. Ponudbe na upravo »Večernika« »Takoj«.	6289
POSTELJNO PERJE VOLNA ŽIMA VATA AFRIK
mili 1111
ALEKSANDROVA C. 15.
Din
meter
dokler traja zaloga po dobite pri
I. TrpillU« Maribor, Vetrinjska ulica
„7az sem zakon!"
Kmet Stjepan Vrečič iz Novega Gradca v virovitičkein srezu je prijavil sres-kemu načelstvu, da bo -dopoldne priredil j v Novem Gradcu shod HSS. Ker prijava ni ustrezala predpisom zakona, je sreski' načelnik prepovedal to zborovanje. V nasprotju s to prepovedjo sta prireditelja Stjepan Vrečič in nar. poslanec z liste dr. Mačka, Martiin Mesarov, iz vasi Gorja v virovitičkein srezu le hotela prirediti ta zbor, na katerega so pripeljali njuni zaupniki nekaj sto njunih pris-tašev, med katerimi je bilo neko število oboroženih z revolverji, skrajšanimi puškami in raznim drugim orožjem. Po navodilu sreskega načelnika je vodja orožniške patrole, ki se je mudila v tej vasi, da bi čuvala red, ponovno sporočil Vrečiču in Mesarovu, da zborovanje ni dovoljeno in ju je v imenu zakona pozval, naj prisotnim svetujeta, da te razidejo. Nar. poslanec Mesarov tega ni hotel s-toriti, nego je pograbil svoj revolver, oddal strel proti orožnikom in zapovedal svojim pristašem, naj navalijo na orožnike. Pri tem je vzkliknil: »Jaz sem zakon!« Skupina je navalila po zapovedi Mesarova na orožnike. Streljala je iz revolverjev i» drugega orožja. Orožniki so se takoj zavarovali in so v obrambo proti napadalcem rabili strelno orožje, zaradi česar so bili trije kmetje ubiti, nekaj pa ranje-
Najvljudneje Vas vabimo na obisk
VELIKE	RAZSTA
našega modrega Jadrana
del akademskih slikarjev	v	starih prostorih
„Mariborske tiskarne", Jurčičeva ulica 4
Razstavljenih nad 100 slik — Vstopnina din 2'— — Odprto ves dan
S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znauccm tužno vest, da je Vsemočni poklical našo preljubo in nepozabno soprogo, dobro mamo, sestro, taščo, staro mamo itd., gospo
Marijo Cebe, roj. Prelos
po dolgi bolezni, prevideno s tolažili sv. vere v 58. letu njene starosti v ponedeljek, dne 1. novembra ob 1. uri v boljšo bodočnost.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 3. novembra ob 16. uri iz hiše žalosti, Pobrežje, Cankarjeva 17 na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 4. novembra ob 7. uri v cerkvi Sv. Magdalene.
Pobrežje pri Mariboru, dne 2. novembra 1937.
^dujoči soprog Ivan Cebe 'iarija Breznik in Zofija Kramer Franc Breznik in Franc Kramer hčerki	zeta
Franci, vnuk in ostalo sorodstvo.
Skrivnosti
58
»Saj me kar slepe, je odgovoril tovariš.
»Nečesa sem se spomnil, dečko moj! Saj ni ravno treba, da bi hodila iskat srebrnino, ako bi se zadovoljila z dragulji te 'blagorodne gospe.«
»Manj nevarno bi bilo, koristi bi pa imeli gotovo več.«
»Torej si tudi ti mojih misli?«
»Popolnoma.«
»Tedaj na delo! In če bosta gospe skušali preveč glasno govoriti, ju bomo poučili, kako se piščancem zavije vrat.«
Čudni ii* svojevrstno grozni pogovor je trajal prav malo časa. Komaj je bil kon čan, je planil Debeluh na Volkuljo, ki je stala nema in trda od strahu, da jo prime, medtem ko se je tovariš pripravljal, da jo oropa. Že .ie pretrgal svileno nit, na kateri so bili nabrani dragoceni biseri njene ovratnice in hotel zgrabiti njene bleščeče uhane, ki so mu Posebno ugajali, ko ga je zgrabila za vrat železna roka.
Obenem je -dobil tako krepak in dobro pomerjen udarec S petjo v sredo prsi, da je odletel tri korake nazaj.
Debeluh je po tem nepričakovanem napadu hitro izpustil svojo žrtev in naglo segel po nožu.
»O, za vraga! 4e vzkliknil pridušeno in se pripravil za boj. »Če hočete tako, pa tako! Sem, gospod, da se midva pomeriva!«
Blanka je v tem spoznala, da je tisti, ki je v tako težavnem trenutku prihitel na pomoč, njen oče, in se mu je skoro brez zavesti vrgla j naročje.
Everard se je nežno oprostil njenega oh-ijema in s .trdnim korakom stopil k Debeluhu.
»Tepec!« mu je rekel, ko je stal tik pred njim. »Zahvali se mi raje, da sem prišel o pravem času, kajti sicer bi z bila oba uklenjena.«
»Kaj se to pravi?«
»To se pravi, da so Slepca ujeli Pia^ v trenutku, ko je hotel ukrasti nekaj srebrnine in da sedaj tudi vaju iščejo.«
»Toda kdo si ti?«	.
»Poglej me!«	(l)alje^
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratm del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d, d.,
predstavnik favrtatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru,