ISSN 0350-5561 za IcoiMc t^na Spremenljivo oblačno bo, deloma plohe in newhîe. N 00 50 let Številka 33 četrtek, 28. avgusta 2003 Novo prizorišče je citrarjem i obiskovakem precej ugajalo Od letos, ko velenjski citrarski festival ^^Pre^memitne gostoljubje ponudili v vili HeriKTstein. Petkove» večerno citre^* slavi 15. obletnico delovanja, je tudi pri^mšče za srnanje nigbolj zanimivih citrarjev, ljudskih pevcev in godcev drugo. Potem ko oi^anizator, KC IN Velenje ni već našel skupnega jezika s KS Staro Velenje, so mu in nočno dogajanje je bilo obiskovalcem všeč, kot tudi nastop ljudskih pevk Pušeljc Iz Zgornje Svainjske doli* ne in vseh drugih, ki so se jim predstavili v skon\j pet urnem programu (na sliki). bš, foio: Stane Vovk Ji I BIH JťWfJ B Il CMlLI^ija'« Brezplačni prevozi vode v Vinsko Goro Susa še Irtija. gasilci v Sak^ški dolini pa marsikje nadomeščajo dež - Prevozi vod<î po novem subvendonirani Bo]ana Špeget Cesta »mimo Živkoviča« ostoja odprfa Trda, a optimistična jesen Vdenje - LcJošnjn suša ]o jc krcpkť) /agixila vsem občanom Velenja, ki še niso priključeni uajavnivoclovtxini sistem. Kar nekaj tednov so že odvisni od pomoči gasilcev, ki jim vsak dan vozijo vodo. Najliuje je na področju KS Vinska Gora, kjer pa po novem občanom za prevoze vode ni več treha plačevati. Slroske prevoza (voda ni vi^iela. ker je brezplačna) namreč po novem krije MO Velenje. Kol nam je povedal poveljnik Gasilske /veze Velenje Jože Drobež, so se pred kratkim z MO Velenje dogovorili za subvencioniranje prevozov vode na sušna območja. Vendar v celoli stroške prevoza krijejo le občanom Vinske Gore, kjer je javni vodovod v i/gradnji, tamkajšnji ljudje pa so zanj prispevali veliko lastnih sredstev. 7.a vsa ostala območja, kjerpisiiei prav tako v tem poletju nadomeščajo de;?, pa velja, da pi^ltwia) prevoza plača naročnik, polovico Ali obstaja e-mesto? pa prispeva mesini proračun. V .soK>lo so gasilci opravili ludi pregled vseh gasilskih ostem, ki jih imajo v lasti posamezna proslovoljna gasilska društva. Dodatno Si) na njih opravili "klorni šok'*, kar pomeni, da so jih dezinficirali. Predvsem zalo, da ho voda. ki jo dovaža jo gospodinjstvom, neoporečna. Ob tem naj še enkrat opozorimo, da po vsej Sloveniji še vedno ol>staja veiika nevarnost požarov v naravi! 280 SIT ILIIHO Pa srečno pot! Kar je kpo, hism mine. S j>očiinicami je že uiko. Vaeeno pa mnogi lezko čakajo, da se začne šola. Eni za«), ker se hodo spet srečali s soSolci, eni pa zato, ker se s ponedeljkom začne noxr) obdobje v njihovem življenju. Nič več tako hrezskriyno kol je bilo. Prvič bodo sedli v šolske klopi. Ampak s klopmi, svinčniki in zvezld... .V lem bodo že opravili. Kako se bodo znašli v prometu ? V prvih dnelr bodo vsem, še posebej najmlajšim, posvečali veliko pozornosti mnof(i. V pni vrsti starši, ki jih mortia za vajo že spremljajo po fiajbolj varnih poteh, kijih U)do ubirali odslej^ l)o 12. septembra se hodo i' bližini Šot in vrtcev ^bcdi policisti, predstavniki ZŠAM. avto šoi mladi prametniki... I^nem se hodo morali počasi v pnmxetii znajti sami. Pri (em so jim lahko v pomoč dru^i udeleženci v cestnem prometu, ki jim s svojim ravnanjem dajejo j)ozitivni vz^ed Upoštevati pa je treha. da so otroci velikokrat zelo nepredvidljh i. Policisti na Celjskem letos beležijo iripromeine nesreče, v katerih so otroci nenadoma pritekli ali se pn/x'{jali z otrfjškim prevoznim sredstwm na vozišče, y íakdi pnmiefnih so običajno posledice zelo hude. Zato velja po.sebej opozoriti starše, da stonjo vse, da pivprečijo take dogodke pa tudi wznike, da predvidijo tako možnost. .Samo tako bodo ob upoštevanju vseh cestno prometnih predpisov- predvsem omejitev hitrosti in prednosti pešcev - lahko preprečili najhujše. Pa srečno }x>t! m Milena Krstíč - Ptaninc Zelo ugodna šolska nezgodna zavarovanja d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR PflEDSlAVNISIVO VELENJE • 8t»i tfg 39, 3320 VolMÍe, tel.: 03/ 897 90 B8 Krave niso samo za mleko in govejo iuho Člani ku I tU mo-turi Stičnega društva Kulturnica Gaberke pripravijo skor^ vsak me^ec kakšno prireditev. Mttú r\jími so zagotovo najholj odmevne kravje dirke in konjski ^alop. Letošnja prireditev je bila jubilejna. 10. po vrsti, in kot minule je tudi ta na Cvenkov travnik ob cesti Šoštanj- (řaherka privabila več tisoč ljudi o(i blizu in daleč. ■ tp Vroč starotrški don v v Saleku 9770350556014 Ki lokalne novice 70 let P(;D Salek Velenje - Ćlani prcislovoljnega gasilskega druživa Šalck bodo v .stilxMo praznovali 70-lelnico društva. Ob 13. uri hodo pripravili siavnoslno sejo ob vlst^koin jubileju v dvorani gasilskega doma, /c uro prej pa se bo začeli) iradicionaino gasilsko veteranskih ickino-vanje za memorial Rafaela Cîorika. Udeležbo je že potrdilo veliko gasilskih ekip i7..Slovenije,pa ludi Hrvaške» Avsirije In Ilalije. Oh 15.15 uri se bo pred gasilskim domom v Šaleku zaíel kul-lurni program. V nadaljevanju bodo prevzeli prapor in gasilski avtomobil. Ob 16. uri bodo razjJ^sili rezuUate lekmovanja, sledila pa bo gasilska vescliea. ■ bš Živinorejska razstava Lajse 2001^ ŠoSI}inJ/Lajse • Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Cîovcdo-rejsko druSlvo Šaleške doline bosla ob sodekwanju z nekalerimi pcikjoviielji oi^anj?irala v nedeljo, 31. avgusta, živinorejsko razstavo. Ta bo v Lajšah.odprli pa jo bodo ob M. uri. Na razstavi bodo sodelovali rcjci iz Šale^^ke doline, torej (^bč/n Velenje, Šoi>tanj in Šmartno ob Paki. Predstavili bodo 88 krav in leliee rjave in čmo-bele pasme, kolekcijo rjavih plemenskih le-lic, križance mesnih pasem zjjavo-emobelo pasmo ter irop ovac. Ob (ej priložnosti bodo najboljše živali ludi predstavili icr razglasili ^ampionko razslave. Ob koncu prireditev pa lx>ck> Člani Ciovedorejskega društva Šaleške doline razvili šc društveni pra-porin (ako 2aznamc3vah lO-leinico njegovega delovanja. Na naSe vprašanje, ali je smiselno v Času, ko se kmetje poleg drugih težav srečujejo 5e s pomanjkanjem krme, pripraviti iakť> razstavo, je Sonja Arllć. predsednica Gwedorejskcga druj>lva Šaleške doline, odgili s pcînovno objavo razpisa. Kot je p()vedal župan Alojz Podgoršek, bo ta objavljen prihodnji mesec. Imenoval pa bo ludi posebno komisijo, ki bo na osnovi prijav izbrala najboljšega ponudnika. Ocihori VS Dilohili« s\oje proslorc Prejšnji teden so na sestankni predsedniki odborov desetih vaških skupnosti (VS) ťwrednji^ pozornost namenili predvsem reševanju težav gletle pa^slonwza delo. Dogovorili so se, da bodo proslor v kulturnem domu v Gi>r^nju za svoje potrebe koristile VS Gavce. Gorenje in Skomo. pnwiorvgasilskcmdť»muv Paški vasi tamkajšnji odbor VS, VS Šmarlno v stavbi, kjer domujejo politiCne stranke in upokojenci, VS Podgora v prostorih železnice, VS ReCica pa naj bi gostova- la v brunarici, ki jo imajo konjeniki in planinci. V teh prostorih naj bi od jeseni dalje imeli odbori uradne ure za svoje krajane. Med drugim so pr<^edali. kako so v posameznih okoljih uresničili dtJgovorjene programe. Ofuinski pra/.nik malo (Ini^iiťo Lclos nameravajo v obCini neko-liko drugače zaznamovati občinski praznik kot minula lela. Predloge zanj bodo zbirali na osnovi javnega poziva za sodelovanje. Objavili naj bi ga prihodnji mesec. Ta ted(M) flogpct mir - toliko jc trajala tudi prejšnja kanalizacija. Dela smo i/vajali v Času, ko jc v mestu Ziiradi kolektivnih ptx'ilnic najmanj ljudi, saj pelje dnevno po Goriški cc5tiod6do7tLS0čvozil, /alo hi lahko bilo veliko težav, čc ne bi del dokončali pred začetkom ^^^Iskesja leta.« Promel lic rešil ve hodo ic/ko soglasne Ob rckoasirukciji Ciori^ke a's-tc so po več letih ponovno cxipr-li t. i. cesto mimo Živkoviča normalne prevoznosti cest, čc ne odpremo ceste mimo Živkoviča. Sicer pa je pripravljenih več prometnih rešitev. Med drugim bomo v prihodnje odprli V roku dveh mescccv bodo opravljali tudi štetje prometa, na podlagi česar bodo izvedli temeljito !>iudijo in analizo, Na osnovi teh bodo pristojni presodili, ali Cesta »mimo Živkoviča>< bo poskusno odprta še dva meseca^ potem pa bo pad!a dokončna odločitev. (pove/ava med casto Koželjske-ga na GoriSko). Promet na lej rciaciji se bo nadaljeval ludi po končanju del. V obdobju dveh mesecev bo namreč potekal v obe smeri, vendar le za (wcbni promet. Kako bo v prihodnje? Zupan odgovarja: »Tu bi skorajda potrebovali vedcževalko ali vcde^evalca, ki hi nam povedal, kaj se bo zgodilo s to cesto v prihodnje. Zaenkrat bo cesta odprla, preučevali bomo moznosl stalnega odprtja. Cc se bo pokazalo, da promet tudi v prihodnje ne ho moteč, potem bomo skušali zagotavljati elemente, ki bodo ljudem oh cesti omogočali mirno življenje. V času, ko je bila cesta odprla, smo bili strpni, nobene napetosti ni bilo čutiti. To ka^e, da sc da s strpn(5stjo marsikaj do.scči. V preteklem letu smo temeljilo analizirali probleme pri mirujočem prometu in ne m i ruj očem prometu na Gorici. Ugotovili smo, da ni mogoče zagotavljati tudi promet mimo bloka na ulici Koželjskega,zgradili vertikalne ovire na cesti, da preprečimo divjanje, preprečiti pa moramo tudi promet tovornih vozil in avtobusov na cesti mimc^ Živkoviča. Na dolgi rok moramo tu urediti ludi pločnike za večjo varnost pcšccv.« Hitrost na lej cesti naj hi omejili na 30 km/h. naj ostane omenjena cesta odprta tudi v bcxlixx. Kt>nčno besedo pri tem pa bo imel svet krajevne skupnosti Gorica. Glede na to, da so se krajani odzvali s protestnim pismom, ki ga objavljamo v pismih bralcev, se bodo krajani ssialnim odprtjem ceste vcTjetno zelo težko sprijaznili. Bo prometni znak dovoij za upošteva n/e predpisov? Novo urejeno križišče z Goriško cesto je širše in sodobnejše. Kaj bo pokazaio štetje prometa? FT/T^J^^ fiâà» i'JS í2da|a: Ča$opisna-zalo2nléle In RTV ■ÉÉkfLLJ dmîba. d.o.o. Vdleflle Izleja ot» tetrtíQli. Cena posameznega izvoda le 280 SfT, mesečna naročnina 1100 SiT. trimesečna naročnina $.150 SIT. pofietna rtíročnina 6100 Siï. letna naroCnína 11 550 SIT Uredaiitvo: Boris ZaKoiek (dlrsldor), Stane VovK {ool ika - Bo Cíioi^íjcUIa in .«? temu? »Takt) je. Gre za sodobno obliko organiziranosii sorodnih podjetij, povezanih v aktivno u-sklajen sistem, ki bo pripomogel k povečanju ućinkoviiosii pí^lovanjn řlanic gro/da, njihovemu umnej.^mu poslovanju, spodbujal njiliovo rast in razvoj, in oval ivn ost in omogoćil odpiranje novih poslovnih priložnosti. Grozd Irenutno ivori 25 gospodarskih družb iz vse Slovenije, ki zagotavljajo trgu encrgentc daljinsko energetsko cv^krho ali se pojavljajo v vlogi kupcev, ponudnikíív in dobaviteljev energetskih storitev in opreme, /a kako pomemben del veje g<')spodan^lvu kažejo nebueri pcidalki: Olanicc grozda upravljajo s 1692 MW toplotne moCl ogrevalnih sistemov, 424 km doigim energetskim omrežjem, z 920 energetskimi objekti, pri njih je zapa^Ienih 545 delavcev, i/vajajo i*ikrbe z zemeljskim plinom ... Zelo pomembno je, dascsvgriT/d pri-islopile tudi podporne ustanove, kol so Gospi^darska zbornica Skwenje, fakultete in inSiiiu-ti, ki morajo svoje znanje pruk-tiCno uveljavljali tudi v gospodarskih krogih. (írezazdruževa-nje znanja, informaeij, skupen tehnokiški razvoj, marke ttngiki nasiop in rei^vanje vpraSanj, ki se pojavljajo pri krepitvi doba-vileljskiii verig, pri izvajanju skupnih razvojnih projektov,za optimizacijo in specializacijo s podrt>Čja daljinske energetske («krbe. Ncmizadnje je pomemben dejavnik tudi trg delovne sile na tem področju.« V/em groziiu je posiovna entna llner^etika KP Velenje nosilno podjetje. Zakaj prav vase podjetje in kakšna je tu nje}i(}va Cilede na to, da je ptïslovna cnola Energetika sestavni del poslovnega sistema KP Velenje, se je slednje prijavilo na javni razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Zakaj je bilo izbrano Zaradi že vrslo let naprednih pcîslovnih idej in vizije vodstva poslovne enote Energetika, tvornega sodelovanja enote z osialimi energetskimi podjetji v Sloveniji, strokovnimi ustanovami in z ostalimi združenji, ki delujejo na pi>dri^ju energetike v Sloveniji, 1er tudi z (îospodarsko zbornico Slovenije. Ne smemo pozabili, da uspCi>no upravljamo največji sistem daljinskega ogrevanja v drŽavi, imamo 44-Ictne izkušnje na lem področju, in da je íaleŘka dolina pomem- ben energetski bazen v Sloveniji. Naziv nosilno podjetje v grozdu nalaga KP Velenje in poslovni enoli Energetika uresničevanje določil pogodbe z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti, torej zagotovi uspeJno nadaljnje delovanje grozda, skrbi za umno porabo vseh sredstev, ki bodo po pogodbi prišla na transakcijski račun KP Velenje, in s lem za nadaljnje usmeritve na podredju daljinskeenergetikev Sloveniji.« Ali s(Hlohna ohlika organiziranosti sorodnik gospodarskih dniíJy morda napoveduje drugačno obliko organiziranosti energetskih sistemov po Slove* niji? »Povezovanje v grozd se mi zdi smiselno, ker ^e za odprlo, prosto menedžersko dogovarjanje o bodt)čih strategijah listih gospodarskili družb, ki imajo skupne interese v eeli verigi. Pustimo prihodnosti, da odgovori na zastavljeno vpra.^anje oziroma pokaže, koliko koristnega se bo izeimilo iz tega.« ^j pa glede na nekatera nova dfíločila ewrgaske^ zakona'/ I^hko pride do ttga, da se ho energetika izločita iz sistemov, kot je • na primer • KI^ Vdenje? »Lastniki infrastrukturnih sistemov (občine Velenje, So.stanj in Šmartno ob Paki) so s statutom in tislalimi dokumenti določili sedanjo organizacijsko obliko KP in zato bodo ti tudi odločali, kako naj bi delovala daljinska energetika v Šaleški dolini v prihodnje. Nenazadnje bo to odvisno tudi od usmeritve države, ki Voď/a pos/ovne er>ote £nar-getika KP Velenje in pred' sedntk grozdd daljinske energetike Stovenije Miran Zager: »Vodilna vhga v grozdu je rezultat dosedá* njega uspešnega dela.« (ali) bo spodbujala nadaljnje delovanje grje. da pastelna enota Energetika ustvarja več kol 70 odstotkov prihodka KP Velenje in da obstajajo v Sloveniji tudi drugačne organizacijske zasnove daljinske energetike, ki jih določala Energetski zakon in Zakon o gospodarskih družbah. Pri vsem tem so najpomembnejši dejavniki: dolgoročno konkurenčna cena energetske oskrbe, usirezen trajnoslni razvoj cncrget.skih sislemov v Šaleški dolini in uslrezno ohranjanje reprodukcijske vrednosti energetske infrastrukture« l'a hi hilo za poslovno enoto Eturgetika holje, Če hi poshfva-la sanmloj/u)? »Na takšno vprašanje je mogoče objektivno odgovorili le na osnovi temeljile poslovne analize. V tem irenuiku lahko povem le, da so zagotovljeni pogoji za dekwanje in zanesljivo energetsko oskrbo.» Vrtec Velenje jeseni skoraj brez sprememb S!eli, da bi strehe na dveh večjih vrtcih saniralo do le mere, da ne bi več teklo v igralnice. Naj- bolj kritična je Najdihojca, kjer smo morali v oddelku za najmlajše sneli le.seni strop, ker je bil ves čas moker. Del strehe v Najdihojci bo popravljen do I, septembra- Za to je MO Velenje uspela zagotovili denar, popravili pa bodo le najbolj kritičen del. Upamo, da bo prihodnje let.ovproračunu dovolj sredstev, da bi streho obnovili v celoti." Letos je za nami rtkordno vroče poliMje. Kako ste čez poletje v vu.dh oddelkih preiivljali to vročino, kako ste jo hij.^itfi nnj-mlajšim? "Število otrok, ki so med počitnicami hodili v dežurne enole, je bilo precejšnje. Vsak dan smo sprejeh v varstvo od 2tK)do.'^0i)oirok. Nikjer nimamo klimatskih naprav^ zato smo si pomagali z jutranjim zračenjem prostorov, otroci so na prosto hodili v zgodnjih dopoldanskih urah, v najhujši vročini pa so bili v igralnicah. Veliko smo si pomagali s posodami, polnimi vode, v kateri so se lahko oiroci vsaj malo osvežili. Iz starih rjuh smo naredili majhne Šotorčke, iskali smo senco. To pa je tudi v.se. Cc se bodo takšna polelja nadaljevala, bo potrebno vsaj v Novost - poklicni ponovno v maturitetni tečaj Vpis V KM^aje, ki I rajajo cm leto, je bre/pla(\^n - Kok za oddajo |)rijave je 2. septen]l)(^r T. Podgoršek V šolskem letu 2003/2004 bodo na Šolskem centru Velenje na novo izobraževali tudi v dveli poklicnih tečajih, in sicer za pridobitev poklicevekonom-ski in računalniški tehnik. («abrljetu FitJkr, Šolska svetovalna delavka na Splošni in strokovni gimnaziji ŠCV je povedala, da se v program poklicnega tečaja laliko vpišejo kandidati, ki so u.spešno končali vsaj četrti letnik gimnazije ali usirezen program po prejšnjih predpisih in želijo pridobili poklic. Namenjen je tudi iLslim, ki so morda že opravili maturo, se vpisali na katero od fakultet, vendar so si premislili in želijo priti prej do poklica. »Uspešno končana ^mnazija in opravljena matura namreč omogočala nadaljevanje -Študija, ne pa pridobitev poklica,« je pojasnila Fidlerjeva. Poklicni tečaj traja eno leto, program vključuje predvsem strokgoj za pridobitev poklica, konča pa se s poklicno maturo. Izobraževanje je brezplačno. Kandidati pridobijo status dijaka z vsemi pravicami in dolžnostmi. Ce bo zanimanja dovolj, bc^do prilagodili obliko poklicnega tečaja za odrasle udeležence. Ponovno pa bodo na centru vpisovali v program maturitet-nega lečaja. Ta je namenjen kandidatom. ki so končali kiUeroko-li srednjo Šolo ali trelji letnik gimnazije, prekinili izobraževanje za eno leto, radi pa bi opravili maturo, ki je pogoj za vpis na večino univerzitetnih .študijskih programov. »Na njihovem umiku je pet predmetov, in sicer slovenščina, matematika, prvi tuj jezik in dva izbirna predmeta. Vse te predmete vključuje tudi matura. Uspešno končan maiuriletni tečaj je pogoj za prijavo na maturo.« Ibdi v lem lečaju, ki je brezplačen, poteka izobraževanje eno leto. Redna oblika izobraževanja je namenjena predvsem lisiim, ki z uspešno opravljenim maluriletnim tečajem izpolnjujejo pogoj za pňydvo na maturo, ki še niso stari 21 let, niso zaposleni oziroma nimajo statusa, ki ni združljiv s staiasom dijaka. Cc bo dovolj kandidatov, bodo tudi pri lem tečaju prilagodili obliko za odrasle u deležen cc. Rok za (xldajo prijave za obe obliki izobraževanja je 2. sep-lember, pouk v obeh programih pa bodo začeh predvidoma 6. oktobra. ■ V vročih poletnih dneh so se otroci, ki so tudi poleti obiskovali vrtec, veliko hladili z vodo. Pri tem so vidno uživali. nekaj oddelkih poskrbeli za klimatizacijo prostorov, vendar je to spel povezano s precejšnjimi finančnimi sredstvi.'^ Uvajate novem šolskem letu kaj večjih sprememb pri delu? •'Ne. Prav velikih sprememb ne bo. Trudili se bomo, da se bodo otroci pri nas dobro počutili- Vsebinsko bomo skrbeli za nadaljevanje uvajanja programa, ki mu sledimo že nekaj let. Pripravljamo nekaj projektov, med drugim bomo večji poudarek posvetili izražanju in komunikaciji, tako med otroki in odraslimi kol tudi med odraslimi samimi." V veliko slownskih vrtcih ttva» jajo v programe učetrje računalništva in tujih jezikov. Tudi pri vas? '^Zakonodaja zahteva, da so v takšne programe vključeni vsi otroci, ki obiskujejo vrtec, in ne le tisti, katerih starši bi lahko lo plačali. Pri nas pogi> jev za to, da bi brezplačno vključili vse na.še oiroke. Še nimamo. Zalo omogočamo različnim šolam, da ponujajo te pnjgrame tudi v naših vrtcih, vendar izven dnevnega programa, takral, ko ne teče naša dejavnost. Starši pa kljub temu to možnost imajo." Pričakujete v kratkem kakšno povišanje ekonomske cene za varstvo otrok? **Prcpričana sem, da smo z izračunom ekonomske cene letos uspeli zagotovili ceno, ki bo do novega leta zdržala. Finančne težave imamo letos predvsem zati^, ker nova ekonomska cena ni bila sprejeta s 1. januarjem letos, kol smo predlagali v vrtcu, ampak Šele aprila- Z novim letom pa bo verjetno treba vsaj malo povišati ekonomsko ceno.'* UTRIP OD «€D€ DO JOm - ÇV|€T IN DOMOVJIHA Sreda. 20. avgusl Preiskovalna komisija pod vri>čal o lorkwem bombnetn napadu na sede/ ZN v Bagdadu, sprejel predsedniJ^o izjavo z ol>sixibo napada, ki ga je označil /a napad na celotno mednarodno skupnost. Amerl%c sile v Iraku so prijele enega najbolj iskanih predstavnikov nekdanjega iraškega režima Alija Hasana Al Madžida. znanega pod vzdevkom Kemični Ali. Vzdevek je dobil, ker naj bi leta 198S ukazal uporabo kemičnega orožja proti Kudri^m in jih pobil na tisoče. (Virick. 21. avgusa Srtiska vlada je sprejela 45 sirani dolgo poročilo komisije, ki je ra/lskala ureditev, organizacijo in delovanje sistema varovanja srbskega premiera Zorana DjLndjiča, umorjenega 12. marca. Na podlagi poročila bodo ukrepali proti osebam, za katere bo ugotovljeno. da .sc^ krivi za številne pomanjkljivosti pri varovanju Djindjiča. Pred časom sprejetijTia novima prostorskima zakonoma, zakonu o graditvi objektov in zakonu o urejanju prosUira, bo sledilo sprejetje nove strategije prostorskega razvoja Slovenije. Predlog zanjo je pripravilo ministrstvo za okolje, pn)s-tor in energijo. Minister Kopač pravi, da bodo vse občine morale sprejeti svoje prostorske rede. ki bodo morali dobiti soglasje vlade. Dobili ga bodo le, če bodo sledili državni strategiji. Pelek, 22. uvgiisl Američani so .se spomnili 40. obletnice znamenitega govora Martina Luthra Kinga, Slavni borec za dr)čavljanske pravice temnopoltih je 28. avgusia leta l%3 na stopnicah pred Lincolnovim spomenikom v Washingtonu pred 25i)Á){)i) ljudmi izrekel zgodovinske besede o sanjah o enakopravnosti ras v ZDA. Huda vročina se nadaljuje. Število žrtev vu>činskega vala bo .samo v Franciji daseglo 10.000. Francoski pogrebni zavodi so objavili pixJatck, da je v prvih tednih avgusta v državi umrlo 10,400 ljudi več kot v enakem lanskem obdobju, kar bi lahko pripisali vročini. Soliolđ. 23. avgusl v Veroni sta se se^la italijanski premier Silvio Berlusœni in nem.ški kancler Gerhard Schroder in zalrdila, da odprtih problemov med državama ni. V Oornji Radgoni so odprli 41. Mednarodni kmetijsko živilski sejem. Na njem si)de-luje 1460 raztavljavcev a 21 drŽav. Sejem je odprl predsednik vlade Anton Rop. V Ljubljani se je začel petdnevni kongres Čcbelaijev Api- mondia. Udeležence je p<îzdravil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle. Približno 8.000 slovenskih čebelarjev pridela 2.1)00 Ion medu letno, kar zadostuje za domače potrebe. Planinsko društvo Mozirje je odprlo obnovljeno Mozir.sko kočo na OoUch. Obnova koče se časovno ujema s praznovanjem 110-lctnice savinjske podružnice Planinske zveze Slovenije. Ribiški praznik v Izoli je obiskalo 4.^.0(K) ljudi. Na prireditvi so se župani pomerili v kuhanju brodeta. Najboljšega je pripravil župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik. í\ť(lslanca ZN v Iraku Sergia Vieire de Mella, ki je bil ubit v bombnem napadu v Bagdadu. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimono-vič jc slovenskemu veleposlaniku na Hrvaškem Pelru Bekešu na ponedeljkovem srečanju povedal, da se Zagreb v zvezi z razglasitvijo gospodarskega pasu na Jadranu zavzema za dialog s Slovenijo in ne vojno z notami. Svetovalec bivšega predsednika države Milana Kučana Zdenko Rotar je zaradi kaznivega dejanja žaljive obdclžitve julija na ljubljanskem okrožnem sodisču vložil zasebno tožbo zoper nekdanjega častnega konzula Slovenije za Novo Zelandijo Dušana Lajovca, znanega po aferi Udba.net. Na ljubljanskem Kliničnem cenim so začeli z adaptacijo urgcntnega bloka. Preuredili btxlo sobo za sprejem bolnikov in poškodovancev v urgentnem kirurškem bloku, lo je na oddelku B in sobo za prigovor zdravnikov .svojci iQÎko poškodovanih in umrlih v istem bloku. Torek, 26, avgii8l .lamajška atletinja s .slovenskim potnim lisiom Marlene Ottey se je na svetovnem prvenstvu v Parizu uvrstila v čelrtfinale teka na 200 metrov. Pogled naprej, oziramo se nazaj čeprav nekateri pravijo, da z vsiopufijem i' Evropsko imijo vstopamo tudi v novo ero, se nul i vse pogosteje oziroma nazaj. Nckaierim se kolca po tistih časih, ko smo vsi imeli delo in ko smo vendarle hili halj enaki. Predvsem v teh poletnih časih, ko si ť vsakem kraju želijo odrezati kos turistične pogače, se marsikje ozirajo še dalj nazaj Mnogi tudi v srednjeveške čase. so pa taki, ki pttivijo. da sta si list i stari čas in naša sedanjost zelo podobna, y obeh je peščica prave gospode in množica ilačanov. Toliko različnih srednjeveških prireditev kot letos še menda ni bilo. Prirejajo jih v rtaličnili krajih na našem širšem območju, tudi tam^ kjer ne slišijo radi za prevlado tistih iz Celja. Ampak tedaj je pač biio tako. da so hili Celjski znani daleč naokoli. I/i ni čudno, da se celjska gospoda ali njihovi pisarji sprehajajo tudi po sedanjih tovrstnih prireditvah od Velenja do Rogatca in /Jč, da o samem Celju nid ne govorimo. Tu se seveda sprašujejo. Če bodo oh predvideni regionalizaciji kdaj imeli vsaj malo take veljave kot nekoč. Med takimi srednjeveškimi prireditvami naj omenimo tisto v znameniti '/ički kaiiiaiji in to zato, ker je povezana tudi z Velenjem. Ne z velenjskimi vitezi, ampak z Veroniko (kitko celj.sko zveni to ime) in s Tomažem, velenjskim paromx h se je v ŽiČah poroči! na srednjeveški način. In vse to je lepo popisa!pisar celjskih 'grofov. V soboto, ko je bila večina tovrstrúh prireditev, so sc novtnlohni grofje zbrali na viteškem turnirju Velenju. Namesto mečev so vrteli loparje. Posebna vrsta ljudie se je zbrala na Rogli. 'tamkajšnji hotel so zasedli realjani, ki so prepričani, da smo Zemljani navadni kloni, zemlja naj bi bila le tovrstni laboratorij višje nrz^'ite civilizacije. Ktoni naj /)ř hili tudi nai^i najvišji bogovi, ki jih poznamo, iudi Jezus. Njihova družba Ciona-id je lani Šokirala svet s sporočilom, da je pri veka la na svet Eva. pr^i kloniran otrok. Oh tem so ohljul)ili tudi dokaz, ki pa ga še doslej niso dali. Na Rogli se je na evropskem .srečanju zbralo .skortij petsto realjanov, prišli so tudi iz drugd! kontinentov. Nekateri celo omenjajo, da bi prav Rogla lahko postala ambasada. In ko nekateri pravijo, da ima njihovo prepričanje le malo skupnega s stvarnostjo, naj hi hili manj v oblakih načrti na Ljubnem, da hi prišli do sodobnega hotela in hi vendarle vnovčili toplo vodo, ki jo že toliko let iščejo v Okonini, Prítvijo sicer, da je le malo resnih ljudi, ki bi kar tah) hodili naokoli s hn čki denarja, seveda pa je res tudi že Čas, da bi kdo spoznal vrednost naše pokrajine in verjel, da se da iz nje Še veliko iztržiti. In ko so eni pripravljeni na lak nov po.scl, se drugi že utečenemu poslu ne hi radi odpovedali. (íorenje GTI izrabilo vse možnosti, da bi morda le še vnaprej dobilo posel pri zagotavljanju kuriva za ljubljansko termoelektrarno in toplarno, V.sa stvar l)o prišla zdaj Še pred državno revizijsko komisijo. Kako hi le držali križem roke, ko pa gre vendarle za desetmi/ijardni posel Vreme je pri nas zadnji čas vsaj za kako stopinjo sestopilo z vročinske lestvice, vendar pri nas vro&na tudi jeseni ne ho pojenjala. Tisla politična. Na domačih tleh in v odnosih z nekiUerimi dmgimt 7. vzh(xino sosedo imamo odprtih Še kar nekaj vprašanj; namesto da hi jih reševali, .te odpirajo nova. Hrvaška odločitev po gospodarski {ali ekološki, ribiški ali kakšni že) coni pri nas še vedno odmeva. Med Hrvati pa zadnji Čas tudi pobuda Slovenske nacionalne stnmke za sklic konference o sukcesiji Jadran.'ikega morja. Jelinčič je s pripravo lake konference sosede hudo razdražil seveda so porekli, da se take konference, ki ho celo v Peo-gradu. ne bodo udeležili. Za konec pa še nekaj prijetnejšega. V Slovenskih Konjicah ho naslednji mesec sklepna prireditev letošnjega lepotnega tekmovanja evropskih mest in vasi. Entente Florale. To je ^hnnje 7a kakovo'it bivanja, v ka forem cť je pred leti d ohm odrezalo tudi Velenje. m (k) MALA ANKETA Noj bodo trgovine ob nedeljah odprte aH ne? Septembrski referendum se neizbežno bliža. Velcnjčane smo povprašali, kaj menijo d odpiralnem času irgovin ob nedeljah in priiznikih, zanimalo pa nas je tudi mnenje o tem, ali je referendum sploh potrebe n. Dntj^an Kovačevič:« Mislim. daje prav, da sc o tem odločijo državljani, vključno s trgovkami, saj se to tiče predvsem njihovih Življenj. Sicer je ug(5dno, da so trgovine odprte za na,s, a je treba upoštevali dejstvo, da imajo ludi trgovke družine in da s tem, ko delajo, trpijo tudi njihovi olrcxri.« Jože SkrabelJ;«Niscm s»e opredeljen. Siccr menim, da bi bilo dobro, da so določene trgovine dežurne, nikakor pa ni pulrelïiio da je odprtih več trgovin. To se mi zdi nesmiselna Cîledc referenduma menim, da je nepotreben, saj lo predstavlja prevelik siroSek za na.io državo,« Nataša Marhat:« Menim, da jc referendum popolnoma nepotreben in nesmiseln. Po moje, bi biio najbolje, če bi bile Irgovinc odprte od 7-UO do 19.00, v nedeljo pa naj bo odprla le kakšna dežurna trgovina. Hkrati mislim, daje popolnoma nesmiselno ro, da o tem odločajo tudi Slovenci, ki nc živijo pri nas.« Nu^a Go{>nik:«Meni je popolnoma vseeno, Če so trgovine odprte ali ne. Cc bodo odprle, bom kupovala ob nedeljah, če pa ne bodo, bom kupovala kakSen drug dan. Po logiki odprtih trgovin pa mislim, da bi morala bili ob nedeljah odprta tudi Občina in tKialc institucije,« Venmika Krištof in Ana Pet-erca:« Meniva, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprle. /,a to, da bi bile odprle, ni nol>ene potrebe. Vedeli moramo, da imajo trgovke družine, s katerimi bi ob nedeljah rade preživele miren dan. Z referendumom ima Slovenija veliko preveč stroSkov inje popolnoma nesmiseln.« Ruzi Gorjtip:« Po mojem mnenju je delo ob nedeljah nesmiselno. Preveč obremeni čkjveka. Najbolj smiselno bi bilo, čc bi se dogovorili in določili nedelje, oz. določeno kvoto nedelj, ki bi bile delovne, ostale pa bi bile pro.ste. Sicer pa menim, da bi ,sc vse dalo dogovoriti brez referenduma in nepotrebnih slroŠkov.« Martina Cerčinovič;« Po eni strani naj bodo irgovi-nc v nedeljo zaprte, saj lako trgovke lahko dan preživijo z otroki, po drugi strani pa veliko delavcev dela tudi ob nedeljah in praznikih in niii nimajo izbire, delati ali ne. Nesmiselno pa sc zdi, da di^.ava za referendum porabi toliko denarja, menim, da bi ga lahko namenila za bolj potrebno stvari « Jože .Skvorc:« Mislim, da naj se o tem odloČijo direktorji, ki najbolje vedo, kaj je dobro za poslovanje podjetja/trgovine. Dejstvo je, da sc je življenjski ritem spremenil in da veliko ljudi dejansko nima časa kupovati med tednom, lako jim na razpolago ostane samo vikend. Referenduma se bom udeležil, čeprav se mi zdi nesmiseln in sam po sebi metanje denarja proč.« ■ tViojca Grobetnik r J ^^ } f' TRGOVINA KOŠARICA Peniovo Lia (hrt Veliki PireŠici) TélůfonJfaMs 0$l 572 80 BO VABI Leto je naokoli, mi pa si želimo še trdnejšega sodelovanja s poslovnimi partner! in našimi kupci. Tako vsako leto že tradicionalno pripravimo veselico za naše poslovne partnerje in kupce. Vljudno Vas vabimo, da se je udeležite v soboto, 30. avgusta ob 18. uri pred trgovino Kcšarica v Pernovem. Za boljše vzdušje bodo poskrbeli ansambel Toneta Rusa, povezovalec programa Darke Žvižej in humoristštamperlov Pepi. V veselem pričakovanju Vašega obiska Vas prav lepo pozdravijéunol Anica in Milan Grobelnik ter kolektiv trgovine Košarica 28. avgusta 2003 «"^ČAS POGOVOR Z RAZLOGOM Trda, a optimistična jesen Dclfivc i (joronja sklenili poletni kolektivni dopust - Vse naložbe uspešno napredujejo - Rast ludi ob polletju - Novi proizvodi in še ainl)i< ioznejši cilji Mira Zakošek Ibidtcioniilno ixkoristij(» v (Sorenju čas kolťktívnih dopii.Hlov /h večja v/dr/tfvalna In obnovitvi^na dela. l^di letos Je 1)ilo tako. Zdaj pa že delajo s l>olnopan>. Nova upnivaje posle prevzela 18. julija, se v lem času »ul^ra* la« in je sredi uresničevanja zahtevnih letoi^njih načrtov. Ti so hili tema našega pogovora s predsednikom uprave Cerenja mag. Franjem Bohincem. Tuilî v čosu kolťkíivníh dopustov je v (ionnju iivahno. lAtošnjijehil neko-tiho krajši oil prejšnjih^ vam je uspeh vseeno posioriti vsa potrebna va/říeva/-na in ohiwviívena dela ? »Proizvodnja je v ponedeljek, 18. avgu-sia. povsem normalno slekla, čeprav smo opravili v Času dopusicn' kar v vseli programih nekaj invesU-cijskih posegw, še posebej veliko jih je biio vprogramih pralnih in sušilnih sirojcv (za konec lou pripravljamo namreč novi generaciji leli aparatov), /elo zagnano gradimo ludi visokorc-galno avtomatsko skladišče, dela napredujejo po predvidenem načrtu. Pravzaprav nimamo niti dneva zamude.« Ste tudi vi privoščili kaj dopusta? »Nekaj čudwitih dni sem preživel z družino na Hvaru. Brez hrupa in vrveža velikih mesi je bilo dovolj priložnost i, da smo se posvetili drug dru- gemu, imel pa sem ludi dovolj časa za razmišljanje in pripravo bodočih p(x^lovnih načrtov.« Zc Jolfíuíetue izkušnje iniaie v Gorenju, dolf^ ste hili clan uprave, pa vendar se verjetno počutite danes dru^čey ko ste povsem na vrhu'/ »V Gorenju sem res že skoraj sedemnajst let. Te zgodbe se vedno ponavljajo, Človek se ob prihodu čudi iLs-lim, ki so v kolektivu že dolgo, polem pa je kar naenkrat sam na lem. Kol uprava smo delali izjemno homogeno in tudi nova uprava nadaljuje zastavljene aktivnosti. Seveda pa jc razlika, ko si čislo na vrhu, ko si tako ali drugače povezan z vsemi aklivnasimi v podjetju.« Vidite Gorenje zd4ij kaj drugače, kol sle fia prej? »Ne morem reči, da ga vidim kaj drugače, ga pa skušam gledati bolj celovilo. Že prej sem ga poznal, a zares podrobno na področju, ki sem ga pokrival, ro pa je bila komerciala in markeling. Zdaj več sodelujem v p{)govorih s tehničnim vodstvom, se ubadam tudi s finančno problematiko in nalož:bami ,,.« Svetovna ^spodarska stiska Shveni' je ni ohšla. Tudi iz Goretya prihajajo Zfdo raziične informacije o tem, »kako vam gre«. Kakšna, je ti>rej v tem trenui' ku dejanska slika? »Na vseh irgih, ^er smo prisotni, ^ Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Boblnac: »Odločeni smo, da tetosnji zahteven plan uresničimo.» posebej pav Evropi, ki je naá »naravni trg«, so gospodarske razmere zaoslrene. îsînogi naši konkurenti zmanjšujejo /mogljivosii, imajo polna skladišča in odpuščajo delavce. Za(wirenc razmere tudi nas nist^ obi51e, pogoji dela so bolj irdi, dogovori zahtevnejši. Pa vendar nam v tem trenutku relativno dobro kaže. S pollcl-nimi rezullali smo laliko kar zadovoljni. Skupina Gorenje je namreč povečala svijje prihodke v primerjavi z Iaaskim šestmesečnim obdobjem za skoraj U) odsloikov, kar je v danih pogojih zelo dober rezultai. Dosegli smo skoraj 91 milijard icîlarjcv konsolidiranih čislih prihodkov od prodaje, pri čemer je bela tehnika rasla s 4,5-odstotnoslopnjo, ostale dejavnosti pa bistveno hilreje. Te so predstavljale v naSi strukturi že skoraj 2(i odstotkov, to pa je ludi toliko, kol smo predvideli v naših strateških planih.« Ixjemmf pttmenihen je za vas nemški trg. Tam so mzfnere še posebej zflostre» ne. i^emčija je po mednanninih krite-rijik v recesiji. Občuti Gorenje te težave? »To ne velja samo za Gorenje -Nemčija je daleč najpomembnejši irg bele tehnike in ta trg že nekaj lel pada po stopnji od do 10 odstotkov, pohištveni (ki je za nas prav tako pomemben) pa bistveno bolj. To seveda zelo občutimo tudi v Gorenju, a smo na tem trgu vseeno pridobili nekaj novih kupcev in tja plasirali nove proizvode, tako da nam prodaja ni padla. Rasli smo na skandinavskem trgu, v nekaterih drugih deželah evropske unije, Ameriki in seveda v vzhodni Evropi, še posebej dobra so tržišča Bolgarije, pa ludi Dosne in Her-cegíwine ter Hrvačke.« Jesensko obdjyhje je običajno delovno Zfilo intenzivno. Kako kaže letos? »Res nas čaka delovno zelo intenzivna jesen. To je obdobje, ko ftnalizira-mo napore v uresničevanje zastavljenih ciljev tekočega leta, Ti so bili postavljeni visoko, saj konec septembra lani, ko smo jih oblikovali, nismo računali na lako zaostrene razmere, kol jih je recimo kasneje povzročila iraška vojna. Imeli bomo tudi ogromno poslovnih obiskov in sejmov, začenši s celjskim, /elo pomemben bo tudi salzburSki sejem (osrednji sejem za avstrij.sko tržiSče), pa sejem vse pohištvene industrije v Nemčiji. Vse to bo v septembru. Pripravni pa moramo tudi nove ptxslovne načne. Te dorečcmo na že tradicionalni konferenci bele tehnike v mesecu oktobru.« Skorajda ne niine dan, da ne hi prehi^ rali in poslušati o tem in onem stečaju, o odpuščanju delavcev. V Gorenju jih ne ho.sfe? »O odpuščanju delavcev v Gorenju že dolgo ne govorimo. Res pa je, da imamo nekaj manevrskega prostora pri zaposlovanju za določen čas. Pogodbe podaljšujemo v skladu s potrebami. V tem času imamo naročil relativno veliko.« Lahko na mnovi dosedanjih gibfjnJ za napoveste, vam lx) uspelo uresničiti letošnje načrte? »/a ocene je vsekakor Še prezgodaj. Lahko pa rečem, da bomo naredili vse, da jili uresničimo.« Preevki,« (Kigovar)ii Videčiiiko-va. Delodajalce mora i/plačati regres n^kdsncje do 1. julija« >'cn* dar /^kon tudi opredeljuje, da ga lahko v pni. seveda Če tako pred* videva kolektivna |)og()dha dejavnosti. P» besed:ih Videčniko-ve (a grHdlwno dejavnost še vst^>uje t» določik), v splošni kc»li^-tivni pogfKibi /a gospiKisirske de:|avn(»sti |>ii teg^ ni več. Velenje Ustanova, v kateri sem zaposlen, se je prijavita na razpis za izdelavo spletnega portala. Razpisna komisija je poleg visoke cene kot glavno šibko točko naše ponudba navedla, da stavimo na razpršeno mednarodno sodelovanje. 7a ocena je tipična za naš slovenski strah pred globallzacljo. Ta strah je neutemeljen, zato negativno vpliva na naš gospodarski razvoj. Zakaj? Države, ki se ne bojijo globalizacije in v njej vidijo priložnost, se hitro razvijajo. Navedimo samo nekaj primerov Dežela GDP1991 (USD) GDP2003ÍUSD Sioveniia 10 700 )3.00Q JulnaKoreia 6 300 19 400 Indfia 300 2 540 Kitais^a 370 4 400 Kaj se pravzaprav dogaja? Dežele, ki gredo na globalni trg in sodelujejo pri mednarodni delitvi dela, res v prvi fazi delajo poceni, vendar z razvojem raste tudi cena njihovega dela. In zato začenjajo določene faze dela prenašati v druge države s cenejšo delovno silo: Južno Korejo, Indonezijo, Obalno Kitajsko, v notranjost. To pomeni, da postajajo dežele v razvoju, ki so se vključile v giobalizacijske procese, vse bolj razvite, bogatejše in se priključujejo skupini najbolj razvitih držav. Dokaz je lahko število patentov, kijih ima Južna Koreja pri Ameriškem patentnem uradu. Pred 1B80 jih nI bilo, danes jih ima več kot 20.000 (samo Samsung več kot 10.000). Globalizacije nismo izkoristili za hitrejši razvoj. Nismo prevajali knjig, ki so ugotovile trende (Tof-fier: Šok prihodnosti, Naisbitt: Megatrend!, Naisbitt: Globalni paradoks, Rlfkin: Konec dela, Relch: Delo nacij), vendar smo zelo hitro pohiteli prevajati knji' ge, kot so Pasti globalizacije. Zarota..., ki o globalizaciji in ZDA pišejo zelo negativno. Mediji se trudijo prikazati gfobalizacijo kot veliko nevarnost za svet v celoti, ZDA pa kot največjo nevarnost za demokracijo. Resničnost je drugačna. Nastaja novi val globalizacije. Delovna mesta s področja visokih tehno^ logij se selijo iz ZDA v Rus/jo, Indijo in Kitajsko. Po nekaterih ocena/) bodo ZDA na področju visokih tehnologij izgubile 10 odstokov vseh delovnih mest. ker bodo podjetja dela prenesla v zgoraj omenjene države, v katerih je delo programerja tudi desetkrat cenejše kot v ZDA. Podjetja v ZDA bodo verjetno posfovâ/â zvečý/m dobičkom, del Američanov bo moral najti slabše plačana delovna mesta, vendar tisto, kar je najbolj pomembno -Rusija, indija in Kitajska se bodo hitreje razvijale. Mi pa bomo še naprej capljali na mestu in se spraševali, kaj je narobe. Vizija • Slovenija, dežela softver-ja, ki jo je imel pn/i minister za znanost in tehnologijo dr. Tancig, ne bo nikoli uresničena. Na žalost zaradi strahu pred globalizacijo. Priložnost pa je bila. m Stanko Blatnik Pilpfdva priloge: IPAK Velenje Uredniški odbor; Jana PahovnIK. Mihela Hladin» Alojz Huûarin Velenje e-mesto www.velenje.si Ali obstaia e-mesto? O e-mcslu pišemo vsa k mcscc. o njem amo jmeli konfercnw, v Sloveniji j\\\ baje imamo nekaj. Nikoli nismo g^wo-rili o primerih iz drugih okolij, zaio ^c mog^îCe lahko upravičeno vprašamo, ali obstaja c-mesto ali pa jc lo samo pobožna želja zaljubljencev v inf<^rma-cijskc in komunikacijsko (ehnologije ali fra/a. ki jo v svojem boju za oblai^i uporabljajo politiki. Pred leTi sem v knjigi Megatrendi 2CI(»), ki jo je napisal znani liuurisl Joim Nais-bitu prebral nekaj Mrani o mestu Tellu-ride. Nahaja sc na natlmorski višini okoli 3()nO mclnwv Ki^k>raUu, imaokoli 2iX)0 prebivalcev in po NiasbiHu je že ledaj imek'» največjo gosioio <\scbniii raCuna-Inikciv na prcbivalca (Applovili Macvv) na svclu. Računalniki so povezani v omrežje in prebivalci Telluritleja vseii ptimemhnih \pra.^njih odločajo na elektronskem referendumu. Tako so odkKali. ali lx)do dovolili nastop znane rtKksk"u-pinc (bali so sc prevelikega sieviia obiski wakw in ^kíxle, ki bi jo lahkem storili krhkemu okolju). Neki^sose celo na elck-tn>nskem referendiimuodbcaliolem.da bi imeli cn teden brez festivala. lelluride je rudarsko mestece, ki jc dosegle^ svtije xveztine i ase ob koncu iy. .stoletja, ko je imelookoIi4.(KK) prebival- cev. Po prvi svetovni vojni je rudarjenje prenehalo in mestece je životarilo vse dci osemdesetih let prejšnjega .stoletja, koje skupina navdušencev začela graditi pri-hodnc^î mesta na snegu in smučanju. Uredili so smu^l^u, razvili brezplačen prevoz po žičnici za pcsce d<'>viisice Mountain Village in s tem zmanjšali onesnaževanje ob>lja- Pri tem pa nis<^ pozabili na intormacijske tehnologije, Eksplozijo Interneta so i/redno dobrt^ izkorisitili. Ce greste samo na ene od .strani, ki ponujajo informacije o mestecu, na primer www.tdluride.tx)m, \vw\v.lown.lelluride.a").u,s ali wvk-w.icllu-ride1oiiay.com, boste dobili ogromno pt^dalkovoz^»d<^vini, do^>dkih,o življenju vskupnosli. Ugotovili bf^ie. da skoraj ni dneva, da v Icllurideju ne bi bilo nobenega dogíxlka. Poleg kia.siCn ih fcsti-vakjv glasbe, filma, likovne umetnosti, imajo tudi Ix^lj nenavadne, kot so festival vina, festival g(^b.festval bluza in piva. Zahvaljujoč tal^nemu pristopu priva-bi mesic>. ki ima samo 2IJot«el« »nrt ^«lik ft« t«liunV« I« jni« j«1v Ou^O)««! Oui «mpntat «I a n^bona Lardn-»iV Miiton« CviMiirt knd riM^'n < I «91 nvalf »n^ »tK«« b«^ «rth "ti »^i« Bat điisii-9, ««^poii^. rtuiic. «>1» and «»«Mi Hit^rui O^« »Din«« Mmc tV» Towrj Con«*» Htfin*) L«)l i .an« ut^susv Oiri'%4 .^«ni ÏUUBtittil voufl nup I — 11 h»'» tttiuumu U Hl«,* t ' 11 injj «IIH II \ .tvutr ^PtMt U} p» V*(v ti vTellurideju določeno obdobje vleiu. Ae prej omenjeni .lohn Naisbitt živi v Bosit>nu in Teliurideju, njegova hčerka .sc je odločiUi ves ía-s žive 1 i v tem mestecu. Dobre komunikacije, Internet, satelitska televizija, poceni leleton in fax brišejo razlike med lokacijami- Lahko ste enako uspešni, če živite v'lêUuride-ju ali pa vNew Yorku. Če boste na spletnih mestih iskali bi/nis v 'leUuiridcju, boste zlobili veliko zadetkov. Ugotovili boste, da v tej gt^rski vasici uspešno deluje založba, ki tiska knjige v Aziji in jih prodaja j>o celem svetu. V'ièllurideju nihče negovorioe-mes-lu. vendar izredno dobro upt^rabljajo informacijske in komunikacijske tebmv logije za g<"isp(^darskj in družbeni razvoj. Pri tem pa majo pritegnili znane posameznike, kot je Naisbitt, ki promo-virajc^ mesto. Ko gledate .spletna mesta, ki opisujejo lelluride, se vpraisate, ali lahko nekaj pinlobnega naredimo tudi pri nas. Ali lahko pritegnemo posameznike, ali se znamo promovirati na internetu. To vrí5če pv>leije smo na inštitutu za simbolno analizo imeli veliko gaslov iz tujine - iz Mt>skve, Liver7X>ola. Erlan-gcna,Tomska, Vílniu/^a, San .losea, Tuzle. Elgina, in v.si so navdušeni nad Slo-venjo in tudi Velenje jim je všeč. 7. malo modrosti bi lahko naredili še veliko več in postali pomemben izobraževalni in razvojni center v EvTx>pi, Pogoje imamo, manjka nam samo malo samozavesti in sinergije. ■ Stanko Blatnik Tečai Fiasha Ipak, Inštitut /a simbolno anali/o in razvoj informacijskih tehnologij, jc v avgustu organiziral dva lučaja za delo s prograniskim orodjem Flash znanega proizvajalca programske opreme za izdelavo spletnih aplikacij Macromedia iz Silicijevo doline. Iččaja sla bila namenjena za udc-Icžcnce programa "Ccnier za ra/voj novih delovnih me.^l" iz programa Pharc in delavce organizacij, ki so članicu grozda e-Alijan.sa, Tečaje jc vodil g. Kcn Oda, oblikovalec spletnih aplikacij iz San Josea, naj pornem bncj?»cga svetovnega centra za razvoj visokih tehnologij iz Silicijeve doline. Leta 2001 je bil Kcn s svojim projektom, ki ga je razvil s pomočjo Flai)ha. izbran v finale svetovnega tekmovanja, ki ga je i^rgani-ziralo podjetje Macromedia za uporabnika Fiasha. Na prvem tečaju .so udclczcnci dobili osnovna znanja, potrebna za delo s Flashom, na drugem tečaju pa so la znanja poglobili in razvih bolj kompleksne aplikacije. Flash je zelo popularen med razvi-jalci, ki želijo ržt/vijali različne animacija .S Icm se strani poživijo, vendar je potrebno biti previden in najti pravo mero in mesto uporabe animacij. Će animacije nc di/vodnji in ni podpiralo visokih iclmologij. Zaslužki posameznih programov so bili visoki. Terminal smo naredili za deset milijonov, prodajali smo ga za 120 milijonov (to nam je omogočila politika drŽave, kije ščitila lastno proizvodnjo). Leto 19K5 smo zaključili z 100 milijard ostanka dohodka (danes lo imenujemo dobiček), kar je bilo lO.lHIO mojih plač, vendar jc zelo malo tega denarja Šlo v razvoj, ampak veliko za sanacijo (îorcnja. Ni bil(^ dcl-nic,bor^e. In ko jc nekdanja država začela propadati, smo kol mnoga druga podjetja s področja visokih tehnologij v Sloveniji prišli v težave. Velenje ni postalo Seaille. Osebno mi ni žal. Verjetno denar, ki pride kot dar 7. neba, tudi ni najboljša stvar v življenju. Analize so pokazale, da so novo- pečeni Microsoťlovi milijtmarji veliko denarja porabili za jahte, luksuzne hiše z lepim razgledom, za Ferrarije in Stcinwaye, luksuzna potovanja, drage obleke in psihologe- Res so nekateri veliko svojega bogatstva podarili človekoljubnim organizacijam in poskušali živeti skromno. Mislim, da ne hi bilo dobro, če bi imeh v Velenju 100 no\'opcčenih milijonarjev, vendar bi pa bilo dobro, če bi imeli lO.OOO delavcev po celem svetu, kot jih ima Microsoft. /akaj pišem o tem? Vem. da ni potrebno preveč govorili o priložnostih, kijih nismo znali izkoristiti- Vendar se je na napakah potrebno učiti. Sc danes v dolini stavimo na premog, elektriko in gospodinjske aparate. Visoke tehnologije in gospodarstvo, ki temelji na znanju, slabo podpiramo. DolgoroCno to ni modra pohtika. ■ Stanko Blatnik 28. avgusta 2003 «w^ÉAS NASI KRAJI IN LJUDJE Voda, ceste, pločnik V ki ajoviii skii|)iu)sti Zavocinjo so poleliii čas izkorisliii za posodobitev oeslc, iskanje novih vodnih virov in izgradnjo pločnika - Do konea leta naj hi asfalt i rali še on odsek ceste, pre obisku podčrtal predsednik krajevne skupnosti Zavodnje Anton h)locnik Kolje pojasnil, jc dalj čaisa irajajoča suf»a narekovala iskanje dodatnih vt'idniii virov. Tu jiii v priiiodnjc nekaj dela Se čaka, <îc hočejo /agoloviii tamkajšnjim gospodinjstvom nemoteno oskrbo s pitno vodo. Seveda pa v leh prizadevanjih ne ht^do usix'Sni, če ne bodo ludi krajani varčevali z vodo. Redka deževna neurja so 7ahtcvala dodatne aktivnt»li na ccsiah. >>lb so bile nepredvidene naloge. Od načrtovanih pa smo v tem Času posodolnli 4íJí) melrov cesle na Vrhe in uredili 120 melrov piočnika vsredižču vasi. S to naložbo smo zagotovili varnost predvsem otrokom, učcneem na^ podružnične Sole in siarejšim pešcem. Pri lem moram poudariti,dabibilabrez sodelovanja krajanov vlaganja v boljše življenjske pogoje precej skromnejša, kol pa so danes.» Za naložbe in druge tekoče zadeve imajo v letoSnjem proračunu občine Šoštanj predvidenih 6,7 milijona tolarjev, 6 milijonov SIT naj bi pridobili iz ekološkega sklada. Ali jim bo to glede na potrebe zadoščalo, Anton P(Uočnik ne ve. Polegže omenjenega imajo v leta^njem programu namreč predvideno posodobitev 300 metrov ceste Slrmina-Bedenik,v7drževa-nje cest, nujno morajo obnovili ograjo na pokopaiii^u, s krajevno organizacijo ZZB NOV se dogovarjajo o ureditvi spomenika, ki ga je pašteno načel /ob časa. V ospredju pa bo seveda nadaljnje iskanje vodnih virov. Ko smo Antona Potočnika povprašali, kako se krajani vključujejo v prizadevanja po ureditvi povezovalne ccste s Koroško, je povedal, da so v tovrstna dogajanja vpeti fc od leta 19^2. V lem času jim je nekaj uspelo postorili, vsega pa še zdaleč ne,» Ko je Herman Rigelnik pred Ul leti kandidiral za poslanca v državnem zboru, je v predvolilnih aktivnostih obljubil, da bo la povezovalna cesta urejena dve leii kasneje. Bil je izvťrke, 24, aivgusùi - C lani ku U u rno-i uri stičnega društva Kukurnica Ciaberke pripravijo skoraj vsak mesec katôno prireditev. Med njimi so zagotovo najbolj odmevne kravje dirke in konjski galop. Lelcxšnja prireditev je bila jubilejna, 10. po vrsti, in kol minule je tudi ta na CVen-kov travnik oh cesti Šošlanj-(ialxírka privabila več lisoč ljudi od blizu in daleč. Po mnenju l^predscdnika društva ['"ranca Steharnilui je vroče nedeljsko popoldneva tu preživelo blizu 4(100 obiskovalcev. Kol smo lahko slišali uradnega napove- (21), a so bili ti med sabo dokaj izenačeni. Dlani gledalcev je ogrela vsaka dirka, najbolj razburljiv pa je bil seveda nastop finalistov. Ob koncu je slavila Tea Kelc iz Šaleka s konjem Natu, ki je bila na dosedanjih konjskih galopih vedno v vrhu, a nikoli najvišje. Dejan Kalan Í2 Šentjurja je bil drugi, tretje mesto pa je iisvojil Vinko Stropnik iz Topolšice. Glavni favoril in kar šestkraini zmagovalec konjskega galopa Peter Janič in njegov 'Cibiko iz Lokovice pa sta ostala brez uvrsliive (šesto mesto). Poleg pokalov so najboljši irije prejeli še 30,20 in 10 lisoč tolaijev nagrade. »Njegovo vlsočanstvo: bi stopiti čez ciljno Črto,« je prosil kravo Miko (tretjeuvrščeno In kravjo miss) njen gospodar Jože Mikiavžina dmo predali namenu nove pridobitve. Veseli smo namreč obnovljenega kole klor j a, kolesarske steze in nove razsvetljave na Cîoriâkl cesti. Prireditev se bo pričela ob 16. uri na križišču s Celjsko cesto, torej v bližini /.ivkoviča. Dan kasneje bomo namenu predali novo rasko keglji.šče, ki smo ga uredili s pomočjo pododbora društva upokojencev. Krajani (torice se bomo srečali s člani in predsedniki svetov krajevnih skupnosti naših sosed, torej Šalekii. Devč in Starega Vele-iya, V četrtek pripravljamo na lem igrišču odprlo prvenstvo za krajane in krajanke Gorice. Začelo sc bo ob 9. uri dopoldne. v petek, 5. septembra, pripravljamo svečano sejo sveta KS. na njej bomo podelili priznanja za kegljanje, šah in tudi najlepše urejeno okolje v naši KS. Praznovanje zaključujemo s tradicionalnim pohodom po meji krajevne skupnoii i. Na Lipi bomo ob 9. uri pripravili manjšo slovesnost, pohod pa bomo končali pred prostori naše KS, kjer bo družabno srečanje." ''Največ krajanov Gorice živi v blokih!'' Pred dokončanjem del na Goriški ccvsti sov KS Gorica pripravili razširjeno sejo s"veta, na kateri so veliko govorili o pontwnem odprtju ceste mimo Živkoviča. Kol vemo, ta asia-ja šc naprej odprta, na naš naslov pa je že prispelo protestno pismo krajanov (iorice, ki ob tej ccsli živijo. Zato smo za mnenje o lem povprašali ludi Jožeta Kandolfa, predsednika sveta KS (vorica. Povedal nam je nekaj zaključkov z razširjene seje sveta. '^Krajani smo bili enotnega mnenja, da ta ccsta ne sme več postati bližnjica skozi mesto, kar je nekoč že bila. Po lej ce^sti.sejc pred leti vozilo veliko lovornjakov in avtobusov. Sedaj prometna ureditev lo preprečuje, če ne bi Šlo drugače, naj bt zgradili še cestne wire. Na lem sestanku smo se dogovorili, da cesta ostane odprla še dva meseca, v tem času pa se bodo (^i^ravljale meritve g(Wioie jirometa. Opažamo, da je večijia prometa po lej cesti iniernega, lorej z našimi registracijami. Dogovorili smii sc za b<ïlj pogoste konlrole policije, da bi vozniki dosledneje izpolnjevali prometne predpise. Zahtevali smo dosledno spoštovanje omejitev hitrosti, saj je na cesii dovoljena hitrost le 30 km/h. Po dveh mesecih bomo ponovno pripravili se.sianek. Ob icm se vodstvo krajevne skupnosti zaveda, da vsi krajani nikoli ne bomo zadovoljni. Vendar pri nas veČina krajanov živi v blokih, lu niso Ic krajani iz individualnih hiš. Krajani iz blokov so imeli vrsto pripomb na dolgoletno zaprtje ccste "mimo Živkoviča", saj so morali otroke v vriec vozili okoli celega Velenja, do nakupovalnega središča na Selah so se morali spet vozili skozi celo mesto, ludi do celjske ceste so lahko prišli le tako ... Najti moramo kompromis, da ostanejo cesle l'îdprte, da se po njih vozimo, s^} so bile zato tudi zgrajene!" Dobitniki pokalov za prva tri mesta v konjskem galopu -prva z leve zadovoljna zmagovalka Tea Hele. KULTURA, OBJAVA Pika bo letos vabila v Belo dvorano Voleiijíí - Lo šo tri UhJikí in 'amvIo bo - Moslo Velonjo bo /o šliriiuijslir sj)r(»rîHMiil() v iiiosU) Pik, poíí in i)isćniih nogavirk - (ila\ no prizorišče sc iz Kdoœ seli \ dvorano v Velenju se že nekaj ledncw zikiivno pripravljajo na največji oiroški dogodek v Sloveniji -14. Pikin festival. Irajal hood2K do 27. septembra 20U3 in j>e bo Icli« odvijal v Beli ds'orani ob Velenjskem jezeru, Rdečo dvorano, kjer so polekali sedanji festivali, namreč obnavljajo, saj januarja 2004 v Velenju polekalo moSko evT(^psko rokometno prvenstvo. ( asîna pokroviteljica letošnjega fesiivaia, katerega osrednja lema bo letos »Pikina Enajsta Šola«, bo priljubljena slovenska mladinska pisateljica Desa Muck. 'ludj letošnji festival, na katerem priCakujei<'> več k<'>l 60.()(J() obiskovalcev, pripravljala Kulturni center Ivana Napotnika Velenje in Medol-)činska7vc/a prijateljev mladine Velenje pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje. Osrednji del festivala bodo Piki-ne ustvarjalne delavnice - orga-niyaloijj pravajo, da jih bo več kol lOih Pikine gledališke, plesne in lutkovne predstave bodo pi>le-khle na I reh prizoriščih - na velike m, malem in pravljičnem odru. Tuše btKlopred&iavili Šentjakobsko gledalli^e Ljubljana. SUwcn-sko mladinsko glcd;ilišče Ljubljana. Kulturni dom Španski borci, (iledali^e Piuj, Oddelek si^dobni ples (jlasbene Sole Frana Koruna Kořcljskega, C île da-lu^ki krt)žck OS Bratov Polančič Maribor, Plesni forum Celje, (ile- dalLška .skupina Frice Frače OS Trnov*-) Ljubljana, Plesni icater Igen Celje ler Lutkovno glcNla-lii^e Velenje. Obískcwalci festivala se bodo lahko podali ludi na Pikin planinski pohod, zaplesali na večernih zaključkih -s priljubljenimi pcvci, se zabavali v Piki-nem /abavL^u ali obiskali Pikin kino, V času festivala lx*;ia delo vali Pikina kavarna in Pikina trgovina... V mc.stu bodo na ogled številne ra/siave, med njimi tudi fotografska ra/.siavii natečaja S fotoaparatom po .Sloveniji. V lem natečaju lahko sodelujejo vsi sloveaski cxsnovnom^lcl. foiogra-lijc pa je treba do 9. septembra 2003 pt^lall na naslov KC IN Velenje - (ialerija. Titov trg 5, Velenje. NajbnljSih de.sct foiogralTj bo nagrajenih. !\ovost - IMkd ini^a Orgajii/aiorji vsako ielo poskrbijo za kakšno novast. Novost letošnjega leslivala bo prireditev Pika miga -srečanje otrmkih plesnih skupin a vse Slovenije. \\i dogodek pripravljajo skupaj z Javnim skladom RS /a kulturne dejavnasti. Tudi letíw bo v okviru Pikine-ga festivala potekala čUweko-Ijubna akcija Novo sonce - Pika pomaga. Kovanci, kijih bodo obiskovalci festivala zbrali v »Pikinem sparovčku«, bodo namenjeni za nakup pisano potiskane posteljnine za otroške oddelke slovenskih bolnišnic. Organizatorji bodo nagradili najbolj domiselne hranilnike, ki jih bodo obiskovalci izdelali In prinesli na festival. Najbolj zai>aven dan festivala ho /agolovo /adnja sobota, 27. septembra, ko bo v Velenju potekal Pikin dan. Takrat bo Pika Nogavička na .široko odprla svojo mornarsko skrinjo in Iz nje potegnila Številna presenečenja, pripravljena p('«ebcj za zaključni dan. Ta dan bo Pika podelila tudi svoja priznanja -/late Pike, na zaključni slovesnosti pa obljubila, da v Velenje pride spel drugo leto, ko ha tu potekal ic 15. otrivrih. "Namen projekta je ambi-eioznej^im pevcem dal i díxJatno mo/nost za cxllično zborovsko pelje, za spoznavanje zanimivih skladl> v raznih zasedbah in spoznavanje načinov dela dveh vrhunskih slovenskih zborovodij, Karmine .Silec in Stojana Kurcia. Mnogi pevci so se projek-inemu zboru pridrui^ili ravno zaradi želje spo/naii način njunega dela. Poleg (ega je sodelovanje v lem zboni tudi iepc^ pi>lelnozlx)-rov.sko druženje. Projektni zbor so bo predstavil v (reh zasedbah- Spored zbora daje prednost -ženski in mo.^ki zasedbi, ki se letos posvečata izključno slovenski literaturi. Za meSano zasedbo so skladbe izbrane bolj svobodno, tudi iz mednarodnega repertoarja oziroma lak.^ne, kidcrsne so pevci nekakih pričakovali, da jih l>i>do izvajali pod vodstvom izbranih zborovodij." nam jc p(>\ť danes v Novi Cîori-cij drugi jutri v Velenju In tretji v soboto v Ljubljani. ■ bš Mesta občina Velenje in energetska svetovalna pisarna predstavljata Hidravlično uravnovešen ogrevalni sistem Čipravv leh dneh doživljamo vTiKino. ki je nobeden no pomni, jc sedaj vseeno tudi primeren čas, da se spomnimo na ogrevanje ht na^ (Ogrevalni sistem. Sku-^ijmo.scspomnili samo nn en segment sistema, na poniydeliiev topbine energije po na^h ogrevalih. Alije ra ena-komernn po vseh prostorih, se vsi radiatorji ogrevajo sočasnt^ ali pa st> eni žc doigté vroči, drugi pa se vedno ledeno mrzli. Tudi če je ogrevalni sistem bil dobro načrtovan in izveden po projektu, so običajno v daljšem časovnem obdobju nastale riiz-ličnc spremembe. Zamenjana so lahko ogrevala, obločna, črp.ilka, razni ventili, sistem ogrevanja smo dogradili In spremenili. Večina nabili ogrevalnih sistemov pa '?q od samega zAĆcika ni narejena pa strokovnih piîdlagah, V obeh primerih so posledice enake in povzročajo motnje pri ogrevanju. lemperaturc radiatorjev se precej razhkujejo. Nekateri so vroči, drugi komaj topli ali tudi hladni, lemu ustrezna je tudi ogrevanosl prostorov. Kaj se dogaja in zakaj? Ogrevalni sistem ni hidravličn(i uravnovc^n. Radiatorji so Lahko pravilno izbrani (pit izračunu lopîoinih izgub posameznih prosiorov stavbe), ludi obločna črpalka je izbrana na podlagi pretočnih karakteristik ogreval- nega sistema (vi.em višinske razlike, vgrajene armalure 1er premeri, dolžine in hrapavost tx:vi, Najbližji radiatorji Imajo prednost. Dobijo večji pretok od potrebnega, loliko večji, da se pri tem porabi vsa rji/položljiva ilačna energija liste veje ali dvižnega voda. Večji pretok skozi bližnja ogrevala pomeni manjše pretoke skozi bolj oddaljena, kajti seSievek vseh pretokov je enak pretoku črpnlkc in ta je /a določeno tlačnovišint^ konstanta. Sistem je v bistvu v hidravličnem ravnotežju, ki si ga je posiavil sam po fizikalnih zako-nitastlh. Ne deluje pa po na^ih zahtevah, ki vključujejo tudi pravično porazdelitev energije. Kako bomo lo dosegli, jc odvisno od vrste In velikosti ogrevalnega sistema. Pri Lnocevnih sistemih se pre-tok/aradi regulacije ogrevanja z zapinmjcm ventilov na radiatorjih ne .spreminja bistveno. Prelok ogrcviine vode do zadnjih radiatorjev najhitreje in najbolj enostavno povečamo z močnejšo črpalko. Dvocevni sistemi so glede preioka bolj dinamični in zato rcslivc hidravličnega uravnoveSenja niso tako preproste kol pri enocevnih. Manj.Çi, enodružinski ogrevalni sislem, lahko uravnovesimo z nastavitvijo venlllov na odvodnem priključku radiatorjev. Na prevročih radiatorjih jih pripremo, na hladnejših pa popolnoma odpremo. S pripiranjem ventilov povečamo pretočne upore, z odpiranjem pa jih zmanjšamo in lako prerazdelimo vodne tokove skozi ogrevala. Tako hidravlično ravnovesje velja, dokler nc nastane potreba po toplotni regulaciji. Takrat zapremo ventil na dovodnem priključku ali pa se zapre sum, če je termoslalski. Upori pretoka se povečajo, zmanj« pa se prelok. skladno s karakterlsiiko črpalke. Za ve6^lanovanj.ski ot^cki pii la način hidravličnega uravno-vešenja ni primeren. Običajno je v takem objektu že v kleti narejena horizontalna ra/veja-nosr v več smereh, na katerih so nalo dvižni vodi. Ponekod je smiselno, da Sla ločeni vsaj dve veji. južna in severna, vsaka s svoja obtočno črpalko, na dvižnih vodih pa so nasiaviivcni ventili, s katerimi duSImo odvečno tlačno razliko. Tako lahko hidravlično uravnovesimo sis-Icmz ročnimi wntili. ne pA sistema, pri katerem so na radiatorjih vgrajeni termostatski ventili. V tem pri mer u potrebujemo na dvižnih vodih íe dodulne.samo-dejne regulatorje ilačne razlike. Vgradnja lermosIatskih ventilov je nujna v primerih, ko se načrtuje tudi vgradnja delilni-kov stroškov ogrevanja. Izbrati je polrebno lermosialski ventil z ustrezjio »avioriteto« in ustrezno prednasiavitvijo dušenja. Avtoriteta ventila jc razmerje med padcem tlaka vvenlilu in celotnim padcem tlaka v pripadajoči veji. Ib riizmerje tlačnih padcev je med U,.^ in U,7. Premajhno razmerje pomeni, da ventil ne bo gospodar v svojem prostoru, ampak bo imela na ^lelovimje ogreva bi paiežin vpliv celoinji veja. Narol« pa. pri preveliki avloriicti venlila .se bo delovanje Ic-lega preveč odražalo tudi na tlačni izgubi v celotni veji Z zapiranjem in odpiranjem Iermastatskih ventilov se spje-m inja pretočni upor. Povečan prelwni upor zmanjša pretok, pri manjšem pretoku pa so manjše tudi Ilačne izgul^e vceli veji, na kaleri sc^ radiatt)rji s ler-mostatskimi ventili. To dejstvo se koristi za regulacijo pretočne črpalke, lako da sc ji zmanjša šlevilo vrtljajev. S tem Ima laka frekvenčno reguhrana črpalka manjši prelok, in kar je najbolj pomembno, obratuje / manjšo močjo. Pri črpalki s sialnim Številom vriljajevse v takem primeru delovna točka črpalke pomakne po njeni karakteristiki na ustrezno mesto. Produkt ilačne višine in pretoka se ne spremeni in zalo tudi moč ne. Ohtt>čne črpalke nimajo velikili moči, vendar obratujejo dolgo časa, zato ni zanemarljiva energija. ki jo pornbijo. Zamenjava obtočne črpalke z močnejšo, kadar ugotovimo, da oddaljeni radiatoiji ne grvjcjo.je lahko zelo sporna odločitev, po.sebno pri večjih ogrevalnih sistemih in pri klasičnih črpalkah s konstantnimi vrtljaji. Oddaljene rudiaiorje smo sicer ogreli, listi bliže u^pkî-Inl podpostajl pa Imajo Šc večji presežek energije: pros I ori so pregreti, večja je tudi poraba električne energije za pogon črpiilke in končni rezuital .so večji obratovalni sircx^kl, Z^inimiv je ludi primer ogrevanja, pri katerem so na vseh radiatorjih termo.stalski veniiii, in trditev, da se lak sislem hidravlično uravnovesi sam. 'Ib drži, samo upoštevali moramo, kdaj se to zgodi. Po vsjikodnevnem nočnem znižanju temperature se najprej ogrejejo toplotnemu i/voru najbližji prostori. Zzapi-ranjem termosiatskili ventllovv ogietili stan<îvanjilî se pt>slopo-ma ogrejejo ludi li.sta najbolj oddaljena, a z veliko ča.sovno razliko. Tako ogrevanje je nesprejemljivo v/ humanih l iiz-logov In nepotrebno s stališča tehnoloških rešhev, ki so na voljo. Neuravnovešen ogrevalni sislem je tudi energijsko negospodaren. Zuporabotemiostai-skih ventilov sc raba energije z^ ogrevanje zmanjša za 2ii-(Jbtočne črpalke s frekvenčno rcgulacijo vrtljajev ter novejše črpalke z elektronsko krmiljeno spremembo električnega toka in s pcrmancniniini magneti porabijo manj elektrike. Priskdiijlh je razlika tudi do 6Í) %. Ogre\'al-ni sislem je polrebno hidravlično uravnovesiti. ■ A. Juršnik, en. svet. ENSVET, brezplačno energetsko svetovanje za gospodinjstva. Energetska svetovalca: A. Juršnlk- 041250577 in 5870608 ali R. Spegel- 041232176 107,8 MHz R/Í\DDJQKO IDO Č^S(2)PÍ]SD0I Mlade raziskovalke obiskale radio Prejšnjo sredo dopoldan so prostore Radia Veleaje na Siarem irgu 15 obiskale mlade rjiziskovalkc, udeleženke IcloSnjcga 15. raziskovalnega lab(^ra,najnciijcnega predvsem sovim StipenJisîom. Lelos je labor polekal v Šentilju. Ona od skupin jc bila ludi novinarska. Nckalere od Članic novinarske skupine so nas na radiu obiskale fc tudi prejšnje leio, kar pa nc pomeni, da ob lokralnem obisku niso zvedele Se ki^j, česar lani mi:rda niso. Vodja lehnike Mitja Črelnik ki jevsredoob obisku ludi vodil program, jim jc ra/ložil vse, kar se na radiu dogaja, spomočjo Katje KoMj. tudi naše radijske moderátorko, v tem primeru pa mentorice skupine, sta jim ra/kaza- la prostore in jih seznanila tudi z naCinom, kako postanek radijski sodelavec. Novinarka Bojema Š|>euel jih je ujela ravno, ko so že odhajali, še vedno pa je bilo dovíílj ćasa, da jih je za spomin fotografirala, z dvema od njih pa pixsnela ^ kratek pogovor. Od leve proti desni: Tjaia Stťhíovníkin Mojca Kovač, obe iz Šmarlnega ob Paki, Mateja Kihtvr iz Kaple na Kozjaku, TjaSa Kljajič iz Velenja, Mateja Terlinek i/. Mule, Kutja Kc>/«y. mentorica, Ann Cukijati iz Nove Gorice in Aleksandra Sindat iz Blance pri Sevnici. Dckleia so bila navdušena. Mordi\, kdo bi si ga vedel, pa katera od njih paçtane še kdaj dobra radijka, ■ mkp Spominski posnetek po obisku Radia Velenje no kratko SIDDHARTA 13. septembra bodo na osrednjem ljubljanskem stadionu za Bežigradom pripravili koncert na katerem bodo nastopili skupaj s Simfoničnim (Kke-strom HTV Slovenija. prospi;<;t Domaći metalci se bodo oktobra pridružili veliki evropski turneji ^The Bonded By Metal Over Europe Tour«, kjer bodo tudi Exodus. Nucle» ar Assauh, Agent Steel, Behemoth. Grave, Morlician, Calenish Circle in Occult \I\DR\/ HRIBAR Izid njegovega novega albu* ma je napovedan za 15. november, na plošči pa naj br bile nekoliko hrfrejse skladbe, kot smo bili od Andraža doslej vajeni. aiKi Ta teden prinaša premiero novega videospota njihove uspešnice »Komar«. V sklad* bi skupaj s Čuki prepeva tudi Pika Božič, ki se kolseksi medicinska sestra seveda pojavlja tudi v videospofti. POLONA FIIRI.\I\ Primorska pevka je skupaj z italijansko pevko Dolcenero. zmagovalko »mladega « San Rema, posnela skladbo z naslovom Nočne ptice, ki naj bi izšla septembra kii\í;sto!\ Minulí teden so naredili posnetke za vldeospot najnovejše uspešnice '>Kdor zna> ta zna«. Spot katerega režijo je prevzel njihov stari sode« lavec Izidor Parić, bo televizijsko predstavitev doživel v septembru. Šank rock daje holj na _ Skupina Šank rock predstavlja novo skladbo z njihovega zadnjega albuma »Hvala za vse«. Gre za skladbo, (d je rezultat sodelo-vanja z velenjskim raperjem 6 Pack Čikurjem. Ideja je nastalalaninaveli* kem koncertu Šank Ročka v Velenju, kjer se js aralo okrog 3000 ljudi. Rockerji so raperja povabili na oder in povsem spontano zapeli njihovo staro uspešnico >»Rockerji<'. Odziv je bil enkraten In pri ustvarjanju sklaďb za novi aJbum so se Sankro-kovci spomnili na Čukurja in ga pova- aranžma napisal Menace, besedilo pa dekleta sama, nosi naslov U LA LA (QUE SERA SERA) in je drugačna od njihovih dosedanjih pesmi, saj se v njej čuti zahodnjaška svežina in drz- nost. Skladba je narejena v pop, latino in r&ù ri&nu, izšla pa bo menda tudi v tujini (angfeškaverzija). Minuli četrtek in petek so punce snemale tudi bili k sodelovanju. Nastal je komad »Dej bolj naglas«, ki postaja eden najbolj udarnih komadov na koncertih skupine Šank Rock. Ker brez vldeospo-ta ne gre, 2e potekajo dogovori s Sašo Hesom, ki je posnel že njihov prejšnji vldeospot (TV). Si'loc I / ani(TÍškíni prpdiiťrnUun članice veíenjske skupine Select so posnele novo skladbo, In to z newy-orškim producentom Menacom, kl je v svoji dolgi in bogati karieri sodeloval tudi z Madonno, Princom, New Kids OnTŤie Block, LaToyo Jackson, Whitney Houston, liberty X in mnogimi drugimi. Pesem, za katero je vldeospot. za katerega vam lahko izdamo le to, da bo izjemno zanimiv, da ga je snemala 30-članska ekipa in je Siddharta Poleg vročih tempcralur, ki počasi ludi že izgubljajo svojo moć, jc la ircui.ck ena najbolj vročih si vari na slovenski popularno glasbeni sceni prav gotovo novi album ljubljanskega bcn(ia .Síiidharia. Nedavni izid novega albuma »RI1-« in medijsko zelo odmevno napovedovanje velikega končena na bežigrajskem stadionu dvigujeta v slovenski javnosti (pa nc le glasbeni) veliko prahu. Siddhžirla in njihov mencdzmeni ocitnodobro obvladujejo medije- Tudi premišljen medijski molk po lanskem odmevnem koneerlu v Križankah, ko so» prav tako ob podpori simfonikov^ navdušili občinstvo, je bil del njihove taktike. Koncert je prikazala slovenska nacionalna televizija, prescnelljivo pa ga je v svoj program uvrstilo ludi uredništvo hrvaške nacionalke, kar jc vsaj velika izjema, če ne ic kar presedan v uredniški pol i lik i elektronskih medijev naiih ju/nih .st)sedov, ko gre za slovenske (pop) izvajalec. Novi album je bil v tem »mrt-vem« času seveda težko pričakiwan, Siddhartin menedžment pa je vznemirjenje stopnjeval / vedno novimi infi^rmacijami. Najprej sprememba v zasedbi. Jani Haee je postal stalni Olan skupine. Za konec aprila napovedan i/id nfjve plošče je bil prestavljen. V začetku poletja pa so presenetili sprestopom k novi založbi. Stara (Multimedia) očitno ni več mogla slediti zahtevam ambido/nega bcnda, ki verjetno tudi veliko stane, in je doživela poddáno usodo kol leta 1990 prvi (nesojeni) založnik Sidd ha nine ga prvenca ID. Tokrat je zmagovalka založba Kif Kif, Menartova po izidu po ocenah založbe v trgovine pritegnila okrog pet tisoč radovednežev in oboževalcev skupine. Ambicije pa so večje. Trgovinam je bilo namreč dostavljenih devet tisoč izvodov, kar pa ne bo dovolj, če bo album sledil podružnica, ki naj bi kot laka nudila mnogo večje možnosti za Siddhartin prodor na tuje trge. To je že od nekdaj velika želja tega benda in vseh listih, ki se smtikajo okrog njega. Prikaz njihovega koncerta na HRT je prvi korak, a Se zdaleč ne dovolj velik glede na njihove ambicije. In predvsem ne v pravo smer. Njihov pogled je uperjen na zahod in temu v prid govori tudi podatek, da bo novi album »Rl I-« v jt*scn-skih mesecih v omejeni nakladi in z dwma dodatnima skladbama izšel tudi v angleškem jeziku. Slovenska različica, kije izSla avgusta Je že v prvih dneh predhodniku »Nord«, ki se prodaja še danes in je doslej dosegel zavidljivo Številko 24.CIÍI0 prodanih izvodov. Poglavje zase pa je njihov veliki koncert 13. septembra na osrednjem ljubljanskem sUi-dionu za Bežigradom. Megalomanska prireditev s Simfoničnim orkestrom R'i'V Slovenija in nekaj deset plesalci, podprta medijsko in s strani trgovskega kapitala si vsekakor zasluži veliko priznanje za pogum. Štadionski nasiopi namreč zahtevajo zelo dober obisk, in če lega ni, se šc tako dobro pripravljena priredi lev lahko hitro obrne v polom. ■ MiČ posnet s 16nim filmsko kamero. Za njihov stayling In kostumogra-fijovspotuje poskme-la ekipa Sebasproduc-tion.com s stili stko Natašo Bračun, ki zagotavlja, da bodo dddeta v spotu izredno zapeljiva In seksi, /abl lijena ^(MHTacija • l'Op í(|pli v ponedeljek 1 septembra, bo Zablu-jena generacija izdala nov album z naslovom «Pop Idoli«. To bo že nliho-va peta plošča po vrsti in nadaljuje tam, kjer so se končale »>pozitivne vibracije» prejšnje. Predhodna plošča z naslovom »Pozrtiv vabrejšan« je bila namreč zeJo uspešna. Prodana le Pila v zlati nakladi, postregla pa je tudi z velikima uspešnicama, naslovno »PoziCv vabrejšan« in skladbo '>Super-boy«, Idhjskl neopankerji so na novo ploščo v sebi značilnem slogj nagnetli enaist energičnih in melodičnih komadov, med katerimi prvi napada ušesa uporniški «Upornika brez razloga«. Vldeospot zanj je na poti in bo v začetidi septi^bra svojo premiero dočaka! v oddaji Videospomice. Već o novi plošči In Zblujenclh pa na njihovi spletni strani wwv^.zablujena.com. Plan K posnel prvi spol Velenjska hip-hop skupina Plan B je posnela svoj prvi videospotza pesem Brez mej, ki jo lahko slišite na njihovem prvencu Čarovniki. Nasnemanju spota je sodelovalo več kot 50 statistov, kot gostje pa se v njem pojavi- jo znani slovenski košarkarji in roko-metaši, kot sta Vladimir Boisa, Smi-Ijan Pavič itd. Spol je reSral Zeds, ki je v preteklosti že režiral videospote za Nedotakljive, Da duce in 6 Pack Čukurja. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 ufi. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Vel^je dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. NO ANGELS-Someday 2. KID HOCK & SHERYL CROW - Picture 3. COLDPLAY - God Put A Smile Upon Your Face Nemški dekllštó bend, ki je pred leti nastal kot prvi prodjkt nemške inačice televiajske oddaje Pop-stars, je še vedno popularen. Njihovo poletno uspešnico «Some-day(>lnik m Sknko Končnic. Ko wí bílí w faiujc, ]c l>il prví uUlíícn no^Hinx^UiS. ilnií»í pn)\ lako, lr('l|l pa [o l)íl mo|sUn' \mivl íti skoKov s Koudkaini. Ko SO posteli so osiali prijiiU'lji. kí |íii ztlnii^utc llul)í'Z<»n ilo tvkrxNUiH* ín úubw druží»'. Trhlo\o\v hotjn jt^sciií bojda spol tii'nimïc. Rinino. Med njímí pa liosU] zagotmo !tidí liviuiino poli'itio poriinlškí» ra/položcna Dra^o ín Sla\ko. Bojan Prašnikar, uveljavljen slovenski nogometni trener in selektor rcpre;£entance. doma iz Šmartnega ob Paki, je nedavno lega za Jano izjavil, da ne drži, da si kupuje motor. Zaenkrat morda res ne. Vseeno pa je bil med prvimi, ki je na VIP lumirju Mcluba motor želel preizkusiti. Preizkus je uspel. janja Praznik« uspesna podjetnica iz Lokovice, Milana Gorška, gostinca iz Zavodenj (mnogi njegovo gostišče pri Vidi dobro poznajo) in Zdenka Hriberška. med drugim predsednika velenjskega smučarsko skakalnega kluba, s sladoledom ni prepričala. Verjela sta ji, da je dober in da v vročini tekne. Vseeno pa sla jo raje malinila k preizkušenemu mrzlemu piru. LjiKijc Sť ohlžiťijo Í.V vsaj 70. 000 let Znanstveniki so dolgo ugibali, kako dol^o ljudje nosimo oblaCila. Najno-vcjSa študija jo pokazala, da so naši predniki nosili obleko že vsaj pred 70.000 leli. Genetska Študija u^i. ki so jih našli na nekalerih ohlaCilih» irdno nakazuje na dejstvo, da so se oblaćila /aCcla uporabljati kmalu po tem. ko se je moderni homo sapiens začel seliti iz Afrike v liladnejše predele Evrope. Po mnenju raziskovalcev omogočajo uši edinstven pogled v ra/voj oblačil. Le ljudje namreč nosijo lo vrsio /ajedavccv, ki svoja jajčeca odložijo v oblačila in lako povzročajo liius 1er Sicvllne druge bolc/ni. Telesne uŠi naj bi sc pojavile, ko so ljudje redno začeli nositi obleko Človeka lahko napadejo tri vrste uši: lasne uši, telesne uši in sramne uši. Slro-k o v n j a k i menijo, da so telesne uši pod' vrsta lasnih uši, ki so se najverjetneje razvile, ko so ljudje začeli nositi oblačila. ZćUo je raziskovalna skupinaza določanje časa, ko naj hi se razvile telesne uporabila molekularno uro. Stopnjo mutacije je možno izračunati ob upoštevanju določenega števila prič ako-vatiilí sprememb vske generacije. Tako so znanstveniki izračunali, da so a^i, ki so jih našli na obleki, stare okoli 70.000 Jel. Izračun s(wpada z nara^ajtxNmi dokazi o lem, da so se mixlerni ljudje razvili v AlViki in se pred okoli U)0.(X)1) leli preselili v druge predele sveta. Porsche 911 pru/niiíť 40. rpjslní (lan Letos bo svoj 41K rojstni dan praznoval Porsohejevmodel 911. Pomemben jubilej bodo v slullgartskem podjetju obcie/ili / omejeno serijo 19fi3 vozil nove, Že 13. različice modela 911 v srebrni kovinski barvi. Svetovna premiera z.adnje izvedbe Porschejevega športnega avtomobila in hkrati drugega najhitrejšega avta vPorsc-hejevem programu vozil z atniosferskim motorjem bo septembra na Frankfurtském avtomobilskem salonu, so sporočili iz Porsche Skîvenija. Model 911 v svoji jubilejni različici od O do 2ÍK) kin/h pospe.^i v 16,5 sekunde, kar je sekundo hitreje kol njegovi predhodniki. Njegova notranjost je opremljena z mehkim temno sivim naravnim usnjem, krasijo ga športni sedeři z dvostopenjskim ogrevanjem, za šc bolj moderno in ekskluzivno notranjast pa poskrbijo detajli, kol je med drugim ludi okrasna oštevilčena ploščica na sredinski konzoli z napisom 911 40ih anniversary. Sicerpa ob 40. obletnici izdelana izvedba modela 911 s posebnim športnim vzmetenjem in vrhunsko opremo pred- stavlja vrhunec uspešnega razvoja modela, ki je znotraj podjetja Porsche in med Porschejevimi poznavalci poznan kot 996. /ii/elkc niso propreiiie rekorda Po 45 dneh nenehnih spopadov z različnimi žuželkam; so bili naporni 24-letne Ma Li Hua vendarle nagrajeni. Postavila je namreč svetovni rekord v najdaljk'm podiranju domin. »Niti trenutek nisem pomislila, da bi odnehala. Sedaj pa .sem si zelo oddahnila. Toda trenutno nisem sposobna o ničemer razmišlajii«, je po padcu rekorda dejala Ma. strokovnjakinja za zlaganje in podiranje domin iz Pekinga. Ma je zloi^ila in porušila .303.62 1 ploščic domino ter tako občutno presegla 19 let star rekord Nemca Kla-usa Friedricha, ki je takrat zlo?il 281.581 domin. Ma je rekord postavila v Singapurju» vsak dan pa je v 10 urah skrbnega dela uspela postavili okoli lO.OOi) ploščic. Zlaganje je postalo napornejše. ko so se zaradi neustrezne drze začele pojavljati bolečine v krií^u in komolcih, veliko jeze pa so ji povzročale žužcike> ki so ji podrle okoli 20.000 ploščic, in netopir, W je porušil približno 2<)li0 ploščic. (lanneii Flekirii shiino misli noja meriei spremenjen prometni režim, tam na cesti več policajev, lam-kajšnji ljudje seveda pričakujejo, dsi ne hodu vsi le ležali. Zvezde v Zgon\ji Savinjski dolini se obetajo svetlejši časi. Nad ljulmim naj hi svetilo pet novih zvez* die. Upajmo, du to ni le optimističen (hotelski) zvezdni utrinek. Gibanje (ilede varnosti sn se v ^o^tanju \sdj mulo zrni* j^ali. Lzo. Poîem je zaživela sta-rova^ka tržnico. Na stojnicah so pt^nujali Slcvilne zanimive izdelke, v srcdiSCu naselja, ki jc bilo v dopoldaaskih urah ?ivćilino kol le kaj, pa so lahko obiskovalci opazov:ili tudi i^ievilne rokodelce in obrtnike • od kovačev, plctilccv kok'v, nogavic. Mladi, ki slarih običřijev ne pivjiajo veC, ker tonejo v pivabo, so lahkovideli, kako sc skuha Ž^nje... SiiiKC je vse \x>]j pripekalo in popoldne, ko so se začele srednjeveške igre z zanimivimi disciplinami, se je osrednji pnv^tor precej spraznil. Ljudje so Iskali senco, pa vendar jih nI bilo malo. ki so spodbujali tekmovalne ekipe, ki st") se pomerili v mcianju kamenja, streljanju z lokom ... Ves Čas sc je kaj Ziínimivcga dogajalo ludi na odru, ko je soncc z-ačelo izgubljal i svoj o moć, pa se jc množica pod njim in na ccicm prireditvenem prostoru spel povečala. Ko sia na obisk pri-šla l/kazalo se je. da je prijelen vrl vite ilert)erslein odlieiio prizo-rišee za srečanje najboljših in najbolj zanniiivih eitrarjev, ljudskiti p(^veev in fíod(Tv Med starimi ročnimi oprav/// so tokrat pripraviti tudi prikaz izdetave ostrešja, imenovano tudi dmpranje. Tako, kot je to potekalo nekdaj, "na roke". Starotrški dan se je začei s sveto mašo na trgu v Šateku. Maševaia sta domači župnik Vilijem Kavčič in tjut>tjanski župnik Jože Piut, starotršić dan pa je otvorii župan Srečko Mett. Zvečer, ko sta trg obiskaia ceijski grof in grofica, je Šateški grad zagorei. Številni obiskovalci so zrli v nebo in opazovali kratek ognjemet, ki je simbotiziral požar. celjslui Herman in B»ri)a- n», nekoč lastnika ijradu v Saleku. je bil trg spel nabilo poin, Z zanimanjem so obiskovalci pozdn«vili ludi ircsimirja in njegove podanike, ki so prišli iz pcMopljencga Dru/mirja Ob 23h pa so se zazrli proli razvalinam gradu Salek- Ibjcbil namreč trenutek, k<^ jc grad zagorel. Ognjemet je razsvetlil nebo, '^požigal» ci" pa so sc po vrveh spustili do vaSke lipe v sredii^ču Šaleka. /^bavajc potem poCasi izgubljala svojo m napiwedih mladega predsednika I'D Salek (Jrosa Prishma pa se bo ^e večkrat in tudi pogosteje. Pustimo sc presenetiti... ■ bš, foto: vos v petek zvečer se je po vr<>ícm dnevu naredil prav prijelen večer. Še preden se jc stemnilo, so se na vrtu vile I lerber.slein, eni najlcpj^ih lokacij daleč naokoli, oglasili zvoki citer. In tako se jc začelo jubilejno 15. srečanje najbolj.^ih in najbolj zanimiviii citnitjev, ljudskih pevcev in godcev "Prťšmentane dire" z udeleženci iz domovine in tujine, tokrat prvič na novem prizori/iču. Spodnji del vrta je bil poln obiskovalcev, ki so na Se edinem preostalem tovrstnem festivalu, ki ga vsa leia pripravlja Kuhurni center Ivana Nap<»ti]j-ka z neutrudnim Marjanom Marinškom na čelu, v večini vztrajali do konca, do trenutka, ko se je noč prevesila v sol^^n-nojulro. Do takrat s(5 obiskwal-ci prisluhnili 24 posameznikom in skupinam, ki sose predstavi-h v prvem lekmíwalnem delu, potem pa u/ivali Še ob zvokih znanih gosiov Monike in Alenke Herlčko, Toma/it Plahutnik^« in Kamniških kolednikov. Cite Galić ... Se prej je seveda strokovna komisija, ki sojo sestavljali Cita Oalič, I*eter Napret in Irena Zdol^ek, razglasila najbolj prešmcniane glasbenike v vseh treh predstavljenih zvrsteh, /a najbolj preSmenlanc ljudske pevce so razglasili skupino ()t)soteljskl SI a veki s Kozjanskega, najbolj preSmentan ljudski godec je poslal Tomaž PiHlih hnikar i/ LJubljane, najbolj prcšmenianacitrarka pa je lelos Jasmina levičar U Senovega. Tudi leiasnji citrarski festival je sestavljalo več dogodkov. Odlično obiskan je bil že četrt-kcw koncert mladega avstrijskega citrarja Johannesa RohrerJ» in obetavne Slovenke JanJe lirlec v atriju Velenjskega gradu. ■ bš, vos Najbolj prešmentani ljudski pevci so postali Obsoteljski Slavčki iz Kozjanskega. Najbolj prešmentan ljudski godec Je letos postal dr.Tomaž Podobnikar, ki je igrat na žago, spremljala pa ga Je najbolj prešmentana citrarka 2003 Jasmina Levičar. Večer na vrtu vile Herberstein. Pravljičen pogled na prizorišče letošnje prireditve "PreŠmentane citre". Nasmeh za srečo vseh Tako kot včasih • metanje kamna SoStuiý - anjskii župnija je tudi letos pripravila enotedenski oratorij, ki je od ponedeljka da petka potekal na osnovni i^li Biba Roccku. Udeležilo se ga je kar 140 oirok. Zaključek oratorija so pripravili v soboto dopoldne v Sošianjskem kulturnem domu. Na njem sti staram in drugim obiskovalcem predstavili vsaj delček tistega, kar so počeli med tednom. Zaključno prireditev .so si zamislili lako, da so se na odru predstavile prav vse .skupine, njihovi a nima to rji in pomočniki animaiorjev. Paskrbeli st) za glasbo in ples, videti pa je bilo, da so na leu\^njem oratoriju, kije potekal pod geslom "Nasmeh za srečo vseh/' otroci iskreno ui^ivali in preživeli teden, poln kreativnosti,zabave, učenja ... LeloSnji oratorij so v Šoštanju tokrat pripravili drugič, potekal pa jc v sklopu oratorijcv, ki jih pripravljajo salezijanci. /godba oratorija je bila povezana z vsem znano zgodb<^ o Kekcu in njegtwih pustolovščin ali. Bistvo vsega, kar so otroci počeli pod vodtsvom 12 animaiorjev in 15 pomočnikov, je bilo, da Kekec vsak dan naredi kaj plemenite- Na zaključni pnreditvi so se na odru zbrali vsi sodelujoči otroci in njihovi animator ji. Orator^/ so predstaviti s pomočjo Mojce Iz Kekčeve dežele, ki so ji predstavljali naučeno. Prikupno. ga. kar so posku^li otrokom pokazali pri katehezah. "Vsak dan smo se animalorji in njihovi pomočniki zbrali na jutranjem sestanku. Otroci so pričeli prihajali okoli 9. ure. Potem smo se začeli zbirali v telovadnici OŠ Biba Roecka, kjer so zapeli in zmolili. Skupaj so poslušah zgodbo o Kekcu, poiem pa so v skupinah odSli v učilnice in ustvarjali. Tokral so ustvarjali v kar 12 različnih delavnicah. Po kosilu smo vsak dan pripravili še kčJcsno pope-slrilev, kol soSporine igre. igre brez meja, pohod ,.nam je o poteku oratorija povedala ena od animalork Mojca Krajne. V^'idilaje novinarsko delavnico, vsak dan pa so v njej ustvarjali Kekcoholizcm, časopis, ki jc izSel ob koncu oratorija in dodobra Zajel vse, kar se je dogajalo čez leden. ■ bš VI PIŠETE Povsod zatrjujejo: dobro pripravljeni Proř^raiii clovcllclko [)()slcj na vs(^h osriovnili šolah no samo v prvoni, ampak (udi v sc(J-iuciii r azredu - Zaradi poinonihnc vscl)iiiske iiovosli malo novifi projcklov - 1^) večini opravili le íiajíiujíieiša vzdrževalna dela T Podgoršek Novo šoJsko Ido je vsak dan bližje pragu ućilnih/Alanih, vkatc-rili se je minula dva meseca oglaial Jobki zvonec v prazno. Prvcgii oziroma vnoviCncga snidenja s SoLskimi klopmi in učnimi obveznostmi .se nekateri učenci veselijo, drugi malo manj. Prav tako uCilcIji, ki niij bi mladež) v pripravah 7a življenje pomagali, jo usmerjali na prnvo ptU In tudi vzgajali. Ne bo lako luliko ne za ene in ne 2a druge, kajil izzivbražcvanja v prvem in sedmem razredu ne glede na to. ali Sola izpolnjuje pogoje ali ne. EConec je namreč obdobja, ki ga je ministrstvo za šoUtvo. znanost in čilnicepa so izkoristili lud) za manjša vzdrřeval-no obncwitvena dela. Mcsimi občina Velenje Po podatkih, ki so nam jih zaupali ravnatelji osnovnih 5ol, bodo v Šestih matičnih osnovnih àolah in Šestih podružnicah pripravljali 2a življenje 2960 učcncev, od tega 3(38 prvololcev, Glede na lo. da imajo že izku:>nje s programom devetletnega izobraževanja v prvem razredu, so svoje aktivnosti bc»lj usmerili predvsem v priprave na prehod učencev lanskega petega v letc^nji sedmi razred. Ob tem so ravnatelji opozarjali, da bo prehod na devetletni program za slednje velik in zahteven projekt. In kaj st> sicer še postorili med počitnicami, da hi bilo novt) Šoí.sko leto čim manj ^zaleženo« za ene in druge? i^ila Sa lok Na šoli Saiek. kjer imajo največ b.ku.^enj z devetletnim programom. se snidenja zučenci veselijo, >»Skrhn<'« smo zastavili delo in upamo, da bo program Jevctlet-ke ludi v sedmem razredu nova prijema Izkušnja za učitelje, uČ'cnce in ludi njihove starše. Precej dejavnosti bo potekalo v skupinah oziroma v raznih oblikah kreativnih delavnic. Rdeča nit vsega bo tvorno .siîdek»vanje s slarŠi, med učenci In učitelji In nenazadnje tudi mljem, predvsem pa s starši, imela pomembno vlogo. Zaradi skrbnih priprav posebnih leŽav pri izvajanju devetletnega programa v sedmih razredih no predvidevajo. Na šoli bodo poučevali 442 otrok (od lega 15 na podružnici v Plešivcu), prv<^'»k:ev pa bo med njimi 44. Sola (lUStava Sllihci Vš(^Lsktfm letu 2003/2004 b^xlo na matični šoli Gustava Šiilha v Velenju ter na podružnici v .Šentilju pripravljali na življenie pri-bližjio 500 oirt^k, kar je 20 n'ianj kot lani. Na matični šoli so vpisali .^5 novincev, na podružjiici 15. »Preple>skali smo, kar je pt^ zaki> nu nujno, in prelakirali tla na enem nivoju. Kaj vec nismo postorili. ker ni bilo denarja. Od ustanoviteljice - Mestne občine Velenje -nismo dobili tolarja. Kar smo naredili, smo naredili z lasinim denarjem in varčevalnimi ukrepi,« seje odzval na naše vprašanje ravnatelj šole Alojz Toplak, Kolje poudaril kakšnih novih projektov lokrat niso predvideli. O.stajajo zvesti uspešnim iz minulih leL Sicer pa so akt znosil, povezane z izvajanjem devetletnega programa v sedmem razredu. zahtevale veliko I ruda. Učencem bodo ponudili kar izbirnih predmetov, med katerimi se jih je največ ogrelo za nemški jezik, računalništvo. a.sir je naša Šola ena od .sedmih šol v Sloveniji, ki jo je ministrstvo za šolstvo, znanivsl In šport vključilo v tako Imenovani projekt dveh ur. /a kaj gre? Za gtworilne ure za učence, za udejanjanje prizadevanj učencem pri- jazna šola. Učitelji naj bi v tem čiisu pomagali učencu, ki ho pri njih iskal pomoč bodisi zaradi učnih, vzgojnih težav, se posvetoval z njim o izbiri predmetov in podlino. Naše Izkušnje bomo kasneje prenesli na ostale šole,« je povedal ravnatelj Ivan Planinc. Lani so poskrbeli za polrebno opremo in učne pripomočke za učence v prvem razredu devei-letke. Letos so sicer nekaj tega za sedmošolce kupili, a premalo, ker ?a kaj več tudi niso imeli dovoj denarja. Opremili pa so dva kabineta, in sicer za učitelje biologije in kemija. 1er s pomočjo pristojnega ministrstva napeljali računalniško omrežje. OlKiiia Š08lanj Na obeh Ši.)lait v t>bčinl Š<'"šlanj ho šolsko leto 2ni)3/2{K)4 precej drugačn<» od lanskega. Drugačno zaradi lega. ker bc^di^ prvič izobraževali prvošolce po programu devclletke. prav tak«'« jih Čaka ta ^rememba ludi pri sedmošolcih. Se vedno pa so vpisovali v prvi razred osemletke. Šola liiha Koe< ka Pouk na maiični šoli Biba Rocc-ka tei napodnižniciv Ravnah bo všoljOcem letu 2^3/2004 obiskovalo 332 učencev. V prvi razred devellclkc so vpisali 36 otrok, v prvi razred osemletke pa 28. Vrata podružnice v Belih U^dah bodo zaradi premaloolrok ostala zaprla ludi po 1. septembru. »NaŠi učitelji se na izvajanje devetletnega pnfgramavpfvem in sedmem razjedu res dobro pripravili. se udeležili kopice seminarjev in izx)braž.evalnih oblik, interesnih dcjavmwii smo imeli na Šoli vedno veliko, v novem šolskem letu jih bomo imeli še več. Uredili smo jutranje varstvo in podaljšano bivanje tudi za prvošolčke,« je predstavila vsebinske novosti ravnateljica šole Zdenka Kl^nfcr. Za učence v develleinih programih síí k'upili kíir nekaj didaktične opreme. Glede na to, da čakajo na novogradnjo, so v učilnicah in drugih šolskih prc^storih opravili le najnujnejša vzdrževalna dela. Šola karla Deslovnika - Kaiuha »Kzr živo je pri nas. Na novo smo uredili prostore za učence, vkljuCencvdevclietni program, in imeli pri lem nemalo težav, saj nam zmanjkuje prosiora. Za večjo varncsi učencev smo organizirali pijuk lako. da bodo na srednjem nivoju uC^;nci razredne stopnje, v pritličju pa od 5. d da nakup šolskih potrebščin zelo obremeni družinski proračun. Vesel sem, da ŠdIc omogočajo izposojo učbenikov, moli pa me dej.^tvo, da èolc oz. učitelji niso usklajeni glede učbenikov, vKtk učitelj lahko zahteva svoj učbenik. To bi se moralo uredbi na ministrski ravni.« Mtirija Kotnik; »Ntikup šolskih potrebščin je velik družinski izdatek, saj je za olrokii polrebno od.šleti okoli 30 lisi>Č tolarjev, vendar to ne pomeni kakšnih dodatnih potrebščin, le osnovne. Delovne /vezkc naročam v prednan^ilu. Da si lahko učbenike izpasodiš v íoii, se mi zdi zelo dobra zamisel in z veseljem se je poslužujem. Večino ostalih nakupov pa sem žc opravila.« Brane (îril: »Za družinski proračun je nakup št)lskih polreb.Ščin precejšen iz dale k, znese okoli tretjino plače. Dejstvo, da lahko nakup plačaš v dveh obrokih, pa situacijo /.elo olajša. Delovni zvezki ne pridejo vedno isti čas in tako jih je polrebno ludi naknadno kupovati. Sicer pa sem s ponudbo .Šolskih potrebščin v Velenju zadovoljen.« BojaJi Božič » Strošek za enega otroka, kihodivšolo, znaša okoli 4^) tisoč tolarjev. Tako je to P recejšnj u obremenitev za družinski proračun- Drugače sem vesel, da ,Šoie omogočajo i/posojo učbenikov,sai lako zelo znižajo izdatke za potrebščine. Sicer pa sem s ponudbo v Velenju zadovoljen, večino nakiipdo imeli spodruŽJiicami vred.od lega so v prvi razred osemletke vpisali 49 učencev na matični Šoli, 8 na podružnici v Topolšici in 2 na podružjiici v Zavodnjah. V program devetlclnc Šole pa so na matični šoli vpisali 35 učencev in 5 v Topolšici. Obťína Srnarmo oh Paki Na šoli bratov Letonja so za .š^ílsko leU") 2003/21 M)4 za zdaj vpisali 312 otrok, od tega v prvi razred deveiletke 30,25 novincev pa v progratji oseiulctkc. Med vsebinskimi novi^simije ravnatelj šole liojiin .luras najprej omenil izvajanje pouka v devetletnem programu v prvem in sedmem razredu. Menil je. da so učitelji na novosi dcjbro pripravljeni. Nov na šcíli je tudi projekt solarno partnerstvo, pri katerem sodelujejo z avstrijsko Ío[o. Sodelujoči v projektu bodo izdelali sončne kolek-lorje zđ toplo sanitarno vtxk\ Uredili in opremili sc» dve učilnici za izvajanje p<îuka deveiletke. »Veliko nas je slala odprava pomanj-kljh/osii 7Á pridobiiev uporabnega dov<^l}enja. Šolo imamo sedaj urejeno po predpisih, a primanjkuje nam prostora. Lelos smo nekako stvari še uredili, prihodnje šolsko lelo pa se lako ne bo dalo več- Že lelos se Iwrnosiiska-li In najbrž bomo kdaj pa kdaj morali raztegnili šolski čas tudi čez 13. uro. Čakamo na prizidek.« je Še podčrtal Boyan .íuras, ■ Zgodilo se je ... - 29. Hvgusln leta 1956 sta Velenje in velenjski premogovnik obiskala tedanja visoka jugoslovanska p(4iiika Edvard Kardelj in Franc Leskošek- Luka: - 29. riv^ust» lela 2001 je na evri'ipskem atletskem prvenstvu specialne olimpijade v madžarskem Debrecenu varovanec VDC Ježek iz Velenja Sebastijaji Zupane osvojil srebrno medaljo v teku na 800 metrov; - nova občina Šoštanj, ki je nastala avj^usta Icla 1955 iz bivših občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. je obsegala 19.233 ha inje imela 18.311 prebivalcev. V industriji Je bilo zaposlenih .5763 ljudi.v kmetijstvu pa 4905. Občinski ljudski odbor je Štel 40 odbomiktw, Imel pa je Še 11 različnih svetov, v katerih je bilo 84 članov. V upravnem aparatu občine je bilo skupaj s krajevnima uradoma v Velenju in Šmartnem ob Paki zaposlenih 35 uslužbencev; - v ponedeljek, 31.avgushi leta 1953 so v Velenju, po načrtih Projektivnega ateljeja ix Celja oziroma arhitekta Hohnjeca..so končno pričeli gradili novo št>lo. ki se danes imenuje po narodnem heroju Mihu Pimarju Toledu. Prvo lopato na novem grad-bl.^ču v Velenju je zasadil predsednik LOMO Velenje Franc Hudobreznik. ki je nato položil ludi temeljni kamen za novo velenjsko osnovno Šolo; -30. avgusta leta 1963 je Velenje skupaj s predsednikom Sovjetske zveze Nikilo Hraščovim in Aleksandrom Rankovićem obiskal jugoslovanski predsednik Jasip Broz - Tilo. IlruŠčov je na rilovem trgu oblečen v rudarsko unifi^rmo skočil čez kožo in bil lako simbolično sprejel v rudarski slan: -1. septembra lefa 1977 se je pričel pouk na novi osnovni šoli v Veknju, ki jo je sicer Franc Leskošek — Luka uradno odpri šele 6, oktobra. Šola seje naiprej Imenovala IV osnovna Šola. nalc^ osnovna šola Veljka Vlahoviča, danes pa se la Šola imenuje osnovna šola Livada: - na današnji dan leta 1993 so po načrtih arhitekta Nandela Korpnika pričeli dela pri nadzidavi velenjske gimnazije; • 2. septembra Ictn 1956 so v Velenju nadaljevali reguliranje reke Pake, ki so jo začeli regulirati lelo pred tem. O lera dogodku so v mariborskem Mřčeru zapisali naslednje: ^*Več lisoč Velenjčanovje načelo regulirali Pako. Pričetek del so proslavili prav slovesno. Prvo lopato je zasadil predsednik šošianj-ske občine tovariš Franc Pod-vraUiik. Ob pričetku del je bil tudi velik miting, na katerem so sodelovale tudi sekcije velenjske Svobode"; • v začetku septembra leta 1957 so začeli v Velenju kopati jarke za telefonske kable. Pošta v Velenju, ki je imela takrat le 25 telefonskih naročnikov, je takoj prcjcb prt"^njc Š« Z3 15 novih, računali pa so tudi na novo avtomal.sko telefonsko cenlralc»: - v nedeljo« septembra, leta 2000 pa je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanevelenjskega Gorenja. Pripravlja: Damijan Ktjajič, Fotografija: Stane Vovk ZANIMIVO 13 (T^FTornskon MNENM IN ODMEVI Oven od 21*3« do 20*4. Spfašujele se, $1 piavzaprav v naslednjih led-^^^ bodo ^disdii po jeseni. nsjboiiieNle Vsekakor je ós^počilmc ^ kavami, alo bo treba najti nov cíl) Še bolj pa sigillé, da t)i se Ip v IjuDeail spel vse postavilo na svoje meslo. A se pri lem aveđa-^ ✓ I&, ds čustva ki že nekai čdsa umira, n* isko enostavno ponovno otKj- dill. Morda bi pomagalo, (e bi s partnerjem poskrbela, da bi bila več sama. Kakien Vikend v dvoie, daleč od ponorelega $veta, bi si pa le ishko privolCili Bila bi dolgoročna nalo&a.verjemitelTudi 2 odnose 2 otroki, če imate. Bik od 21*4* do 21«5* ^ Poslali ste bolj samozavestni, a kar sploh niste potrebovali veliko v4)odbude Vsekakor si zslužile vse tisto, kar » že nekaj Časa močno želKe in U v kratkem se vam t>o ačelo va^e žrvlienie krepfto spreminjati Naiprej boste malce počistili s preteklostjo, potem sf boste prrvotčill kai nekai stvar», o kalerih ste dolgo le po liii^ razmišija-II [n na koncu ni dvakrat 2a reči. da se Doste ceio zaljubili. Veija tudi za ^e vezane! Dvoi«ka od 22*5 do 21*6* Poletna vročina vstt u nekaj časd ne godi več. Ugotavliaie, da ste ^ft íň ^^^ energije, poieg lega vamm čisto do ničesar. £e bi m ^i^JSf domači vprašali, lej si v raslednjih dneh najt>olj žeiile. br kar ie^o ^m^r odgovof Morda ti vam ^ najbolj ugatalo. če bi lahko §e za kakšen leden zbežali daieč od doma. In spustili možgane na pašo. y Žaivečini^lianebouresničerta.Ševeč Velitočasa boste preživeli vzeto vročih prostorih. tako po temperaturah kot slopnji odnosovz ljudmi. Rak od 22*6* do 22*7* Manjkalo vam Do predvsem vztrajnosti. Ko l»ste že re lepi poti, da vam uspe, boste zapadli v malodusje. Izgubili bo$te volio m si naenkrat želeli le U lo. ds vas prav v$i pustijo povsem na minj In vas ludi bodo. Skorâida preveč, sâj Dosle tako tečni, da si nihče ne bo upal prav drezali v vas Verjetno teden, ki je pred vami. ne bo naj-boljiK zato si boste večkrat močno želeli da se čim prei konte Kot da se bo potem kai bremenilo lev od do 22*8> ■ __ N Da se nezadržno bli2a jesen, vam bodo poveífeie številne obvezno-sil' ki se bodo po poletnem zališju spet zgrnile nad vas. Kar naen-krat boste spet polno zasedeni od jutra do večera. Večino časa vam ^^JF bo vzelo delo, pa tiidf družina bo naenkjai veliko bolj zahtevna kot čez poieile. zdelo se vsm bo, da vam je dan enkiat prekratek, vseeno pa $1 boste še znali vzeti čas smo zase m za svoje majtine ljubezni. Pohvalno bo, ker bodo vaše adovoljsNo občutili tudi drugi. V dru3)i boste zaželjen partner. Devica od 2Z.B. do 22*9* N kar malce s strahom boste pričakati prve Šolske dneve m občutek, fl^ da se poletje znilmi nezadržno izteka. In tako se bo zgodilo, da se iff boste zalotiti v rralodušju. ki ga boste pripisovali prečešem koncu ^^ dopustov valih letošnjih res lepih počitnic. Ni kaj. želeli si boste, da bi lahko poazbili na vsakdanje obveznosti, ostalo pa bo le pri željah. Sorodniki vam že v bližnii pritiodnosti jTipravtjajo nepiijetno presnečenie. Sploh jim midsno. dasi tudi vi Selite vedmiruv svojem zasebnem živi|enju. Tehtnic« od 23*9. do 22*1 O* Po kar nekaj čudnih tednih, ko bi v njih marsikateri dan nairaje kar Pisali, se vam bo v naslednjih dneh začelo ctogaiati veliko stvari, ki vas bodo navdaiate z energijo in zadovol|S^om. Vsekakor ne bi bilo slabo, če bi znali ceniti, kar imate. Včasih se zdi. kot da se obnašate, da t» vse. kar imate, večno će hočete ohraniti dobre odnose doma. bo treba van|e tudi ka[ vložili. Začnite takoi, obresli bodo prav tako takojšn|e ikorpljon od 23*10* do 22.11. Vaši strahovi se k sreči ne bodo uresničili Čeprav bo kazalo, da se neka stvar nebo iB|bol|e izšla, se bo izteklo mnogo bolje, kot ste s; ^^^ lahko sploh zamislili. Pred vami te nekâ) družabnih dogodkov, ki se i^dÇ jih bosle z veseljem udeležili Vendar morate ob tem vedeti, da vas v naslednjih dneh čaka tudi zelo veliko dela. zato niisr ne pretiravajte Zvezde vas opozarjajo, (ta nikar ne kažite ljubosumja Partner bo nato naravnost alergičen, ssj pravega povoda ne boste imeli. Strelec od 23*11* do 21*12. ^^^^ Vodile vas bodo lepe in srečne zvezde, zato lahko za prihodnji leden rečemo, da bo več kot lep Nikar se ne trudile ugajali nekomu, ki vam očitio l^že, da vas nemara. Baje se več ukvarjajte s tistimi, ki jih imaie radi cb sebi Ker bodo občuiki obojestiaiiski. boste na;av-nosi užr^li v vsem. lor vam bo v naslednjih dneh na pot prineslo življenje Pri lem ne pozabile na sbb za iasino leto Zadnje čsseseizgovarjatena vročino, vendar se vašemu počutju manj gitania že pozna. Koiorog od 22.12. do 20.1. Razmišljali boste o n^m, ki se vam že dolgo zdi iz|emno prijeten. VerKlar boste poskušali naredili vse. da se r>e bosta ponovno srečala, ker se naravnost bojile, kai bi bito, če bi biia àj^ obojestranska čudiv početie Ker s svojim ljubezenskim življenjem niste zadovoljni, bi človek pnCakovat da se boste potruditi pfav obrabo Sicer pa že veste zakai to počnete, Kaine?Potem se ne trudite preveč, da bi to skrili pred pnlaieiii Vodnar od 21*1. do 19.2. Posel in delo vam bosta jemala energijo, ker se boste počasi začeli fň ufipijati v rutini, ki vam nikoli nj godila Zato pa boste v domačem okolju vse bo i j zadovoljni m srečni. Delati boste veliko stvari, ki vas resnično veselijo, kar ia pripomoglo k temu, da se boste notranje - Lfminli. S partnerjem bosta delila občutja m drobne pozornosti, kar vaju bo po krajšem siišju spel močno povezalo. Ni^r ne dovolite, da boste zaradi povoda za ljubosumje porušili to tsrmoniio. Ribi od 20.2. do 20.3. imeli bosU občutek, kol oa greste nekomu od predpostavljenih precej na Živce. Predvsem zato, k^ boste uspešni in ker si boste upati na gtas povedati piav vse. kai vas moli. Pa nikar ne mislite, da bodo tisti, ki ilm bodovaše besede in misli namenjene, čisto ravnodušni. Čeprav bodo verjetno le modro molčali, bosle že v nekaj dneh L>go-tovili dsseposkušaiospremeniti Vsaimalo Kar bo že velik uspeh Sicer pa vas čaka nekaj nepozabnih dni, pret^sem po zaslugi vas samiti ker jih boste tako enostavno videli In doživeli Prolest proti odprlju (OSI C Ogi>ricni in šokirani .smooth tuTvi-ci, iU ostunc ccsia mimo »/.ivkiv Viča*, ki je bila zgx^tj ZA<^ASNO íxiprta zaratli cJcI na Cíoiiíki cesti, alj^rlfi tudi vnapicj. Krajani, ki živimo ob icj coli ali v lîjcni bližini, se počutimo izigrane in zahtevamo, da cesta zapre, tako kc^l ste /agoliv vili v dneh pivd njenim odprtjem in lo pt^trdili z več obve^iili v javnosti. Ga«;pixl Antan Baxlnik, gospotl Marijan Jcdwiiicki, kako ste nam taliko pred dobrini mesecem iskreno zagotavljali, citiram: »Po /^IjiiOku del na Oori.^ki cesti bo vzpv>slavljen stari pn^mctni režim, tj. cesta mimo i^ivkovlća bo pt^nov-no 7-1 prta prav tako Ccsia na SoiiCni grii Iz smeri Ceste V«, sedaj paste pi^piîlnoma spremeniti mnenje in vaso obljuKi (na VTV, v medijili, v javnem ObvcstiJu) v celoti pi>^rll? Ste že takrat vedeti, pa sic moti^iti? Lagali ste. loje iiept^Šteno odva.sl Kako lahko v prihodnje obiani zaupamo takSnim vodilnc^m. ki v dobrem mesceu pi'>Žrejo svojo javno dano itbijubol.* SprasujcnK'J svei KS Cî<.)ricii: Kaki^ ste lahko sedaj, v poletnem času» ko smo ljudje niztreseni po tlopu-slih, brez poprejšnjega Širokega posveiwanja o lej obi^tljtvi temi z ljudmi, ki živimo ob tej cesti, f^amo voljno iKlU'iCiti. da oslaiu: ccsla prepovedi za avtc^buse in tovornjake .se bodo te ti pogosto pv jiafle. Policije se ne bt>do béťli, ker jc lukiij zel4> redko prisotna. Otroke, ki po tej ccsti hodijo v vrtec in íolo Cîorica (teh ni lakti malo?) bo strati hotiiti po njej in bodo v neviirnosti, ker sc nimajo kam umakniti! Naselje Gorica bo zaradi mwo-nastalega prometa sodobnih ■»pjivmevuhovskih«* voznikov, ki ne bodo upoštevali nobenih zmik^w. omejitev in testaiiii p^íbožnih želja, postalo dosti bolj hrupno in one-Miaženo z izpuhi. Ic posebej ob konicah prometa zjutraj, zgixlaj popoldne in zvetS^r.karse tudi ujema s povečanim številom oin>k na ce Misle res tako stepi in ne vidite teh nevarnost Í!? Ali listi, k) Ziviie bolj stran mo odlično borili /st vzpostavitev Tli lECJA in ČISTECrA. VSEM KRAJANOM sprejemljivega režima prometa! ll.avgii^i. Niičelii reJevanja prometnih zagat v (iorici: /adove ne rešujemo s preglastv vanjcm v svetu KS. ampak.s soglasjem in Mrinjiinjem vseh neposredno prizadetih. O ixlprtju ali zaprtju cesie mimo »^^^'.ivkoviča« ali Ceste V na Sončni grič nc more odločiiii nekdo, ki stanuje v míru daleč stran na diup;m koncu Gorice. Največjo ieži> pri odIcKanjuje v tem primeru potrebno dati tis-lini, ki nepc^sredno stanujejo ob tej cesti- Osnovna napake, ki je bitu «torjena zdaj, je, da so o nadaljnjem odprtju gla.'wwalt člani sveta, od katerih le dva /iviia v neposredni bližini te ccstc. O.snovni cilj je. da se v (jorici (^hra-ni čim bolj tiho okolje, čisti zrak in ulice s čim manj, zgolj litiega lokat-neca prometa. Slralccija naj Ix): VOZILA VEN IZ NASELIA! Namesto zdajSiijc. ko se z odpiranjem cest pnnnet vozil znt^traj naselja vse bolj povečuje. Krajani se zavestno odpovcmo malce bolj ugodnim prometnim povezavam zalo, da imamo ve^^i mir in bistveno večjo varnost ota^k. Vsi, ki so danes glasovali /a odprtje cesle. se momjo zavedati, da slevilo avtomcv bjov narava in da se jih ljutlje vse bol} nekritično poslužujemo. Peljemo se, ko bi lahko 5li pc^atiskote-'^om. Kaj to pomeni? Promet vv>zil moramo resnično odrivali na rob all izven naselij, drugače nam bo VSEM prišel čez ^avo. Ob p(5govorih in tlebatah o teh zatlevali se ne bonu» med.^elHïjno obtoževali, jezili, prepirati, etiketirali, vlekli na plan stare zamere. PoSieno sc dogovorimo, da niiiče v KS (nitikrajani.niličlanisvcia.niii predsednik sveta KS) ne bo reševal teh zadev s fig<^ v žepu, tako kot sc je odvijala situacija vjuliju in avgustu 2(K)3. Vsak naj pove .wojc inTie-njc zgolj o rešitvi prometa na cestah. Tie pa da pri tem očmi nekaj t^itjlh sokrajanov. Pogovarjali se bomo strpno, slo rediti. OMinski uradniki naj to polem zgolj speljcjo. Kakršna je zdaj situacija, so le-ti zgolj pixlpitiovatci naspnHij med krajani. Nesmiselno je izvajati Jc dodatne študije ali itctjc prometa. V.'ve lo je izguba Časa in nepotrebni stmSki. Ne smemo verjeti tem íltudi-jam, ker se nihče drug ne more vživeli v kožo. .Mera dodpisanr« Rxtefmicijisvî dopisani v lej drŽavi listi, ki so prej. tako kot mi vsi. bili jugoslovanski državljani. nÍ5i> pa pridobil i sliwe nskega državljanstva. Razlogov za to jc mnogo. Po mojem prepričanju ne moremo govoriti o tx|pisanih, saj nihče ni bií »cxipisan«. Zíilostnopa je, da je 5c sedaj toliko ljudi, po trditvah kar osemnajst tisoč, ki zaradi pomanjkanja državnopravnoga statusa nimajo nekaicrih pravic, ki j ih ostali uživamo. Ena za mene, sicer ne najbolj pome mil na, je pravica volili in bili vi^ljen. Na tem mestu bi želel izpixlbili nekatere tnlilve (Krivic, llanžck) o ncd<'5puslnem p^isti^paiîju uradnih oseb v *')i^jnilîz;i notranje zadeve, ki so delati za pridob i lev slovenskega d ržiivljanstv 3. Ti bi med drugimi naj bili tudi krivi /s to,da nekateri državljanstva nimajo. Zaradi insinuacij, kot na primer neprimerno, zavajajoče, dczinfoniiirajočc, /aJjivo in 5e ne vem kakšno zalijevano p o n as a n j e do loče n i h «službujočih oseb takrat, sem ocC' nil. da jev bran prizířdctim in ugle- du takratnih organtjv za notranje Ziideve pi^^trebno nekaj stvari pt^as-nil i. Po takratnih pravnih podlagah sisleniskc ureditve upravnih organov in li'iith v zakonu o držiivtjan-slvu je za odločanje o dodelitvi državljanstva na splošni'i biî pristgleclat. Če kaj delamo. Ostala .«ta nekako pol ure. da smo se p<îgtworili o aktualno.st i našega dežurstva in da sta posnela prispevek za osrednji tv dnevnik. Kar pase tiče^x^ni'^sadosirank pri podajanju vlog za pridobitev državljanstva, intonniranju. pomcvi in «xlekwanju pri tem, laliko rečem, daje na.šc delo bilo koixîktno, taksno kot sicer na vseh drugih pixJročjih noiranjilî zadev in kot si ga vsak saní Želi pri piisiopku ui esničcvanja svojih na zakonu osnovanih interesih. Edino česar mnogi niso mogli razumeli jc bilo. da nismo v Velenju bili pristojni za dodelitev državljanstva in da so zalo zadevo morale romati v Ljubljano. ■ Vtadimir Korun, takrat sekretar Sekretariata za notranje zadeve Skupščine občine Veienje Brezskrbno na počitnice če se vam nikakor ne izide račun, kako si privoščiti dopust, se oglasite v Banki Celje. Pripravili smo ugodne namenske kredite za počitnice, hitre kredite in kot novost tudi 2date hitre kredite (kredit do 3.000.000 srr na dobo do treh let). Da pa vas daleč od doma ne bo skrbela varnost vaSega premoženja, lahko za svoje dragocenosti najamete dobro varovan sef v Banki Celje. So Stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. u banka celje Banka Celje dd, Vodnikova 2,3000 Ortjc, tel. 03 422 10 00, 03 422 H 00, e-po5ia; Infoâ'banka-celte-bi, www,bankavenijanabelanci 11.15 Avtoportret 12.05 i^nadoma Susan, 17/22 12.25 Carolinevveiemestu, 17/22 13.00 Poročila, špoít vreme 13.30 O živdiiii in l}udeh 14.30 Vsakdanjik in praznik 15.30 Prvi in drugi: spominčEce 15.20 Pisave 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Divja mačka, nan. 17.15 Iz popotne torbe 17.45 Posebrta naloga. 8/8 18.35 Žrebanje deteljice 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 šport vreme, magnel 20.00 Arizona, amer, lilm 21.45 Homo luristicus 22.15 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.25 Posebna naloga, dok. serija G0.50 Dnevnik, ponovitev 00.30 Homo luristicus 01.55 Mesto je mimo, fran. film 04.35 SPvalletikl SLOVENIJA 2 07.10 Telâekst 08.30 Mostovi 09.00 Videostrani 11.00 Tv prodaja 17.05 £no$raičnik. franc, dok oddaja 18.00 MestecePeyton,52/114 18.30 VKzajurja 16.50 Miniature 19.00 VMeospotrice 19.45 Poletna prada 20.00 Pariz. SP atletika 22.15 Praksa 23.00 8rez izhoda 00.50 Slovenska jazz scena 01.30 Sopránoví 02.30 DnevnikzamejskeTV 02.50 Videospotnice 03.30 VkleostranI 07.35 08.00 08.25 09.15 10.10 11.00 11.30 12.20 13.10 14.00 14.30 15.20 16.10 17.05 18.00 18.05 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 01.05 02.05 09.00 10.00 10.05 10.55 11.00 14.00 18.50 18,55 19.00 19.40 19.45 19.55 20.00 20.50 20.55 21.00 21.30 22.20 23.20 23.25 23.30 Dragon Bal, ris. serija Zen^,fis. senja Ricki Lake Ko boš mo|a. nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Gn:3a račka. nad. Maščevanje je sladko, nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Ricki Lake Maščevanje je sladko, nad. Grda račka. nad. Nezaželena, nad 24 ur • vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Oplodanskl obračun, amer, film Zmikavta, nan. XW. premiere Od mraka dozore. íifm 24 ur, ponovitev f^čna panorama kanali 27 48 42 Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Nezveste ljubezni, ponovitev 40. dela nadaljevanke Na) spot dneva O bontonu, pogovor, gostja: Dušica Kunaver Videostrani Vabimo k ogledu Regionalne novice Mladi upi, otroška oddaja f^r $pot dneva Vkleos^ni Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobm jutro. pon. Naj spot dneva Regionalne novice Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja • Obisk v Šdskem muzeju Nezveste ljubezni, ponovâev37. dela nadaljevanke f^ obisku... pri Miranu Korenu Vabimo k ogledu Naj spet dneva Vkleosb^nl SOBOTA, 30. avgusta SLOVENIJA 1 06.55 Kuttura 0700 Odmevi 07.30 Zgodbe iz školjke 07.55 Male sive celice 08.45 Arabela 09.15 Darko in dragulj, belg. film 10.45 Polnočni klub, pon. 13.00 Poročila, šport vreme 13.10 Smer vesolje, 4/26 13.55 Gimnanjastrtihsrc.10/26 14.40 Nenadoma Suzan, 19/22 15.00 Caraline v velemestu. 19/22 15.10 Ostani donma. tv Koper 15.55 Allca 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Rdi poli 011,13/13 17.15 Návrtu 17.40 Ozare 17.45 Domače víže 18.15 Slovenski magazin 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 špo4 vreme, magnet 19.40 Utrip 19.55 Vreme 20.00 Katice, koncert 21.30 Velika imena malega ekrana 22.45 Poročila, šport vreme 23.20 Tinsel Town 7/10 23.55 Rosmersholm. nor. drama 01,50 Dnevnik, ponovitev 02.20 Federal Hlll, amer film 04.00 Na vrtu 04.25 Dve bilji. danski film 05.50 Superpokalvnocometu 07.35 Prvi in drugi SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videostrani 08.30 Mostovi 09.00 Nenavadne prigode Twiastovih. avst nad. 09.25 MHano.SP v veslanju 12.45 Športrifilm 13.50 Tv prodaja 14.20 Štafeta mladosti, pon. 15.10 SuperpokaI v nogometu 17.25 Paris.SPvattetiki 20.00 Življenje ob morju 21.00 Oliver TwÊst 22.40 Koncerti sobotnih noči 00.40 Dnevnik zam^skeTV 01.00 Videospotnice 01.45 Videostrani NEDEUA, 31. avgusta SLOVENIJA 1 07,40 Teletekst 08,00 Živžav 10.00 220 letnica evangeličanske gmajne 10.25 Dnevnik divjih živali 10.55 Ozare 11.30 Čisto bifzu nas, dok. lilm 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport vr^De 13,10 Vsakdanjik in praznik 14.00 Avtoportret Tone Partljič 14.45 Cez planke 16.00 Simpsonovi, 23. del 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Tičjakletka. franc, film 18.35 ŽreOantelola 18,45 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Zrcalo tedna 20.00 24, nad . 11/24 20.45 Kraljestvo planinskega orla. dok. oddaja 21.35 Odpeti pesniki 22.00 Poročila, šport vreme 22.30 Plin. amer, film 23.45 Dnvin^ik divjih živali 00.10 Ushula. dok. serija 01.20 Dnevnik, ponovitev 01.45 Tožlvljenje,16/2t 02.10 Soutfi park, nan. 02.35 Slovenski magazin Alpe- Donva-Jadran 03.25 Avtoportret 04.00 Čez planke 05.15 SP v veslanju, posnetek SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videostrani 08.35 Tv prodaja 09.00 Rad imam Lucy. 138. del 09.25 SP Veslanje 12.30 Videostrani 13,55 TV prodaja 14,10 Živela nevesta, franc, film 15.45 SP v gimnastiki 16.00 Športrifilm 16.55 SP v atletik), posnetek 17.25 SP v atletiki, prenos 2000 Usfiuaia, 8/tO 20.45 Frasier, amer, nan 1 epizoda 21.20 To življenje, 16/21 22.05 Romeo in Julija, balet 22.40 Dnevnik zamejske TV 23.05 Videospotnice 0a45 Videostrani 08.00 Naš mali svel. ns. serija 08.10 Harold in vijolična voščenka ris. serija 08.35 Cybertop. ris. seh|a 08,40 DoktorOto.ris.serija 08.50 Sonček Benjamin ns, serija 09.15 PujsekZalH(o ris. serija 09.40 Katka fnOrbi, ris. serija 09.50 6učke. ris. serija 10,15 Hikarian, ris. film 10,20 Rdeča kapKa 11.15 Mali helikopter, risana serija 11.35 Družinsko pravo. nan. 12.30 Lepo je bid milijonar 13.40 Preverjeno 13.30 Resnični svet. dok. oddaja 14,55 Mladi Indiana Jones, amer, film 16,45 Darilo življenja, amer film 18.25 24 ur-vreme 18.30 Pazi, kameral, ponovitev 19.00 24 ur 20.00 Lepota po ameriško, amer film 22.10 Amistad amer, tilm 23.35 24 ur 00,35 Nočna panorama k«nftll 27 46 «2 09.00 Miadi upi, otroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 VIP CUP Velenje 2003. repoitaža 10.25 Naj spot dneva 12.00 Videostrani 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Naj spot dneva 19.00 Na obisku ...pri Mirenu Korenu 19.55 Vabimo k ogiedu 20.00 Noč na plaži: Dole niske topiKe 20.20 Vabimo k ogledu 21.25 Naj spo) dneva 21.30 Nezveste ljubezni, ponovitev 38. del nadaljevanke 22.20 25 ie( okteta LESNA, ponovitev slavnostnega koncerta 23.55 Videostrani 07.30 TV prodaja 08.00 Naš mali svet ris. serija 08.10 Ha roki in vijolična voščenka« ris. serija 08.39 Cybertop, ris. serija 0840 Doktor Oto. ris. serija 08.50 Slonček Benjamin, ris. serija 0925 Pujsek zlatí(o, ris, serija 09.35 Katka In Orbi, ris. serija 09.45 Bučke ris. serija 1020 Capi moj mati kuža, ris serija 11.10 Družinsko pravo, nan. 12.05 Lepo je biti milijonar ia25 Resnični svet 13.55 Diana, kraljk^asrc 15.35 Diagnoza umor 16.30 Nepravi časd za smrt 18,15 24 ur-vreme 16.20 Triki Jamieja Olivera 1900 24 ur 20,00 Dvojna prevara, amer, film 21.40 Športnascena 22.35 OscarinLucinda.amer,- avst. fifm 23,40 24 ur, ponovitev 00.40 Nočna panorama kaMll S7 46 62 PDNOVITtV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Čas za nas, mladinska oddaja 09.40 Iz ponedelikove oddaje Dobro jutro 10.30 1200. vrv magazin 1050 Športni torek, športna infonnativna oddaja 11.10 Iz olimpijskih knsgov 11.15 Iz sredine oddaje Dobro jutro 12,05 Vabimo k ogiedu 12.10 VIPCUPVetenje2003, reportaža 12.50 Iz petkove oddaje Dobro \\i\fO 13,35 Videostrani 1900 Nezveste ljubezni, 39. del nad. 19.50 Nezveste ljubezni, pon. 40. dela nadaljevanke 20.40 sejembifježiv -Staro Velenje 2003, dokumentarni zapis 21.10 O bontonu, pogovor, gostja: Dušica Kunaver 22.10 Videostrani © PONEDEUEK, 1. septembra j SLOVENIJA 1 I 06.45 Zrcalo tedna j 07.00 Dobro jutro I 09.00 Poročila : 09,05 Iz popotne torbe I 09.25 Divja mačka, ang. nan. I 09.50 Max se seli v Kaifo. dok. film i 10.05 Sprefiodi v naravo I 10.25 Dnevnik dlvjiti živali. I polju d. serija i 10.50 Na vrtu. tv Maribor I 11.15 mja kletka, franc, film i 13.00 Poročila, šport, vreme I 13.25 Avtoportret Tone Partljič I 14.15 Čez planke I 15.15 Simpsonovi, 23. del i 15.40 Mladi virtuozi j 15.55 Dober dan. Koroška j 16.30 Poročila, šport, vreme I 16.50 Radovedni TaČek klop ! 17.05 Dogodivščine v veseli : hosti. 25/26 1 17.35 Zgodbe iz Dunajskega gozda I 18.25 Žrebanje3x3plus6 j 18.35 Žrebanje Aslra I 18.45 Risanka I 19,00 Dnevnik, vreme, šport j 20.00 Sredozemlje, 6/10 I 20.50 Svetovni izzivi Í 21.20 Pisave I 22.00 Odmevi, šport, vreme I 22.50 Kniiga mene bnga I 23,05 Skrivnosti i 23.10 Southpark. 15. del i 00.25 Pisave I 00.50 Dnevnik, ponovitev i 01.35 Svetovni izzivi I 02.05 Studio city i 03.20 Končnica Í 04.20 SP V atletiki, posnetek iz I Pariza I 02.15 Vkleostrani i SLOVENIJA 2 I 07.10 Teletelst i 7.30 Vkleostrani I 08.35 Alk:d, kult. magazin i 09.05 Dobro jutro I 11.05 Tvprodaja \ 11.35 Vkleostrani j 13.30 Tvprodaja j 14.00 Koncerti sobotn ill noči I 16.00 Rodna Louisiana, amer. f. I 17,40 Nenavadne prigode I Tvvistovih. 16/26 : 18.10 Jasno in glasno j 19.00 Vkleospotnke I 19.45 Poletna parada j 20.00 Končnica i 21.00 Studiocíty I 22,00 Operacija grom. dok, odd j 22.50 Brane Rončel izza odra I 00.15 Sopranovi, 6/26 I 01.05 Videospotnk:e j 01.50 DnevnikzamejskeTV 07.00 07.25 07.30 07.55 08,45 09.40 10.30 1100 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20,00 21.45 22.40 22.45 23.35 00.05 01,05 09.00 10.00 10.05 11.15 14.00 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 18.50 19.55 20.00 21.00 21.05 21.35 22.25 22.30 22.35 Dragon Ball. ris. serija Cybertop, ris senja Zenki, rts. serija Ricki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Grda račka Maščevanje je sladko, nad. Športna scena Tv prodaja Ricki Lake Maščevanje je sladko, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur-vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Trije za tango, amer, film Neobičajni svet, dok. odd, XXL premiere Potv Katifom^o, 19. del Nivea sun beach volley cup ' L|ubljana 24 ur. ponovitev Nočna panorama lurail 2r 4« S2 Dobro jutro, inf.-raz odd. Vabimo kogledu Koncert ans, Goličnik, posneta 2. dela Naj spot dneva Videostrani Vabimo k ogledu Otroški program: Revi^ v rocknrollu Najspotdneva Regnnalne novice Japonska: Botanični vrt Vkleostrani Vabimo kogledu Župan z vami. kontaktna odd^a, gost Lojze Posedef. župan občine Žalec Regionalne novice Avto šok: GHD Sonca in Tara rally Iz oddaje Dobro jutro, pon. Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkleostrani TOREK, 2. septembra SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09,00 Poročila 09.05 Radovedni tač^ klop 09.20 Dogodivščine v veseli hostf, 25/26 09.40 čarobni šolski avtobus, 20/39 10.05 Oddaja za otroke 10.20 Zgodbe iz Dunajskega gozda 11.10 Ostani doma, tv Koper 12.00 Sredozemlje. 6/10 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Čisto blizu nas. dok. film 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Polnočni klub 15.55 Prezrta okolja 16.30 Poročila, šport vreme 16.45 Telerhne 16.50 Sprehodi v naravo 17.00 TorTBževsvet, 10. del 17.20 Knjiga mene briga 17.35 Skrivnosti 17.45 Čudoviti svet mineralov: med kristali, 1/3 18.15 Duhovniutrip 18,40 Risanb 19.00 Dnevnik. vren%, šport 20.00 Možgani ali kajde, dok odd. 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Predor. 1/2 00.20 čudoviti svet mineralov 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.40 Duhovniutrip 02.00 Možgani Al Kajde, dok. odd. 02.S5 Aktualno 03.50 Predor, 1/2 05.20 Športrifilm SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Vkleostrani 08.30 Dober dan. Koroška 09,05 Dobro jutro 11.05 Tvprodaja 11.35 Videostrani 15.00 Tvprodaja 15.30 Studiocíty 16.25 Končnea 17.30 MestecePeyton,53/114 18.00 Iz naših krajev 18.15 Primorski mozaik 18.45 Primorska kronika 19.0 Vkleospotnice 19.45 Polema parada 20.00 Študent Andi^ In soba. tvigm 20.55 Mladi Mussolini. 1/3 22.40 Maria Casares • igralkine zgodbe, doku m. oddaja 23.35 Pesttrave. nem. film 01.25 Sopranovi, 7/26 02.20 Dnevnikzamejsketv 02.40 Vkleospotnice 03.25 Vkleostrani 07,00 Dragon Bali. ris. serija 07.30 Zenki, ris. serija 07.55 Ricki Lake 08.45 Ko boš moja, nad. 09.40 Nezaželena, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Grda račka. nad. 11.50 Maščevanje je sladko, nad. 12.45 Neobičajni svel dok. odd 13.40 Tvprodaja 14,10 Ricki Lake 15.00 Maščevanje je sladko, nad. 15.55 Grda račka, nad, 16.55 Nezaželena, nad. 17.55 24 ur« vreme 18.00 Kobošmo^, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Začdsnogenii. kanad, film 22.40 XXL premiere 22.45 Pot v Kalifornijo, nan. 23.40 24 ur, ponovitev 00.40 f^čna panorama kanali 27 46 92 09.00 Župan z vami, ponoNítev pogovoia. gost Lojze Posedel. župan občine Žalec 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Avto šok. GHD Sorica in Tara rally 10.15 Najspotdneva 14.00 Vkleostrani 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Otroški program: Gozdna pot 18.40 Najspotdneva 18,45 Vabimo k ogledu 18.50 Nezveste|ubeznf.41.delnad. 19.40 Videostrani 19,55 Vabimo k ogledu 20.00 1 201.VTVmagazin. r^ionalni • inf program 20.20 Šponnitorek.šp. int. odd. 20.40 Iz olimpijskitt krogov 20.45 Športrů gost, konlakina odd. 21.30 Agrooprema in stroji za kmetijstvo. 3. TV mreža 22.00 Za korak naprej, dok. odd, 3. TV mreža ř2.30 1201.VTVmagazin, regionalni'inf. program, ponovitev 22.50 Športni torek, ponovitev 23.10 Iz olimpijskih l(rogov 23.15 Vabimo k ogledu 23,20 Na| spot dneva 23.25 Vkleosirani SREDA, 3. septembra SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Telerime 09.10 Trojčíce. 18/26 09.30 Smer vesolje. 4/26 09.55 Sprehodi v naravo 10.10 Vidkova srajčica 10.45 Knjiga mene briga 11.00 Skrivnosti 11.05 Čudoviti svet mireralov. 1/3 11,35 Duhovniutrip 11.55 Stovenski magazin 12.20 Homotunsticus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Videostrani 13.30 Pisave 14,00 r^ožgani Al K^de. dok. odd. 15.00 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 17.25 Odpeti pesniki 1745 Volja najde pot 18.35 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Dimni signali, amer, film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Omizje 00.30 Portret Marka Jarca 01.20 Dnevnik, ponovitev 02.05 Brane Rončel izza odra 03.10 Nova mama. nizoz. film 05.00 Tenis - grand stam: četrtinale (ž), posnetek SLOVENIJA 2 07,10 Teletekst 07.30 Videostrani 09.05 Dobro jutro 11.05 Tvprodaja 11.35 Videostrani 15-25 Tvprodaja 15.55 Tenis, grand slam, četrtfinaie (Ž), posnetek 17.30 MestecePeyton,54/114 18,00 Iz naših krajev 18.15 Oživalitiinfjudeh 18.45 Primorska kronika 19.00 Videospotnice 19,45 Poletnaparada 20,00 Tenis, grand siam, četrtfinale (Ž), posnetek 22.30 Ramona, amer, film 23.50 Sopranovi, 8/26 00.45 Dnevnik zamejske tv 01.05 Videospotnice 01,50 Videostrani : _ .T-X^' J 07,00 Dragon Bali. jap. risanka 07,25 Cybertop, ris. serija 07.30 Zenki, ris serija 07.55 Ricki Lake 08.45 Ko bos moja, nad. 09,40 Nezaželena, nad, 10,30 Tvprodaja 11.00 Grda račka, nad 11.50 Maščevanje |e sladko, nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Tvprodaja 14,10 Ricki Lake 15.00 Maščevanje je sladko, nad. 15.55 Grda račka, nad, 16.55 Nezaželena, nad. 17,55 24 ur, vreme 18,00 Ko boš moja, nad. 19,00 24 ur 20.00 Zabrisanesledi, amer, film 21.40 Tretja izmena, 1. del 22.35 XXL premiere 22,40 Zahodno krilo, nan. 23.35 24 ur, ponovitev 00,35 Nočna panorama kmll 27 46 62 09.00 Dobřojutro, inf.-raz.odd. 10,05 Vabimo k ogledu 10,10 Nezveste ljubezni, ponovitev41.del nad, 11,00 Nai spot dneva 11.05 1201.\rTVmagazin, regionalni • inf. program 11.25 Športrl torek, športna informativna oddaja 11.45 Iz olimpijskih krogov 11.50 Športnigost ponovitev 14.00 Videostrani 17.55 Vabimokogiedu 18,00 V mojem košku je pa rrttvrica. 3. TV mreža 18.40 Najspotdneva 18.45 Regk^nalne novice 18.50 Nezveste ljubezni, 42. del nadaljevanke 19.40 Videostrani 19.55 Vabimokogiedu 20,00 POP CORN, kontaktna glasbena oddaja 21,15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21,25 Vabimokogiedu 21.30 Odprta tema: Verouk v šoli ' da ali ne?, 3, TV mreža 22,30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vabimokogiedu 23.25 \^deostranl 28. avgusta 2003 «"^ĆAS MODROmiELA KRONIKA 15 Prvi september je pred vrati -Varno v šolo in ii nje_ Zaconja so novo šolsko lolo - V prvih dneh bodo za vai luxsl v pronu^lu polog polirislov skrholi še mnofil di uiji - (]oslo na Ccljskein lolos vzelo 20 življenj MZ/ena Krstič - Pianinc V ponedeljek sc bodo po vsej Sloveniji odprla âolska vrata osnovnošolcem in sred-njei>olccm. Običaj je že, da vsaj v prvih izolskih dneh veliko pozornosti temu, da bodo njihovi koraki v prometu čim bolj varni, posvečajo mnogi, ludi policisti. O tem so v ponedeljek podrobno spregovorili na Policijski upravi v Celju. Bojan Vrečic, načelnik Urada uniformirane policije, je povedal, da so nekatere aktivnosti začeli izvajati že ob zaklju(iku preteklega šolskega leta. Med drugim že ves avgust pregledujejo prometno signalizacijo zlasti v bližini loi in vrtcev, o nepravilnostih pa obveščajo odgovorne službe. Povezali so se s Sve-ii za preventivo in v/gojo v cestnem promelu, z /ŠAM, avlo Solarni, letos pa se bodo v aktiv- nosti prvič vključili tudi v Rdečem križu. V prvih Šolskih dneh, do 12. septembra, bíxlo policisti sodelovali na uvodnih roditeljskih sestankih s starši prvo§olccv,za najmlajše pripravljajo kratka predavanja o prometni varnosti, vodje policijskih okolišev jim bodo izročili pobarvanko, kijih bo na zabaven in enostaven način .seznanila z osnovnimi pravili obnašanja v prometu. »Večji poudarek pa bo Iclos namenjen voznikom enosicdnih vozil, pojavom objestne vožnje in hujSih kršitev eeslno prometnih predpisov. O nepravilnostih bomo obveščali šole in starše otrok oziroma mladoletnih kršiieljev,» je povedal Bojan Vrečič. Ker so veliko otrok in dijakov v solo in iz nje vozili z avlobusi, pa bodo policisti dosledno ugotavljali tudi brez- hibnost teh vozil. O lem, da bodo budno spremljali hitrost v promelu, pa je odveč govorili. Se nekaj statistike: policisti na območju Policijske uprave (?elje so letos obravnavali 159 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci oziroma mladoletniki, žal sla v njih dva otroka izgubila življenje. K) jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 103 pa lažje. Skupaj je policija obravnavala 3.135 prometnih nesreč, kar je 3 odstotke več kot lani lak Čas, v njih je 20 aseb i/.gubiio ž.ivljenje, kar je 23 odstotke A'manj, 101 oseba je bila huje telesno poškodovana, kar je 19 odstotkov manj, 1.125 pa je bilo lažje telesno poškodovanih, kar je za 14 odstotkov več. Sicer pa so policisti letos v prviiî sedmih mesecih i/rekli kar 49.000 represivnih ukrepov, kar je 3 odsit)tke več kot lani, večina, kar 17.21)0, pa se jih nanaša na krčitve prekoračene hitrosti, ki je še vedno najpogostejši v/rok prometnih nesreč. Policija v S()Klaniii Velenjski policisti se bodo v septembru vključili v vse akcije, ki jih pripravlja Policijska uprava (?elje. Med posebnostmi pa bo predstavitev dela in opreme policije, ki jo pripravljajo v septembru^red policijsko pisarno v Šoštanju. Predstavitev bo namenjena predvsem twnovn(^šolcem, pridružili pa sc jim bodo lahko vsi, kijih delo policije zanima. Točen datum prireditve bomo objavili prihodnji teden. Padel s strehe Lllioje, 19. avgusta - V torek, malo po 18,30, se je v Libojah pri čiščenju dimnika huje poškodoval 43-leini S. G. Pri sestopu sstre-he mu je spodrsnilo in padel je z visine Šestih metrov. Kolo izginilo iz kleti Mozirje, 20. avgusta - Med 12. in 18. uro je neznani slorilcc vlomil v kletno prostore večstanovanjske zgradbe na Zadrcčki cesti v Nazarjah in na Škodo R. K. odtujil gorsko moško kolo znamke Scoti, vredno okoli 80.000 tolarjev. Klima se je vžgala Zaiťc, 20. avgusta — V sredo okoli 17.30 je na obvoznici v Žalcu zaradi kratkega stika na električnih vodnikih zagorelo na klimatski napravi avtobusa znamke mercedes, last Izleînika iz Celja. Ogenj je zajel klimatsko napravo, nameščeno na strehi vozila. Požar, ki je povzročil za okoli l.OOO.OOO tolarjev škode, so pogasili gasilci. Prvič mu ni uspelo, drugič mu je 24. Hvgusla - V nedeljo med 12. m 13. ure je neznance poskušal vlomhi v i>sebi avto, lasi J. V. iz Apač, parkiran na parkirnem prostoru Jame Pekel v Podlogu. Ker mu vlom ni uspel, se je lotil vozila K. P iz Brežic. S prirejenim on^djem je sprostil zatič ključavnice centralnega zaklepanja. Odprla so se vsa vrata in prtljažnik. V njem je neznanec našel žensko torbico in iz nje pa pobral vso gotovino. Lastnico je oškodoval za 105.000 tolarjev. S tlakovcem do cigaret Žalec, 24. avgusta - Med soboto in nedeljo je neznanec přeřezal žičnato ograjo priročnega skladišča Kmetijske zadruge Petrovce. / ene od palet z gradbenim materialom je v/el llakovec in razbil sleklo na oknu pisarne vodje blagovnice Dala. Iz notranjosti je odnesel večjo količino cigaret različnih blagovnih ZJianik. Podjetje KZ Petrovče, poslovno enoto Bala, je oškodtwal za približno 348.000 tolarjev. Policisti prijeli roparja Veler\je, 25. Julija - V ponedeljek oh 13. uri, jc na Kopališki cesti pod vilo Herberstein 35-letni Velenjcan B. T., oropal esto se lahko vključilo otroci od 5. leta starosli naprej in šolarji.Prijave in informacije: 03/897 75 40) Od 16.00 naprei Konto letnega bazena Velenje Festival mladih kultur Kunigunda 2D03: Nautilus Eletronic pool party Multivideo pro|ekcija »^Pentagon" Kreativni light show ?QOQ Certtvom /avoda Republike Skwcnijc /a zaposlovanje, je v naselju Arnaćc goaùl 58 Zoisovih sli^xíndislov, ici sopcxlvodsivom23 mcnior-jev leden dni intenzivno ustvarjali v [4 dclavnicah. A bislvo labora ni bilo samo osvajanje novih» koristnih in zanimivih znanj, lemveč tudi zabava in .sklepanje novih poznanstev. /a: na /ačelku tabora jc vod-.stvo organiziralo oricnt^icijski pohod, kalcrega namen jc bilo med.sel'iojno sptwnavanje udc-lc?enccv in samega kraja Na cilju nekajurnega pohoda jih je nalos pr^uiom priCakal župan MO Velenje Srečko Meh, ob lem pa so najbopim ircm ekipam podelili Še knjii^nc nagrade. Naslednji dan so po napornem in delovnem dnevu pripravili disko večer glasbe i/ vSO. lei, v lorek pu drugi, iradi-cionalni kviz Lepo je biti razi-skíwalcc, v katerem so na vseh desel vpra^'^nj odgovorili kar irijc tekmovalci - Klemen Sic-blovnik, Andraž lllastec in MaSa Ku-sar so za znanje in pogum prejeli lepe nagrade (dva bosla odSla na izlet v Benetke, eden pa bo uî^ival oh poslušanju novega radijskega sprejemnika). Najbt'»lj pričakovan in zanimiv dogodek labora pa je bil zagotovo vsakoletni krsU v katerem je veliki ?.bičelj krsti) 35 novopečenih udcleî^encev in tri mentorje. Vsi »polnopravni« taboriščniki so si nato privo^Wili L i. Ibubi-jev gola?, golai^, ki ga vsako leto pripravi direktor ERICa mag. Fr;uic Avberšek. Tako kol v sredo je ludi v četrtek delo potekalo le dq'îol-dne, ko i^o skupine zaključevale terensko delo in pripravljale zaključne analize, pt^poldne pa so na bli/njem igrišču pri-pravih športni pikjiik, kjer so igrali košarko in odbojko na mivki, kot zadnji pa je bil na vr.sti že tradicionalni boj med mentorji in udelcíxnei, in sicer so se lelos pomerili v nogometu. Drugič v zgodovini tabora so mentorji premagali taboriščnike, in siccr r rezultatom 5:1. V pelck dopoldne so skupine zaključevale svoje delo, pripravljale plakate za zaključno raz* slavo in nestrpno pričakovale umetniški večerni program. Kolje ic v navadi, sla sc s svojima pred.stavama predslaviii plesna in gledališka skupina, lema pa je sledil rock koncert skupine On/Ofť, nad kalero so bili mladi tako navdušeni, da so jo komaj spuslili z odra. S lem pa sc je tabor nezadrirno bližal koncu. Osla-lo jc le šc nekaj uric časii za poslednje pogovore, menjave lelel'onskih i>tcvilk. naslo\'ov... Kot ponavadi i>o tudi lo zadnjo noč prebcdeii-obliko v:do se je nekaj skupinic, ki so se zabavale ob zvokih kitare, sak-Solona in sc kratkočasile s petjem. V soboto zjutraj je sledilo šc sklepno dejanje, razstava del posameznih skupin, nato pa je bilo mogi>če videti samo ^ mahaj;)če ptwdrave in obljube, da se ponovno srečajo prihodnje leto - prav tako v Arnačah. Naj vam na kratko predstavimo š« delo vsťh 14. skupin^ ki so iistvarjalť na talmru: AKHITKKTUKA: RazUkcwa-li so stavbno dediščino Šentilja. Osredotočili so .se predvsem na sakralna znamenja (kapele, križe, stenske nL^) in kozolce ter ugotovili, da je v Šentilju 37 sakralnih znamenj (predvsem križe v) in 54 dvi^jnih kozolcev. Podrobneje .so dokumentirali tudi Črno kuhinjo v Zgornjih Lazit h in grajsko klet pri Martinjaku. Ugotovili so, daje pretesni del starega stavbnega fonda Šentilja b 19. stoletja, da so nove hiše pričeli zidali po kitu 1%() s pre-mogarskim zaslužkom in da je bila večina starih hi.^ poraznih zaradi nadomestne gradnje. BIOLOGUA: Rai'iskovall so strupenost okoliških vodotokov, Iz desetih vodotokov so odvveli vzorce, ki so bili kasneje v laboratoriju uporabljeni kot medij za rast šalotk. Rezul- najkraj.šc na spodnjem loku Arna^ice. MitiHska aktivnost je bila največja v zgornjem toku Ložnice, najmanjša na spodnjem loku Ar naš nice. (JEOGRAFUA - KMETU-S IVO: Obravnavali so razvitost kmetijstva in njegove vplive na okolje. Anketirali so lastnike 37 kmetij, na podlagi re/uJtalov pa ugotovili, da so kmetije dokaj dobro opremljene in da kmetje prcccj intenzivno obdelujejo svoja zemljišča. Ugotovili so, da se negativni vplivi kmetij žc širijo v okolje, a je delež gozdaSe vedno dokaj velik in povečuje samočistilno i^osobnc^i okolja. Vi.sok delež vo, ki je odraz dobre tehnične opremljetiosti kmetij. GEOCJRAFUA-IURIZEM: Poskusili so pripraviti prvo občinsko kolesarsko pol. ki je obenem tudi učna pol. saj zajema tako kulturne kol naravne posebnosti (znameniiasti) na obmt>čju KS Šentilj, npr. črno ktiliinjo, grad Švarceaštaja ccr-kev sv. Egidija, Adamiwo hiso, opuščeni rudnik boksita, I llišev dren, izvir Kozja Pezdica, kraško jamo Vranja peč ... Izdelali so ludi 7gi-banko z naslovom Šenliljska kolesarska pot. (rEOLO(;i.lA: Spozjtaii so trnove geologije, osnove <5ricntacijc in terensko delo (geološko kariiranje). Na terc-nu st) poiskali izdanke kamnin, kar jim je omogQčii<^ prepo-znati kamninsko podlago. Dc^ločili so geološko mejo med karbonatnimi in silikatnimi kamninami in jo nřďLsali na geo-laško karto, kjer je označena Uidi meja medtiifiindaciiom. Ugolovili so. da so tuiske kamnine (vulkanski pepel), ki so na tem obmi^čju ludi najbolj razširjene, precej raznolike. Sc jxwebcj ra/vese lila jili je najdba vulkaaskih bomb, ki ležijo med tuli. (JLEDAUŠKA r)EL\VNiCA: Raziskovali so različne prvine gledališke igre, na koncu pa so REKI-I Mojca Žťvvirf, pc»moćnie» vodje tahora in nienlorica skupine/iiz^NKlovI no: »Letos je labor praznoval 15. rojstni dan, ki smo ga zaznamovali z več družabnimi dogodki, na ira-dicionalni laubi-jev golaž smo piwabili vse, ki so kot mentorji sodelovali na prejšnjih taborili, zadnji večer pa smo jubilej proslavili se s torto. Tabor se je loi i ko let obdržal predvsem zaradi svojega bistva. Mladim namreč pojiuja miržnt)st en leden počitnic preživeti drugače, ponudi jim možnast ustvarjanja, sptv/navanja raziskovalnega dela in različnih strok, kar jim omogoča lažje odk>čanjc pri Izbiri poklicne poli. Ker pa so počitnice, je poskrbljenotudi za druženje, spoznavanje in navezovanje stikov ... V.sekakor moram reči. da smo z letošnjim taborom zelo zadovoljni, saj se je v tednu dni ogromno naredilo in zgodilo. Šíř posebej navdušeni pa smo bili nad toplim sprejemom v Šentilju.« tati so pokazali, da se lokacije med scbt)j razlikujejo tako v koreninskem prirastku šalolk, kakor ludi v milotskih indeksih. Najdaljše koreninice so bile določene na vodovodni vtidi, kj je bila izbrana za kontrolo, + hlevov v Šentilju je na nasîil in ne na izpiranje, kar je za (^kolje ugodneje. Velik del k obremenjevanju okolja prispevajo močna krmila, kijih morajo kmetje uporabljati zaradi dokaj velike živinske gostote, in gori- pripravili gledaliških predstavoz naslovom Bla,bla^bla ... KEMIJA VODA: Poiskahso večje vodotoke na območju KS Šentilj in vsakega vzorčili na zgornjem in spodnjem loku. Zaradi suše so številni potoki presahnili, lako da so odvzeli vzorce le iz potokov Arnaščica, Arnašnica. Trnava. Ložnica 1er iz izvirov Kozja Pezdica in Grminčniea. Po analizah v laboratoriju so ugotovili, da vzorci iz iA'irov Kozja Pezdica in Grminčniea niso prekoračili predpisanih vrednosti za pitno vodo, a poudarjajo, da bi bilo treba za dokaz neoporečnosti izvesti še nadaljnje analize. LIKOVNA DELAVNICA: Likovniki so letos spoznavali graťlko, kot motiv pa jim je služila bližnja sušilnica hmelja. Ob koncu tabora so pripravili razstavo svojili del. LJUDSKA GLASBA IN PLES: Raziskovali so v dveh smereh -godčevski invokalni. Zbrano gradivo kaže na raznoliko paleto godčevstva, (^d profesionalnega do samoučnega. Podobo ljudske pesmi jim je začrtalo nekaj pcisameznih pevcev, našli pa so tudi primere dvo- In večgjasnega ter družin.skega petja. Šentiljski pesemski repertoar zajemni priložnostne, sploštio znane pesmi, pripovedne, nabožne, zdra-vičke in pesmi šaljive vsebine. Osrednjo glasbenofunkcijsko mesto zaseda trikraljevsko koledovanje, sicer pa tudi ob kolinah in drugih priložnostih glasba ni izgubila osrednje vlo• MATEM-ATIKA: Večino časa so se zelo re.sno igrali matematične igre. Seznanili so se z osnovami splošne teorije iger, matematične teorije, eksperimentirali so v matematičnem laboratoriju (spomočjo računalnikov so i/vajali matematične poskuse in preverjali svoje hipoteze), seznanili so se z računalniškim programom Mathemaiica. preizkušali različne ukaze in zanimive algoril-me. Poleg tega síí reševali Še naloge z različnih matematičnih tekmovanj in spoznali nekaj uporabnih pristopov k reševanju Ic-ieh. NOVINARS'ITO: Novinarji so vsak dan pripravljali labor-ni časopis Ciajbica in TV Dnevnik. se javljali na radio Velenje in radio Dakla. tabor pa predstavljali tiîdi na spletnih straneh www.cnco.si/tabor2(H)3. Ob koncu labora so izdali še bilten, v katerem je podn>bne-je predstavljeno delo vseh skupin. Med tednom so obiskali ludi velenjske medije (Naš čas, radio Velenje in VTV) in se seznanili z njihovim delom. PLESNA DELAVNICA: Plesalke so spoznavale različne sodobne plesne metode. Naučile so se, kakih se pravilno ogreli, kako pravilno postavili telo, kako začeli gib, spoznavale so odnos do tal, razmerje do soplesalca in ritem, ki ga lahko z njim ustvariš. Na koncu so pripravile predstavo z naslovom The Snow Is Falling Prom the Sky in the Middle oť July (Sneg pada z neba sredi julija). Z(iODOVlNA: Spoznavali so preteklost Šaleške doline ter Iskali gradivo o dveh priznžuiih šcnliljskih sadjarjih, Ivanu Dolinšku in Anionu Jelenu. Poleg podatkov o njunem življenju in delu ter o ra/voju sadjarstva v Šentilju so jim domačini postregli še z mnogimi drugimi podatki iz šentilj-ske zgodovine, ZOOLOCilJA: Ta skupinu je naredila popis poletne sestave ornitofavnc. Popisali so 38 vrst ptic. od kaierih so na tem območju najbolj pogoste: kmečka lastovka, mestna lastovka, domači vrabec, poljski vrabec, Šmarnica, bela pastirica. šoja, siva vrana in velika sinica. Poleg leh so popisali še tiste, ki so uvrščene na Rdeči seznam ogroženili ptic Slovenije: zelena žolna, srednji detel, bclohrbti delci, črna štorklja, čmoglavi muhar in repalj.ščica. A ta popis ni popť>ln, zalo je treba to delo nadaljevali tudi v prihodnje. podrobnejši rezultati in analize dela skupin bodo predstavljeni ob koncu naslednjega taborav Šentilju, labor se namreč v vsakem kraju zadrži dve leti, na koncu teh dvvh let pa nastane zbornik. ■ Katja Koželj MALA ANKETA Vsega lepega je enkrat konec in tudi letošnji tabor se nezadržno bliža koncu. Ostalo nam bo veliko lepih spominiiv in na nni na taboru dobil prostor kol mentor, saj so nekateri moji sokrščenci sedaj že mentorji.« Zitn (îoloh (arhitekturj): »Všeč mi je bilo, da je bil tabor tako dobro organiziran, vse dodatne večerne aktivnosti in podobno, najslabše pa je bilo to. da smo vstajali tako zgodaj in ludi spati je bilo slabo. Ker sem končala četrti letnik, se verjetno ne bom več vrnila.« .Ana Pliinovšek {plesna skupina): »Všeč mi je bilo, ker jc bilo vzdušje sproščeno, spoznala sem veliko ljudi. Ležišča so bilčj grozna, najbolj pa mi bo v spominu verjetno ostala moja dclavnica. delo z mcn-lorico in ljudje, ki sem jih spoznala Najverjetneje se bom še vrnila« Kaja Kotnik (arhilekluro): »'/jà ^^^ tabor me jc nav-dušila scsira, naj« bolj všeč pa mi je ^ - • r bilo delo v moji skupini. Drugače jc bilo super, preveč pa je bilo neorganiziranega časa, ko nismo imeli kaj početi. Najbolj si bom zapomnila svojo skupino in stvari. ki smo jih tam počeli.« ■ Mojca Kovač, Tjaia Steblovnik m 28. avgusta 2003 SPORT IN REKREACIJA 17 V znamenju gostujočih moštev v Si.niobil ligi jo po 6. krogu na vrhu Primoije s I.V točkami. N;« prvo mesto sc jc zavihtelo z zmago (4 : 2) v Celju nail ikmiaiim CMC Pribil-kuinoni. Z« mc'^Jlvo Marjana PuSiiika in vse domaće ljuhilcijc iiogomcla je bil lu poraz ^ lodko bolj boleč, ker je bilii lo zadiijy predelav*! C!cljii-nov na Skalni kleli, .saj bo naslednja že na njihovem novem iíp^iŇcu pixl Gokivccoî. Prav iol'iko ločk kol Publikum tniala Koper na pi. Slabo je k;i/alo tudi Marflx)r6mom. Po prvem polčasu (0:1) se je zma- ga nasmihala Ljubljani. UxJa v nadaljevanju so aktualni državni prvjki le poka/-ili pravi obraz in znîagali, resda tesno-z 2:1, toda zmaga je zmaga. Z novincem v ligi, moštvom Drave, se jc namuéila tudi Olimpija. ki jih je ZH Bežigriuiom premagala z najnii^im modnim izidom (1:0), (îori-ca pa je po pričakovanju na svojenj igrišču premagala povratnika v ligo. Domžale, gladko, kar s 3:0. Nadvse zackiv<3ljcn je hil v tem knigu tudi Ioni lomažič, trener Šmarl-na. ki je pred tem pi^ldrugo sezt^no sedel na klopi Dravograda. Njegtwí ipralei sov Dravograduvis^")ko premagali domaČe nx^stvo s 4:1. S tremi zadetki je bil junak tekme Velenjčž\n, lani igralee Rudarja. Alen Mujantwič. Prva zmaga na gostovanju Ni>gonte(a.ši Šmarhia so se vrnili sKor5>^kc letms pivo zmago na gostovanju in luili s prvo zmago iz Dravograda v prvoligaški konkurenci. IVe-ner Toni 'IbmažiC je dobn) pripravil ekipo in ni dovolil napak kol na prejšnjih gostovanj ill. koje mosivo imelo rezultat, aiio ga kasneje zapravili. Tokrat je dobro vedel, kaj storili, in igralei so lud t izvajali, kar je od njih Ziihleval, Žc takoj od začetka M.>Šmaréani prevzeli pibudc^ na igri^u. popolnoma kontrolirali cclotni^i igro in že v 55. minuti pwediiz Mujaníwičem, kije prejšnjo nedeljo napovedal. lov. V 18. minuli je Mujanovič že drugič zadel. Domačini so poi/kui^ali lia vse načine znižati, a «lo bili neuspešni, da bi prebili gostujočo obrambo, kije delovala zelo zanesljivo in z lahkoto zaustavljala njihcv ve napatie. V sodniskenj ptxlalj^ku prvega polčasa pa so z zadetkom Klineta le znižali na i : 2. V 58. minuti je Mujanovičže tretjič premcmal bivšega soigralca v Rudarju. Smarčani pa še naprej imeli pobudo. V 86. minuti jc sledil mw njihov nevarni nasprotni napad. Alihabič .se je prebil skozi razredčeno domačih obranibi> in četrtič premagal Sribarja, Igra v Dravogra<^u je dt'>bert'>l>ei /a nedeljo, kt^ Ki v Smart-nem gostoval CMC Publikum, /ačelek lekmeboob 16. uri. Dravo}!rAabié(86) Smiirtnoj Sraga. Vršič, Míljalovič, Gobec. Rislič (Drečkti 46). Kovačič, AlibabiČ. , Žinko (Kiilenc 75). Rikleka, Muiancpvič(OmladičS8), Filipovič. Aten Mujanovič (foto: vos) ■ Janko Goričnik Zmagali še četrtič zapored? Nogometaši velenjskega Rudaija sov prvih treh krogili navduSilt z igro in učinkovitostjo ter potrdili. bil ligo. Tudi z drugega g^^stovanja st> se namreč vrnili z zmagt> in mo^lw^ lahora premagali kar * 6 :2- Piulohno kot tui prvih dveh tekmah letošnjega prvenstva tudi v Se^Átni tekme niso končali z vsemi igralci, /e na polovici prvega polčasa je moral vslaèilniwî Softič. "Ib je bila njegiwa že druga izključitev v tem pivenstvn. Trener Drago Kostanjíek je o tekmi dejal: »Ki^t stalno p<^navljamo. se želiuio po tej sezx>ni vrnili v prvo lig^i. 'lemu smo vse pixlredilt in za zdaj zniagujemoTrcnutno nastajajo težave le zaradi kartonov. saj smo v^e tri tekme odigrali z igralcem manj, V tem krogu smo si res priigrali najvišjo, kar teniško zmago. Trenulno smo sami na vrhu, saj je Beia krajina doma izgubila prav tako z novincem Livarjem. Res pa je, da se bo verjetno vsako moštvo v doli-jčcnem trenutku znašlo v krizi. Težko je pričakovati» da hi moštva, kikandtdivajoza vrli.vseh33 tekem odigrala v vrhunski formi in brez spcxirsljajcv. T.> gouwo vcîja ludi za nas, čeprav bi^^mo seveda vsako tekm^î igrali na ZQia^>.« V drugi ligi so četrti kn^g odigrali sinoči, mo5tvo Rudarja pa je gostilo Zagorje. Rudar: Jozič. Mulavdič, Mernik. Softič. Stankovic(Stank^wič 27), Alem MujakoviĆ. Bune. Sprečaković, [brahimović (KijanoviČ 67). Amel Mujiikovič, Ekmečič. Sirelei: 0:1- Ibrahiciovič (35). 0:2 - Ekmečič (42). 1:2 - Kodelja (45). l:5-Ekraečič(4.^).l;4-Mujakovič(5.^-nm). l:5-Mujakovič(70-llm). l:6-.Sprcčakiwič(7.^),2:6-Makivić (79-I lm). V 5. kn^gu, V jK^'ito, .>1. marca, ob 16. uri ho Rudar gositwil pri Beli krajini. Turnir v odbojki Mla^li forum ZLSD je v solx>to na igrišču ob bazenu pripravil turnir vodlx>jki na mivki. Scxlelovalo je devet ekip, shivilaje ekipa picerije Kajuh. 2-je bila ekipa Twix. pa Slave & Joco. Odbojkarje sla s svojim obiskom počastila poslanec Bojan Konlič in velenjski župan Srečko Meh, žal pa med obiskovalci ni bilo opazili nikogar od predstavnikov Občine mjk Napeto do zadnjega piska Diimači igralei so se s tesno, a zasluženo zmago vsaj dcínt> tvddolžili ilomačim ljubiteljem n^^gomcta za poraz v gosteh v prejšnjem ka^u z ncu'in-ceni v ligi. moštvom /reč. Gostje so se tudi tokrat predstavili kol ćvrst in neugoden nasprotnik in se do zadnjega sodnikovega piska niso predali. Domači so povedli na začetku drugega polčasu, po tem, ko je gi>siuj4Tči branilec igral z roko v svojem kazenskem prostoru, Kovačič pa je bil natančen strelec z bele točke, Uikoj za tem so imeli gostje dve lepi priložnosti z^ izenačitev, ki pa jih jez lepima obrambama preprečil vratar las ič. Nar. potni i I vtxJsivo (2:0). luiu íi3.íslje se ni^o sprijaznili s porazt^m. Domačemu vralaiju Tasiću je žoga zdrsnila iz rok. priletela do gostujočega igralca. kijojezJafika poslal v mrežo. D^miaČa klop si je skupaj gledalci oddahnilav89. Minuli, koje po kolu z leve strani Kovačič z mojstrskim udarcem poslal Žogt> v desno vralar-jcvo vratnico, íxI ixxïcr se je cxlbila v mrežo. Domači pa soseočilno preveč veselili in pozabili, da je ireba igrati zbrano do zailnjega sixlniki>-vega piska- Nekaj sekund pred njim so gostje namrečzdrugim zadetkom omili poraz. V naslednjem krogu bodo Šoštanjčani gostovali pri Središiu. Vrstni red po 5. krogu: Malečnik 9.2. Pcsfîica 9.3. Pohorje 6.4,1 laj-dina 6, i. Šoí^tajij 6.6. Šmaije 6.7. Zreče 6. H. Slojnci 4, Oruíož 4 itd, Clgkr kostanj - Hajdina 2/0 JO). C. Šuj^lrtnjr lasič. Oblak.Cju?». Daničič, Markus, Koâîik. Tuntck. Ilalilovič. Vasic (Pudgar). Knvačič (Koca). Svare. Střelci: 1:0 - Kovačič (52). 2:0-Švare (61), 2:1 - Jurišič (82). 3:1 -Kovačič (y(l). 3;2 - Pihlcr (^4) ■ f* Rade Kovač/č (foto: vos) V Elektri kar nekaj sprememb ()či ^ir?^ kiišarkarske javn<\s(i so usmerjene predvsem v reprczcnlana^ in s tent prihajajoče evropsko prvenstvo, večina klubov pa se je z avgu-siom začela pripravljali na novo sezono. IrenerSagadin je svinje košarkaije v pripnwalî na novosca>no prvič zbral I. avgusta. Prvii nii'iSlvo je d<5ŽiveU> kar nekaj sprememb. Poleg vseh ireh lujcev(Belanovič, Čusiič,Lalovič) in Diažovičasoekip") zapustili tudi Tajnik, Divjak. Kovačevič in Ivamwič. Ekipa bo tako v prihodnji sezoni slonela predv.sem na Ručigaju. ki ostaja v So^lanju, 1er obeh obetavnih domačih centrih Nuhanoviču in Gorsku, nieklra pa imela v novi j^zoni (vsaj v začetku) sanio enega lujca. lo je Srboljnb Nedcijkovič. 24-lelni. 202 cm visoki krilni košarkar, [\ileg nckaierih mladih domačili koi^arkarjev. ki so se priključili članski ekipi, jc v klubu ^ kar nekaj nt^vosli. Gre predvsem za mlade slovenske igralce, ki so di^ sedaj igrali v nižjeligaških konkurencah. [z Nazarja lako prihaja S arha klič. iz Lilije Mitrovič, iz Branika pa Auer. O nadaljnjem soile-lovanju pa so se v klubu dogovorili tudi s sinom glavnega treneija Matijo Sagadinom. V sredini avgusta so bili košarkarji ludi na enotedenskih pripravah v Radencih, ki so odlično uspele, ludi novinci so se dobro vključili v ekipo. Po prihodu v St>slanj trenirajo pon(">vno v domači dvorani in pa ludi na velenjskem stadionu in Škalskem jezeru, kjer lahko v tem času med treniranjem opazujemo kar preccj okoliških šporUiih klubov, Trener Saga-din je z dosedanjim delom priprav zelo zadovoljen: »Veseli smo, da nam jc klub kljub finančnim težavam omogočil enotedenske priprave v Radencih, ki so bile zelo uspešne. Zaenkial je ritem treningov »peklenskih, kar fantje že kar težko zdrtijo. vendar so zelo pridni in priziulevni na irenin-gih, tako ds z izjemo nekaj manjših pi>,^kodb nimamo pi'ïsebnib težav,« Odigrali so ludi žji nekaj prijateljskih lekem, večino zapnega tipa, saj se ekipa še spoznava. Sagadin pa pričakuje, da bo ekipa v sredini prihotl-njega meseca že pripravljena z-« predstavitev gledalccjn. Do začetka prv-neslva, 27, septembra, ko Elektra gostuje n:yprej pri Kraškem zidaiju nato še pri Rogli. načrtujejo dti petnajst pripravljalnih tekem. S tem se bixio lahko mladi igralci (p^wprečna starost ekipe je 20,5 let) privadili na težke teknîc in preizkuinje. ki jih čakajo v prvoligitíki druščini. Z močno spremenjeno ekipo si v klubu Želijo predvsem varnega obstanka v ligi. Če se bo ponovno pojavila priložnost zj» kaj več, jo biKlo .«^eve-da Zgrabili z obema rokama. ■ TjaŠa Rehar OlK^^iiiska leiiiška lij>a Na teniških i^iščih TRC Jezero poteka jesenski del občinske teniske lige Izidih, krojja Mazda A.S Veluue-1"ESII 2 : 1. Melavc-5DGorenje 3 : 0. Gorenje Orodjarna - Sova O : 3. Mins NO 1 - Premocovnik 3 : 0. ŠC Velenje-'tól 0:3 Po devetem krogu je v vdbe na treningu v Parizu hC je morala t>d povedat i nastopu na 8tK) metrov, kjer je priCaktwala in tudi napovedovala medaljo. Pred 4HllH>doni je najiireč optimističnopiwedala, da se ptičuli tako pripravljeno, da Nî tekla na zmago. Sedaj ji osiaja upanje, da lx) Fvoj sen pokušala uresničiti v teku na 1.500 metpw. V soboto je bil Pariz velik dan za I^'ïsij ana Buča. ne glede na to. da se ni uvrstil v Imale leka.lOOO m z zaprekami. Na koncuje osvojU 17. meslo. Dokiizal je. da b^xlo v b<'>doče tudi velike svelwne znamke teka na.^KHim z zaprekami 5e kako nw ni le računali nanj, lliklično je l'dte-kel zelo di>ber tek. p<.)pustil pa je v llnisu. in kolje dejal, sta ga pnksy pali zadnji dve oviri, kjer mu Še manjka tehnične dcwršenosti, ki sta ga pi>polnoma vrgli iz ritma. Tako je v zadnjih metrih za korak iy/. 22 slottnk izgtibil finale. Pa vendarle seje pogumno kosal s tekmeci in verjamemo, da R^šlja-ncw čas sele prihaja. Velik poiencial, ki ga ima, in pa njegwa priprav-IjeiKTSt na garaško delo ga bosta zagotovil pripeljalo v sam sveUnni vi h, m V. R Lokostrelstvo - Srebrna medalja z EP v nedeljo se je z Evropskega prvenstva v Franciji vrnila reprezentajica Slovenije. V stilu g^)li lok je bil ludi tokrat najusipesnej.5i /ARU KRA.INC i/(iomjega Gradu, kije ponovil uspeh izpred dveh let na Češkem, koje prav lako osvojil srebrno niedaljo. Minska ekipa Slovenije je osvojila 4. mesio, ženskapaS, mesto. Med pi^isamezniki sla v rcpivzentanci nastopila ludi članaLK Mozirje, Bernarda Zeinljak P in Primož Pcrhač med mladinci. V končni razvrstitvi sla zasedla 10. oz- 7. meslo. Pilhodnji \1kend 20. AMTK Reli Velenje Avto moto luring klub Velenje organizira pod okriljem /veze za avlo .«ptvl AS 2()n5 letos že tradicionalni 20. AM IK ROLl VEZLCN.IO. ki se ločkuje zj txlprlo državno in pi>kalna prvenstva Shwenije. Reli se bo ixlvijal prví vikend v mesecu seplembru, lo je v petek 5, in soboto (i. y. 2(M)?. in bo tretji Iclošnji reli /a dr/ïivno prvenstvo. Organizatorji pričakujejo, da se ga bo udeležilo preko 70 posadk iz Slovenije in lujine. Skupna dolžina relija jc 210 km. od lega 92 km hilp)sinih preizkušenj. Takratni reli bo piUekal na {Tbnu>5u mestne d'Heine Velenje. glasili zjiiapovalce, Prireditev bodo popestrili z bogatim glasbenim in kullurnim programom, kar bo ^c dotlalna zanimivost za vse lîbiskwalce. predvsem za ljubitelje avlo moto Športov. Prva hitrostna preizkušnja, tradicionalni Super special, bo potekal v petek .v 9. oRlt>ru pri Čolnarni-']"RC .îezero Velenje. Organ izjocji obljubljajo di>hro delo s svoje sirani, pričakujejo pa ludi velikoglcdalccv ob progi in na v^ch drugih dogixlkih. Sedmi NormaSoft open 'lenis ccnler A5 Velenje in velenjsko računalniško pi>djelje NormaSolf sta orgiinizaloija ^e 7. tradicionalnega teniškega prvenstva, ki ptneka pod nazivom Norma Soft <3pcn. /ačel se je v ptinedcljek, do danes pa so teniške řogicc brzele pt) zjaku vsak dan od 17. do 2X ure. Ob koncu lega lcboio in nedeijood jutranjih do pozjiih večernih ur, Matjaž Končan, lastnik tenis centra As, nam je o letošnjem prvenstvu povedal: '"Ih teden v našem ceniru potekata dva leniska turnirja; prvi je za rekrealivce in se je začel že v ponedeljek, trajal pa bodo nedelje, ob koncu ledna pa pripravljatmi Še Hirnir'lenižke zveze Skwcnije /a člane, polekal bo jutri do nedelje. Udeležba na obeh turnirjih je dobra, lako kol vsaktj leto. V začetku tedna smkalu, kjer lahko tekmuje samo 20 najbt^ljiih mladijtccv iz države prireditelj ice. Pionirji SSK Velenja sos irenerjemaCxpeinikom in /'.ižkom na pripravah v Zakopanih na Poljskem, kjer so se minuli vikend udeležili niedna-rotlnega tekmovanja. Pri dečkih do 10 let je zmagal Niko lližar, pri dečkih do 11 let jc bil 'R^maž 'Xiick čelni, pri dečkih do 13 lel 5, Gašper Berlot, 7. Klemen Omladič 7.12, Marjan Jelenko in Žiga Omladič, '[il vikend odpotujeta Bcvjoi in Jelenko na tekmovanje v Nemčijo v ntîr-tlijski kombinaciji, Milan Živic pa na trening, kjer bo kot predskakalec na.stopil tuldan,skem Času (xJvijajo v skakalnem cenim ob velenjskem gradn. OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka 4 BlJTlíC lUJTIíC 2 {tomedija) Režija. Troy Miller, vloge; Eric Christisaii Olsen, DerBk Richardson, dolžina: 85 minut Čelrtek. 28. S., ob 22.4a Sûbotd. 30,8„ob22.1S Butu se lokral vnt^tz v svoji gimnazijski izvedbi. Tolkal boiïio izvedeli, lÔKo sta se Lloyd in Karry spoznala in zakai sls postala latôna. kol sla. butasâ pač. Lloyd in Harry se vpijeta v glrmaziio in takoj postaneta prîate^. Ker sta nekolito omejena jii^ii^vriaHvpisao v program za uóence s posebnimi potrebami, državni denar pa pospiavi v svoj 2ep. Lk)yd in Harry pa takoj zagrabita pNIožrost in zavrtela novačiti še 0^ so&^ce. To pritegne pozornost lepe novsiarte J&ss(ce, ravnale!^ žel ra^nkaH Seveda potrebuje njuno pomoč, a teko boâa popoirta Idiota 7mogla to nabgo 9 lAKACKOIT-TO^in K \II)I:K: /IKI;I.K \ ž!viJi;i\i\_ C__I (Akcijska avaniura) Režija' Jan de Bont vloge: Angelina Jolie, Gerartí Siffler. dol^na:117 minut Čemet 26.8.. ob 26.30 Petek, 29.8.. ob 20.00 Petek. 29, 8., ob 23.00-glasno predva* lan je Sobota, 30,8 . oti 20 00 in ob 24.00 Nede4a.31.9..obl8.tS in ob 20.30 Ponedeljek, 1.9. ob 20.30 Torek 2.9., ob 18.00 Artieotoginia in razckovalha Lara Crott mora tokrat poi&kati podvodni tempelj, od koder f^kD najde pol do pandorineskrii>|ice. Vendar sknnfico že pred njo ukrade vodja kitajske }(nminalne organizacije, ki želi skupaj z zlûbnelËm Ríessom zavladati svetu zgro^jo uporabe orožja za moo23Čno uničenje. Hzès pogumnajunaldnjajeseveda spet na delu ! OČKOV V RTIOC {dnjžir^slo komedija) NUMERO UNO Kukcvec Robert s.p. Mlinska ulica 22, Maribor ReZipt Sbve Can. vlcge; Eddie Murpfr/. Sfeve Zann, Anjâica Hustďi, do&ina:92 minut Četrtek. 28.8., ob 17.00 ift ob 18.45 Petek, 29.8., ob 17.00 in ob 18.45 Sobota, 30.8..ob18.QQinQbie.00 Nedelja. 31.8., ob 16.00 Portedeljek. 1.9. ob 18.00 $red8.3.9., ob 18.00 Charlie in Phri sta &ko zaposlena, da v cebti 29mu)8ta odra^nje svojih otroic Ko pa iz^u-sijžbJ, is siovib aloderr^ za Omke Ct)ap-man predraga za niuna sinova. Ker ne najdeta nove ^užbft zařnelasama skrted za va kl to prre je tal€ vžEč, da odpœ& iaslen vrtec. To pa ni pov^i gospod^i Hartian, M vodi akademijo Chapman. Siedl kM spopad. Rtm [e sinhroniziran v slovenščino ! K\K SI I)Í;KLI'; 'm,I (romantična komedija) ReZI^: OenrieGofdor, vloge: Amanda Bynes. Cofin Firtli KeUy Preston, dolžina; 1C6 rnnut Torek. 2. 9. ob 20.30* premiera pred slovertskim startom Duhovita in prisrčna zgodba filma Kar si dekie želi pnpoveduje o mladi Američanki Daphne, k) se po svojti naiboli^lh močeii skuša pniagoditi ženjeni in dolgočasni angleški veolo 6ns&\. v kateri se giblje njen 0Č& Resda ji po njitiovih kriterijih ne uspeva ravno najbolje, vendar deMna s svojo iskrenosQo očara c^ največje nadiežneže Daphne že celo živlienje hrep^i po svojem očetu, ki ga pozna Je po maminem pripovedovanju in fotografijah, ve pa, da živi v Londonu. Nekega dne se odtoči« da je časza uresničitev njenih sanj In na svojo roko odpotuje v Angtip. Odknje. da je oče vpliven pleniič, ki se ukvarja s politiko. PoQumna Daphne st drzne pritihotapiti v njegovo hišo in očeta postaviti pred dejstvo. Njena naček) je. da ^ubezen premaga vse. Resda jo oče nekako sprejme, vendar njena spontanost v visoki družbi povzroči pravo razburjenje, sai deklica poskiti za vrsto škandabv, ki mu niso ravno v ponos. BLOI\l)li\k\ S ll\R\\KI)\2 (komedija) Režija. Ciiaries Herrr^n* VVunnfeU. vloge: Reese Wttl>erspoon. Sally Reki. Li;ke WI-son. dolžina: 94 minut Sreda. 3. 9. ob 20.00- premiera pred slovenskim startom lile Woods se vrača Po dii^omi na Harvardu je njen novi projekt poroka z Emme-tom. Ker pa sorodnid njenega psička Bnjis* er)a ne mor^ priti na poroko saj bodo na njï] delali preizkuse, se Eile odpravi v Washington m skuša doseči prepoved preizkusov na živalih. Najfvej pa nxira poiskati zavezni-tel med politik). Seveda Washington nikoli več ne bo lak kot je Pil miTMC i!\ butik; 2 (komedija) P«ek, 29.8.. ob 18.00 In ob 20.00 Sobota.30.8..(S3l7.00 in ob19.0Ci Nedelja, 31.8.. ob 20.00 »OKOV \ RTK(J_ C_- (družinska komedija) Sobota, 30.a.ob 21.00 Nedelja. 31. ob 18.00 (Otrošla matii^) Filmski ( ikliis: STRIPOTIiK\ SPII)I;R-ivi\í\ (akcfjska avantura) Ponedeljek, 1. ob 20.00 TweK 2.9.. ob 20.00 Cena vstopnee* jubiejna vstipnica 500 Siï, redne predstave 700 Siï. pren^ 600 SfT. otroške matiieje 400 SIT. Intormaci^in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni napr^: 898 24 91i Ni rezer/acq vstopnic! Kîno nagrajuje naročnike Našega časa Rydi Novak, KoroSka 15/b, Šolanj; Vida Žerdoner, Ljp]e 5, Velený Franc Hriberšek. TopolšJca 45, Topol^ea. (potrdilo o Ragradi prejmete pa pošli) KREDITIIil Do & 28 V36 zaposlerre in up^ojence (01, 09). možnost otsremenitve dohoďca preko irstjlr^, stár kredit pa vam ta^ko poplefiamo. T«l.8 02/252^-26 041/ 750 mora biti prejeto ûo ponedeljka, do 16. ure. Pošljete ga lahko po pošti na naslov: Naš čas, d.o.o., MaK oglasi, Kidričeva 3320 Velenje, po e-polti press@nasoas.si, po faksu 03/ 89746 43 ali pokličite 03/6981751. I I "20 ■ao I I I i I I I I I 1 I I I lili lili lili "W SpomtâdanskC'poletna pocenita malih oglasov velja Ho konca avgusta 2003. Valja ta za fizična o$aba. Ma(i oglas za rubriko PRODAM; napramlčnlne ali avtomobile je 1000 Sit Za naročnike Našega Časa a plačano naročnino 50% popusta. Spomladansko-poletna pocenttav malih oglasovvelja za do 80 znakov. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane :3varov3ii(e, spoštovani zavarovanci. obvsščamo vas, dè je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsizo šie\/ilko ookHčite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, Ko je zaradi bolezni aJi poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. 2$informaclje vzvc' zi z reševalno sivžbo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno služt>o pa na 8995-445. ZplMzdravnild: 30. in 31. avgusta - Borut Korun, dr stom., v dežurni zobni ambulanti. Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1 (od 8, do 12. ure). Lekamo v Veleiqu: Lekítfna Center Velenje^ Vodnikova 1 Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane isteoa dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Veferinwsko postoja Sostonj: Od 29. avgusta do 5. seplem* bra • Simon Miklavžin, dr, vet med., gsm: 041/633-676. mali OGLASI SIMPATIČNO dekle doDi zaDoslitev v restavraciji, možnost stanovanja. Gsm: 041/748-905. (Jana Zaieznik. s.p,, l^žovec 1, Stranice). UVOZNIK ameriške multinacionalke ilče ljudi 2 visokimi cilji za odpira* nje novih samostojnih distributer-stev na področju Slovenije in tujine. Telefon; OS/428-2071. (M.and-link, d.o.o., Cel;e)(351) STIIU-POZNANSTVA POMLADNI VETER - vabimo Štajer* ke, mlajie in starejše, preproste, ki Želijo spoznati novega moškega, da pokličete klub za stike, gsm: 031/612-541 ali 041/899-442. Pokličite od 9. ure dalje, ludi ponoči, ali pišite sms. Veselimo se sodelovanja zvamii (328) POMLADNI VETER - 45-ie^a preprosta gospa želi spoznati moškega, za skupno življenje. Pokličite kom. tel.: 090/5424 ii 090/5425, od 9. ure dalje, tudi ponoči, Gospodje vab- ljeni, veseli vas bomo. (329) RAZNP PRODAM KIP Ivana Napotnika »križani«, 70 cm, viden v Napouiikovi monografiji, prodam. Gsm: 041/600-655. (322) 0V£ OTROŠKI postelji z iogijema (pograda) zelo ugodno prodam. Telefon: 5881-385. (325) ŠTIRI ZIMSKE gume za R-clio, rabljene eno zimo in prevleke ugodno prodam. Gsm: 031/460-123. (326) DOMAČE rdeče vino prodani. Telefon: 5888-594, (332) NOV MLIN za sadje in gajbice prodam. Telefon: 5718-282.041/818-m. popnldan. (333) HALOŠKO grozdje, žlahtne sorte, prodam. Telefon: 5862-523. (335^ DELOVNE zvezke za 8. razred OS (etika, družba, geografija, zgodovi-na) prodam, Gsm: 031/526-217, (336) NOVO STREŠNO opeko *lrajanka'\ 770 kom, 85 m2, prodam po polovični ceni, Gsm: 040/604-412 (338) STARO SPALNICO prodam po simbolični ceni. Gsm: 041/875-182. (340) KOf^BINIRKO, cii1(ular-otilič,brus, šrotar in elektro motor, 4 kw, prodam, Gsm: 031/606-322. (350) KOMBINIRAN otroški voziček, malo rabljen, znamke Dino, prodam. Gsm: 041/535-522, 041/453-952. (323) STANOVANJSKO hišo najamem. Gsm: 031/404-450. (331) DVO ALI večsobno stanovanje najamem. Telefon: 04/1435-524, 040/795-114. (352) GARSONJERO ali 1-sobno stanovanje najamem. Gsm: 041/852-211. (353) ODDAM VEČJO OPREMLJENO sobo, z možnostjo kuhanja in pranja, zelo ugodno oddam zaposlenemu paru ali posamzeniku. Gsm; 040/385-898. (342) MANJŠE 2-SOBNO stanovanje, opremljeno in njivo ugodno oddam. Telefon: 5865-003. (347) ¥ V VELENJU takoj kupim stanovanje, po možnosti v velikosti od 45 do 60 m2. Telefon: 02/3317.333,(344) GOLF 4. diesel, star do 3 leta, pogoj 1. lastnik, kupim. Gsm: 041/861-309, (345) Hlái-VIKENPI ZAZIDLJIVO parcelo, na odlični lokaciji, v blISni Velenja, 2 km iz mesta, v ravrini, sončna lega, prodam. Gsm: 031/743-046. VIKEND parcelo prodam. Gsm: 040/515-680, (327) ZARADI UPOKOJITVE prodam hišo s 4-sobnim stanovanjem in štirimi turisližr^mi sobami. Gostilna v obratovanju. Telefon: 5835-068, 041/^09-827. (346) ŠENTJUR, iepo hišo, na odlični lokaciji, zelo ugodne prodam, Gsm: 041/299-919. (355) LJUBNO, večji bivalni vikend, na čudoviti lokaciji, prodam. Gsm: 040/876-633. ŠASIJO za mercedez, tip 134, s podvozjem prodam, Gsm: 031/531-310. (343) OPEL CORSO, 1.4 i. swing, L 90, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 5882-560,041/399-603. (348) ODLIČNO ohranjeno brako prikolico prDdam za 50.000,00 sit. Gsm: 041/776-379- (349) ZASTAV0128, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Gsm: 041/873-907. (356) KAMP prikolico, 3 m, brezhibno, reg. 7/04, vozna s tretjo tablico, prodam za 150.000,00 sit. Gsm: 041/863.987. (357) IVALI DVA BIKCA, sivorjava, stara 14 dni, prodam. Gsm: 040/665-593, telefon: 5895-215. (324) TEDEN DNI staro teličko, sivko, prodam. Telefon: 5892-411, (330) PRAŠIČE, 25 kilogrambske, prodam. Telefon: 5885-152. (334) TELIČKO simemďko, staro 8 mesecev, prodam. Telefon: 5888^648. (337) BIKCA, sivca, težkega okolo 150 kg, prodam. Gsm: 031/620-258. (339) NEMŠKE OVČARJE, mladiče, stare 2 meseca, prodam. Telefon; 5890-225, kličite po18, uh.(341) Upravna enota Velenfe Poroke: Irena Aplinc, Janškovo selo 3 b in Janko Avberšek, Janškovo selo 3 b; Sandra BriSevac, Šaiek89in Milja Hojnik, S^ek 89. 50-letnico skupnega življenja sta praznovala Marija in Franc HUDOMAL Iz Raven181. Smrti: Konrad Zager, roj. 1931, Šoštanj, Cesta lalcev 13; Ramiz Dardagan, roj, 1953, Dubnica, BiH; Angela Vivod, roj. 1927, Velenje, Cesta IV/3; Janez fvlar-tinčič, roj. 1923, Celje, Krekov trg 5; Alojzija Pajenk, roj. 1934, Velenje, Cesta talcev 18; Ema Cak, roj. 1926, fvtosrje, Praprot-nikova 22; Anton Koradej, roj. 1928, Podkraj pn Velenju 68. EDMA8.P. 090 4417 vmMmmhJ« 1SS«SS sit/min Kil '?.ivola si. ljubila si mis vse. zdaj. ko med nami več te ni. ljubili te ly)mo v vaših six:iJi mi. ZAHVALA Ob bokči i/gubi drage žene, mantc, orne in praonic FANIPRISTOVŠEK 17. Šoštanja 20.70. J913'12.8, 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem S(")rodnikom, prijateljem, znancem, scxlclavccm in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih slnli ob sirani, num izrazili sožalje, darovali cvetje in SVCĆC, lei vsem, ki ste jo pospremili ua njeni /adnji poti. Iskrena hvala vsem z.dravnikom, ki Si) ji pomagali v iasu zdravljenja, osebju Bolnišnico 'Ibpolšica, posebno pa njenemu osebnemu zdravniku g. Lazarju, dr. med. Hvala govorniku /a iKscde slovesa, pevcem 7đ odpete pesmi in gospixJu kaplanu za opravljen cerkveni obred. Z iažoijo v srcu ¥si njeni ZAHVALA Z bolečino v sreu sporočamo» da je tiho odšla od nas draga žena, mama, babica in prababica ANGELA VIVO D - CICA Od nje smo se pi^lovili v petek, 22. av^sla, v Ptxlkraju - Velenje. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji pr>ti, se iskreno zahvaljujemo za prija/ne besede in pozomosli, ki ste uam jih namenili v teh težkih trenutkih. Iz srca hvala gospe Aleksandri Jluber, dr. med., za vso slrokovno in nesebično pomoč ob njeni bolezni. ÝmIujočí: vsi njeni Prazan dom je in dvoriič^. /aman oko lonušo isœ. Nič več ni tvoje^i sm&hljiija. le trud ui deio t\'ojib pridnih rok ostaja... ZAHVALA Boleče je spoznanje, da nas je za vedno zapustil nas dragi mož, ali in stari ali KONRAD ŽAGER 7.12.193] " 18.8.2003 Ve liko vas je bilo st)nxJnikov, prijateljev, sosediw in znanccv, ki sle ga po.spremDi v tihi dom, nam izrazili vzpodbudne l>esedc In i/rekli sožalje, darovali cvetje, sveče ín za svete mase ter nam v težkih trenutkih slovesa ponudili roko. Vsem iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, dežurni službi ZD Velenje, gaspgrebni službi Usar. ÝmIujoČí: Una Tončka, hčtírki Martina in Valerija z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA DOLARJA 10. 9.1934-15. S. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za besede sočutja, darovano cveljc in sveče. Enaka zahvala velja g. CiroŠljii, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, govorniku za poslovilne bc.sedc, pevcem in gospodu župniku. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Žalttjoči: žena Marija- sinova Branko in Dani z družifw ter ostalo soroilsrvo Vroče na igriščih, prijetno v senci priiorisč Med u(lolo/oii( i 16. Vll^ CW tiirniiia veliko íiovíli slovenskili |)()ineííil)íi<^žev in dva iniiiisti a iz Si bijo- Vaú si udole/lx) plaôajo »s spon/orslAoru, dr ugi si jo zasluzijo, ker so znani • Za varovance VDC Ježek so VlP-ovri tokral zbrali dob(M' million tolarjev Sobana Špeget Vekrge - V sohoto jc bil menda 50, dan v leia^njcm poleiju, ko so so temperature v Velenju ptw/j">ele čc/. 30 stopinj ( ei/ija. Parkiri:^« in zeieniee v okolici Rrc Jezero so sc začela polniti žc v zgodnji)) dopoldanskih urali. Regisiracije n vedeli, je hil 10 ?nak, da se v TRC Jezero, na lamktijšnjih teniških igriščih in ob njih tovročo soboto dogaja 16. teniški VIP ('UP turnir. Tudi Ictcis gaje prijvavil velenjski M chib, čeprav se je /aradi težav v j'K-)djetju, o kaierih se je veliko govorilo in pisalo tik pred dogcHÍkom,?e m .^rsikje Sabljalo, da ga nc bo. Pa je bil, ludi tokrat dobro obLskari, le daje med ude-ložcnci vsako leio več obritzov iz gospodarskega sveta, ki so pomembni, I mančiio te;^ki, a javnosti žal manj znani obrazi. Na spisek pomembnih namreč lahko prideS na dva načina - da plačaš sponzorstvo ali pa da si med tistimi Slwenci. o kaierih se veliko piše in govori, da si torej pomemben. Način je še eden -da si novinar in la dan med vipov-ei preživljaš delovno. Oh tem se vsaj sama zavedam, da ga mnogi v/amejo kol dan sprostitve in da prav vsi niso veseli, ko jim med sproščenim klepetom z /nanci pred m"« pomolim niikro-fon. Drugi se zavedajo, da je to ludi velik družabni dogtxJek in so zalo prav veseli, če ial^ko poklepetajo z novinarji ali se postavijo pivd fotoobjekiiv/IUdi letos se je na vsem prizorišču, sploh v prostorih za druženje, ves čas bli-skak> in spra^vak). Pa čeprav se je večina novinarjev resnih leni ta dan izogibala. Bo Sirol Ironinil v velenjskem je/eru? Letos se je na pri/orL^ču oglasilo tudi več vrhunskih športnikov, ki jih na Vipu nismo videli prav vsako leto ali 5e nikoli. Med njimi je bil tudi na^svetwnozjia- ti. da se ho končno uiil dez in da bo vztrajal. To namreč ni dobro ne zazemljo ne za na"^ zdravje." Jeseni ga čaka dvoboj / znanim ga-gajevcem Sai^oni Hriharfem, ki se mu bojda ne bo puslil kar lako. Sašo pa že krepko trenira Sicer pa lelos n^wembra StR'I potuje v }\âno Ameriko, drugo leto nîaja pa že čisto na drugi konec sveta, f'aka ga skoraj 7 asnovni namen tega druženja, vendar sem vusel i udi vseh spremljevalnih dogodkov, predvsem dniženja. Poleti sicer uživam, moj čas pa jezima. Takrat se res lažje znajdem." Ko,smoga posprajlali o predsiavitvi načrtov za razvoj RťC ( jolle, nam je pwed(w hizjiisa in kulture. Spoznala pa sem enega novega, ki sem gH doslej poznala le po imenu. Pri Erinistcpnicissvežim sadjem, kjer je za goste skrbela pospeSevidka prodaje, simpatična vísokí^rasla domačinka JMIona (Joriek, me je namreč ogovoril prijeien gospod srednjih let. Na njegovi priponki sem opazila ime Aco Sunjič. Bilje navdušen, ker Sem vedela, da je direktor Lutkovnega ^cdališča v Ljubljani in oče Ajst! Sunjič, kise v teh dneh pripravlja na televizijski medijski napad na Slovenijo z novo lelevizijo I V Puprika. Plakali in vodiielji obetajo veliko. Aco pa ob tem pTiwi: "Vesle, jaz hi imel najraje, če bi bila Aj^i učiteljica vva^ki šoli, ki bi mi dala vsaj ^^^tiri vnuke, lako pa imam zaenkrat le eno vnukinjo, krasno Pijo, ki .sem jo lo poletje naučil plavati. No, jaz pa bi ob tem želel bili pred-.sednik gitsiLskega dra^tva v isti vasi,** mi je zaupal sinipat ični lui-kar, ki pa sicer svojo edinko Ajšo podpira pri vseh njenih odločitvah. čeUidi se mu včasih zdijo nore. Pozdravil ga je ludi velenjski župan Srečk<í Meh, ki si je lelos prvič nadel uradna vipovska oblačila, saj Aco s svojim gledališčem že kmalu pride v Velenje - na Pikin feslivall ^Večerjo plačata iirodnik in Andreje!*" še največ pa je bilo med letošnjimi udeleženci kar dt)mačinov, tako polilikov kol vodilnih v večjih in manjših uspešnih podjetij v .Šaleški dolini. Tudi takih, ki lu le delajo, živijo pa v bližnji okolici. Med njimi so bili tudi štirje, ki so se odloČili» da bodo v gokartu tekmovali za dobro večerjo. So rekli, da bo Šlo za življenje in smrt. In res so se zelo trudili, .saj so imeli ob progi veliko navijačev. Kdo bo boljši in kdo hitrejši, so preverjali Slane Mlakar, lastnik Mins NI, Tone Brodnik iz MO Velenje, direktor TEî^a Uroš Rotnik (ta je imel s seboj tudi poirdilo, da je popolnoma trezen, saj je na alkolestu napihal 0.Í) in to ob vseh dobrotah, ki so la dan tekle v potokih) in podjetnik Mirko Andreje. Slednji ni bil zadovoljen z žrebom gokar-la, na koncu pa se je izkazalo, da je bil upravičeno jezen nanj. On in Tone Drodnik sla namreč llsla dva, ki bosta plačala večerjo za vse tekmovalce in njihove žene. Kje. ^ niso vedeli, zagotovo pa bo veselo. Zmagal pa je Stane Mlaksir, kije zasedel prvo meslo tudi med vsemi vipovci, ki sose ta dan pomerili v gokartu. D("^i>ra reklama za njegov posel, sjij je namreč tudi pooblaščeni prodajalec dobrih evropskih avtomobilov. V vcržnji pa se je izkazala tudi njegova žena Milena, ena redkih dam. ki je sedla v gokarl in ni nič kaj zaostajala za moškimi kolegi na progi. Medzmagovakispremljajočih športnih disciplin je bil ^c en VelenjČan. Bančnik Marjan Jerič je golf žcígíco najbolj približal luknji - na 90 cen I imel rov. "Včeraj sva z ženo po dveh mesecih igrala goir v Volčjem po loku. Očitno jc pomagalo," je skromno komentiral nemajhen uspeh, saj je bilo med tistimi, ki Največ pozornosti je bit deiežen nekdanji predsednik Miian Kučan, ki je, ko je bii še predsednik, ponavadi ostai do kon-ca. Tokrat je iet prej. Ob njem sta Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, in Zofija KukoviČ, direktorica Esotecha. so udarili po žo^ci, veliko lakih, ki to počnejo zelo pogasio. Klican In Stanle prva častna MP-ovca Kljub pasji vročini - temperatura se je pt'îpoidne povzpela na 3(i stopinj Celzija - so Številni vipovci prišli ob jezero ludi zato, da so igrali tenis. Na koncu sia slavila politik lune Anderlič in podjetnik Milja Mejač. ki sla v v svojem podjetju sádel manj črno. "Kot kaže, bomo skupaj naišli rešilev. da režimo M club " nam je píwedid zadovoljen Ziiradi lega in številnih pcîhv'al nad organizacijo letc^njega srečanja, ki je bil za mnoge dan spro.siiive in druženja. Tudi za hranja IJiihin* ca in Šlevilne druge vodilne iz Gorenja, pa Hilnom Kop