242. številka. Trst, v ponedeljek 22. oktobra 1900. Tečaj XXV Edinost I '-tja enkrat na dan. razun nedelj in ribnikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ r.a četrt leta........ 6 _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na narobe brez priložene naročnine rp uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo po-aamezne Številke po 6 stotink f3 nvč.): izvpn Trsta j»a po 8 atotink (4 nvč.) IV le fon St t. S7«. dincst | Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oeiasi itd. se računajo po pogodbr Vbi douitri irnj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani douiai 9e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in otlase sprejema npravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo tu tiskarna se imiiHjHtH v ulici Carintia $tv. 12. UpravuiStvo, In sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo Štv. 3, II. liHvlstr. t 1'laiatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna kcnsoicija lista „Edinost" v Trstu Iiertati laž še več iierti-„II Pi Malone dan na dan čitamo po italijanskih listih, kako pošiljajo razne bombe med svoje somišljenike, kateri jim seveda vse slepo verjamejo. Mnogo je laži napisalo to italijansko novinstvo v naših pokrajinah, posebno o našem poštenem slovenskem narodu in večkrat je moralo te lažnjive novice tudi preklicati. To pa se je dogajalo le, če je prinesel kak italijanski list kako gorostasno laž o kaki slovenski osebi. Če se je pa dotična laž dotikala vseh nas Slovanov, potem ni bilo seveda nobenega popravka in čitatelji italijanskih novin so jo morali pogoltniti kakor najčistejo resnico. Nikdo ni mogel zahtevati, tla italijanski list preklice dotično laž, izvzemši slavno vlado, katera pa se ne zmeni za take stvari, ko se tiče nas Slovanov. Pred nedavno smo imeli priliko citati v slavnem »Piccolu« sledeče: »I n cadetto slo-veno assassino« — to vse seveda jako debelo tiskano, i:a pade hitreje v oči. Pod gori i me < novanim naslovom je opisoval slavni »Pic-eolo«, kako se je neki kadet v Gradcu spri z raznimi gosti v neki kavarni ali gostilni ter prebol v prepiru jednega gostov z bajonetom. Dotičnik je na to kmalu umrl. Ker nosi dotični kadet slovansko ime — evo vam vrišča po italijanskih in nemških novinah — evo vam Slovenca morilca, da, še gorjč: »assassina«. Laž, pravijo pri nas, ima kratke noge, in to je veljalo tudi v tem slučaju. Nemške novine so morale preklicati dotično laž in prinesti popravek, ker je tako zahtevalo ravnateljstvo dotične kadetne šole, katero je javljalo, da imenovani kadet ni rodom Slovenec in da ne pozna niti besedice slovenski. Ce bi slavni »Piccolo« imel le mrvico poštenja, bi bil tudi on prinesel ta popravek, a ni storil tega. Ou hoče dalje slepariti javnost ter pripisovati imenovani umor našemu narodu — on hoče, da njegovi čitatelji dalje žive v veri, da smo mi narod »assassinov«. Jeden, recimo, samcati slučaj, je hotel nesramni list pripisati našemil narodu kakor navado! Hotel je s tem nekako oprati samega sebe, jn pa tudi narod, v katerega imenu hoče govoriti. Jaz mislim, da ga ni naroda na svetu, ki bi imel v svojih vrstah toliko zavratnih napadalcev, toliko assassinov, kakor jih ima ravno italijanski narod. A »Piccolo« bi hotel to lastnost predbacivati našemu narodu, ki je gotovo med najpoštenejimi narodi na svetu. Jaz mislim, da ne bi niti jedna tuja tvornica orožja mogla konkurirati z italijanskimi »as-sassini« v izdelovanju stiletov. Seveda si mislijo lažniki a la »Piccolo« : »reci mu, da ti ne poreče« in hajd, izmišljaj, črni, laži, za-sramuj nedolžne, samo da pokriješ samega sebe pred javnim menenjem. Tako delati je v stanu samo človek, ki nima srca, ki nima vesti. To je tudi »assassin« in sicer javnega menenja ! Da, litiji je nego oni z bodalom, kdor brezvestno ubija čast in poštenje celega naroda. Mi n. pr. govorimo o obilici italijanskih assassinov, a ne govorimo, da je ita-janski narod assassin ! Napisal sem Vam, cenjeni gospod urednik, teh par vrstic, ker sem menenja, da mi ne smemo molčati na take sleparske laži slavnega »Piccola«, katerim je namen žaliti naš pošteni narod, slepariti javno menenje, hujskati in netiti sovražtvo do nas. Na mestu bi bilo, da bi tudi odločilni faktorji zahtevali od tega nesramnega lista, da preklice gori imenovano še nesramnejo laž. Take se laži vrstć v laškem novinstvu vsaki in vsaki dan o našem narodu. Samo da kedo nosi slovensko ime in da je kaj zakrivil, takoj je prosluli »Piccolo« tu, ki bi hotel dotični pogrešek navaliti vsemu narodu slovenskemu na hrbet. »Ecco un altro slo-veno« — če tudi je ta njegov največi pristaš, samo da nosi slovensko ime! Koliko in koliko tisoče v rojenih Slovencev se slovenskimi imeni je v Trstu, ki so pa vsi na strani »Piccola«! Ti so mu vsi dobri, dokler sledfe njemu in njegovi stranki in ^dokler ne napravijo nikakega prestopka ; do tedaj ni Slovencev v Trstu. Ce pa je kedo, recimo po domače, kaj na kadil, evo vam »Piccola«: *un sloveno«, »un altro sloveno!« V tem slučaju pa je Slovencev v Trstu. Slavnega »Piccola« bi pa rad še nekaj povprašal ob tej priliki : Zerjal je najbrže slovensko ime ; Zerjal, o katerem je govor, je najbrže tudi rodom Slovenec. Kaj da je po mišljenju, tega seveda ne vemo. »Piccolo« pa gotovo ve to prav dobro. Daj no, govori dragi naš »Malček«, govori dragi »Piccolo«, je-li Zerjal tvoj somišljenik, ker nisi hotel prinesti nikake notice o tisti zanimivi in vsem poznani pravdi coutra Angeli in ženi mu Zerjal!! Tu si imel priliko govoriti o Slovencu — imel si priliko predbaciti našemu narodu tudi nekaj, kar mu sicer ni prirodno, kakor mu tudi tvoje assassinstvo ni prirodno. No, vsejedno mi ne zamerimo tega slavnemu »Piccolu«, ker je on bržkone menenja, tla žena, čim se je omožila, nima nobene pravice več do lastnega naroda — da ni več člen istega, nego da pripada onemu narodu, kateremu pripada njen mož. Kadi tega menda ni hotel »Piccolo« govoriti o Slovencu Zerjalu. I. S. F. Politični pregled. V TRSTU, dne 22. oktobra 1900 H krizi. Kakor zuano so se takoj, ko je vitez Javvorski z mogočno besedo proglasil, da prejšnje večine ni več, združili češki veleposestniki, eSlovanska krščansko-narodna zveza* in cen trum — v posebno zavezo, v nadi, da bo kristal izacijska točka za zopetno združenje strank desnica. Kakor posnemamo iz poročil z Dunaja, se zasnovatelji te zaveze še vedno nadejajo, tla prej ali slej dosežejo svoj postavljeni si cilj. Te dni so se namreč na Dunaju — na povabilo ekseku-tivnega odbora čeških veleposestnikov — zbrali zastopniki gori imenovanih skupin, da se dogovorijo o bodoči taktiki in da utrde medsebojne razmere. Praška »Politik» je uverjena, da bodo s to zavezo morali računati Nemci in vsaka vlada, kar se pokaže takoj po sestanku državnega zbora. Volilno gibanje. Sedaj je stopila na piano se svojim volilnim manifestom ona stranka ki ima vso zaslombo v birokraciji in visokem vojaštvu in skoro nobene v narodu. To je nemškoliberalna, ali, kakor se imenuje v novejem času, nemško napredna stranka. Spis je jako kratek, tako kratek, da smo še malo čitali tako kratkih volilnih manifestov. Ali že ta ozek okvir priča, da gospoda znajo z nesramnostjo v trditvah in zah-tevanjih bogato nadomeščati, kar jim nedostaje na notranji vrednosti. Pravijo, da že bližnja bodočnost dokaže, ali Avstrija ostane jedinstvena država, ali pa se razbije v odlomke, in bo izročena slovanski diktaturi! Sedaj da gre za obstanek Avstrije. — Torej sedaj vemo: Če nemški liberalci o prihodnjih volitvah ne dobe zadostno mandatov, bo Avstrija zgubljena!! To je res že skrajna nesramnost, ako stranka, ki nima nikogar za seboj, ;n ki je sestavljena iz samih generalov brez armade — kajti pod pojmom »narod« ne moremo umeti par stotin krivonosih in kr ivo- nogih borzijancev, vrste okostenelih birokratov in pa nekaj nemškovalnih generalov — hoče diktirati in zahteva, naj bi vlada bila izvrševateljica njene volje. In nič več in nič manje zahteva tudi omenjeni manifest, ko govori o sodelovanju »svojih ciljev svesti si vladi« in »vestnem ljudskem zastopu«. Da ti korenjaški — ma-roderji, hodeči le ob generalskih, birokratiških jn — policijskih bergljah, zahtevajo uzako-njenje nemškega državnega jezika, to se umeje ob sebi... In po tej zahtevi moremo meriti tudi stopinjo njih lojalnosti do države, kajti to morajo vedeti, da večina prebivalstva nikdar ne privoli v to zahtevo in da hi nje eventuvelno nasilno uresničenje neizogibno dovelo do pretresljajev, katerim bi sledila katastrofa. Ljudje s takimi zahtevami pa še hodijo okolo v plašču državo vzdržujoče stranke ! Ali to ni še najhuje. Najhuje je, da izvestni faktorji, kakor smo jih označili, še delajo asistenco taki nepatrijotični igri. Nemškonacijonalen glas o avstrijskem problemu. To je res bela vrana: človek, ki z nemškonacijonalnega stališča vsaj relativno pametno in pošteno sodi o avstrijskem problemu in ki se ne tepe z resnico. Prijateljska roka nam je doposlala be-rolinski list »Gegen\vart«, v katerem čitamo članek publicista Julija Patzelta: Bosansko vprašanje in avstrijski problem«. Že takoj začetkom članka nas je — iz takega vira ! ! — presenetila izjava, da izjava Stadlerjeva je bila morda formalno nedopustna, ali iz tega ni smeti sklepati, da je misel združenja Bosne s Hrvatsko sama in sploh nedopustna. Potem dokazuje, kako se je Avstro-Ogerska morala potegniti za mandat za okupacijo. Habsburžka monarhija stremi po vsej pravici po razširjenju svojega območja na jugovztok, da se o dS k od uje za to, kar j e 1 e t a 1866. zgubila na Severo-v z toku. Avktor priznava, da so Madjari zato toli nasprotni vsaki aktivni politiki na Vztoku, ker se boje za voditeljni položaj, ki ga imajo vsled duvalistiške ustave, Nemci pa, ker se boje za svojo hegemonijo v tej državi. Nadalje pra\i, daje doktrinarizem nemških liberalcev, ki podpirajo madjarsko vztočno politiko, kriv, da monarhija ne leda ni storila korak dalje za utrjenje svoje moči na Vztoku, ampak je še izgubila na svojem ugledu v balkanskih deželah. Dosedanja po-I litika v Bosni je bila taka, da je hujskala ijedne proti drugim. Pred kakim letom dnij pa je v tej politiki nastala sprememba. Pritisk uprave na Hrvate je odnehal. A kmalu se je v Pešti začela reakcija na to. Tudi ukor'Stadlerju je znak te reakcije. Po virtuvozno izkoriščanem zistemu prevare in laži se je sicer oblastnikom v Pešti posrečilo, da so madjarsko narodnost prikazivali kakor nekako mirno točko v valovanju prikazni, kakor nositeljico evropske kulture in mirovne misli proti azijatstvu, če pa stvar pogledamo od bližje, razpada v nič in vidimo le malenkostno sebično politiko, kise ne bo mogla trajno upirati zgodovinskim potiebam. Nemci, ki so se upirali okupaciji, pa prezirajo prevrat, ki se je z letoma 1866 in 1877 izvršil v Evropi ; oni prezirajo, da po Kraljevem Gradcu in Sedanti hegemonija Nemcev v Avstriji na podlagi centralisti-škega zistema ni več mogoča. Nemci so — ravno s& svojega narodnega stališča — grešili, ker se niso identificirali s stremljenji krone v vztočni politiki, ker s tem bi si bili najbolje zagotovili politiško vodstvo v skupni monarhiji. Okupacije niso mogli preprečiti, pač pa so dosegli, da se je leto po tem razbila nemška hegemonija. Ze Bismarek je očital avstrijskim Nemcem, da ni javno napadal narod Štrajk železničarjev je nehal. Z da- svoj, kakor je to storil te dni slovenski p i- iiašnjim dnevom so prišli zopet na delo vsi štrajkovci. Južna železnica je privolila akor- s a tel j Etbin Kristan! Ta mož, slovenske matere sin, se ni sramoval sumničiti našega i se lahko ustano\ ilo \vesend sind — mogen sie es ad notam nehmen dramatično društvo in to naj bi po možnosti nogo v ! delavskih desetič ali »flik«, da bi si žnjiini .— sind nachtruglich unter eucli gekomraen j dajalo take predstave vsako nedeljo. und haben erklart : \Vir Slovenen haben ein Ce so tu v Trstu za časa sezone redno poleg svojega truda vedno z jedno grobu in z drugo — v zaporu! špogali razne zabave, kakor dela to marsikdo, Kdo se je zaletel v hrbet 2 ! Neki so- ki predbaciva nam in našim voditeljem neko cijalistiški agitator je kričal na shodu mino- izmozgovanje delavstva I lega petka , da smo štrajkovcem «in den Jaz in večina mojih tovarišev, narodnih Riicken gefallen», da smo se jim v usodnem j delavcev, smo že žrtvovali manje ali veče trenotku zaleteli v hrbet! j svote za socijalnodemokratičnega mololia, ali ko Da je to grda laž in nesramna kleveta, smo sprevideli, da se tu vse vrti le okolo to je jasno kakor beli dan in nočemo doka- j izvestnih oseb, smo obrnili hrbet tem — zov a ti dalje. ! osrečevateljem delavstva. Ali v hrbet se je zaletel nekdo drugi.! Tlldi BedaJ Je l'ar ytotin 1JudiJ» ki hodiJ° Socijalistiški kolovodje so se sč svojimi na-! ista Pota> katera smo hodili nekdaJ rai> ali padi, se svojo agitacijo proti našemu kandi- j »verjen sem, da pride dan, ko sprevidijo tudi datu, z neosnovanim blatenjem narodnih vo- j oni> kakor smo sprevideli mi ! diteljev zagnali v hrbet — svojemu lastnemu | Železniški uslužbenci imajo med sabo narodu ! V trenotkih, ko so se ljuti sovragi pametnih delavskih moči, ki gotovo ne po-zakleli, da stro ta naš narod, v trenotkih, ko | trebujejo nikogar, da bi jim, mesto o njih seje vse, kar reprezentira moč in oblast,! vitalnih interesih, govoril o — volitvah m da postavilo na stran teh naših ljutih sovragov, Jim v 5asu> ko se bUe borba za kruh' za v trenotkih, ko se naš narod mora priprav- j ^ ali ne biti> da Jim v tem »sodepolnem ljati na obupno borbo za vse, kar mu je ; trenotku priporoča slovenskega odpadnika in sveto in drago, za svoj narodni in politični laži-socijalista Učekarja za poslanca in s tema zvezani gospodarski obstanek, v j V- kurije! Sram bi moralo biti vsakogar, ki takih kritičnih trenotkih so socijalistiški agi- v takih trenotkih našo kri ščuva proti svojim tatorji brezčutno uprizorili gonjo proti vodi- j lastnim bratom in v gotovosti, da s tem čisto teljem naroda! Ti gonji je očeviden namen, nič ne koristi interesom istega zaslepljenega de-izpodkopati veljavo in ugled voditeljstva in na lavstva 1 Posel» ki Sa je opravlja tak človek, ta način porušiti narodno organizacijo, da bi Je nesrečna služba, služba uničevanja našega desorginizirani stali nasproti od glave do nog revnega naroda! Mi narodni delavci se go-oboroženi sovražni vojski! Da imajo ti ljudje ! tovo ne prodamo, ampak hočemo po svoji le iskrico ljubezni do svojega naroda, ne bi moči pomagati, da se našim bratom, uslužben-bili uprizorili te gonje baš v tem trenotku. cem na železnici, zboljša stanje in se ne me- gutes Herz fur euch, slovenische Arbeiter. Hinter unserem Riicken sind sie aber zum odprta štiri gledališča, kjer se predstavlja vsaki večer, brez onih malih zabav a la »Caffe Freunde der Slovenen, zum Stationeclief ge- Chantant« — kaj ne bi tudi lahko obstojali* gangen und haben mit ihm conferirt, \vie! primerno dramatično društvo. Naše občinstvo man euch den Garaus machen soli. Ioh bin kein aggressiver Mensch, aber diese Leute solit ihr hinausprugeln, \venn sie unter euch kora-men____ Končno je nam vsem, kar nas ni socijalnih demokratov, obečal : »dass sich diese schuftige Millionengesellsehaft an den Ar-beitern den Schadel zerbricht«. Laži, zapopadene v tej »Brandrede,« smo! Gospodje nam govore, da moramo do vsega nimo za to, da so nekateri istih, zapeljani v sveta goiiti ljubezen in usmiljenje. Dobro, to, klicali : Ven z »Edinostjo«, ven z narod- prav tako; ali Če že moram imeti usmiljenje njaštvom! z vsem svetom, moram je imeti v prvi vrsti Ti zavedeni reveži so nas z gorjačo, mi s svojcem !! — Oni nam tudi mnogo govore Pa Jim bomo odgovarjali z delom usmiljenja, o slobodi in kulturi, a nečejo videti, kako se Delavec, njih lastnemu narodu zabranjuje sleherni slo- Socijalni demokrati ne bojkotirajo bodni dih in kako njih lastni narod trpi pod »Edinosti« še le od včeraj ! Neki železniški brutalnostjo, ki izključuje — kulturo! Da delavec, katerega poznamo kakor poštenjaka imajo ti ljudje le iskrico čuta in usmiljenja :n čegar ime je v našem uredništvu na raz- do lastne krvi, bi zadoščala ta iskrica, da bi polago, nam pripoveduje : Nedavno sem kupil vsaj v takih trenotkih zmagovala nad stran- v neki tobakarni »Edinost«. Zraven je prišel karsko koristjo. Ali te iskrice ni v njih, dru- eden iz Kristan-Kopačeve garde. Ta apostol ga če ne bi se bili mogli v toli nevarnih ča- mi je vzel »Edinost« iz rok, češ: »To čitaš sih zagnati v hrbet — lastnemu narodu ! ! ti ? Kje imaš »Rdeči prapor« ? Odgovoril Nekaj, kar kriči! Da, to kriči, to, da *em ,nu> da kupujem tudi »R. prapor«. Če so naši socijalisti vse te dni napenjali svoja bi isti izhajal vsaki dan, kakor »Edinost«, pljuča za napade na lastne rojake, da bi na le-te navalili vso odgovornost za eventuvelni nevspeh štrajka železničarjev, dočim niso ni dvajseti del svojih besed posvečali faktorjem, katerim bi bila v prvi dolžnost iu ki imajo tudi tisočkrat več moči, nego je imamo mi, za izdatno pritiskanje na upravo južne železnice. Z nami so imeli vse polno posla, proti nam so hujskali siromašne delavce, dočim se skora niso spominjali ni vlade, ni obrtne oblasti, ni občine, ni trgovinske zbornice. Tej poslednji sosebno bi bila dolžnost, da bi naj-energičueje posegla vmes, ker po štrajku so bile velike koristi trgovine najobčutneje prizadete. Tem faktorjem je bila dolžnost in imajo tudi moč za pritisk, da bi povoljno rešil. Voditelji socijalnih demokratov pa niso imeli časa misliti na to, ker so imeli preveč posla z cEdinostjo« in — Gregorinom in Ry-barem! ! To — kriči! Laž ! Iz krogov železniških delavcev smo zvedeli sledeče : Ko se je sklepalo o tem, ali se ima stopiti v štrajk, oglasil se je neki delavec ter menil, da-li bi ne bilo dobro, če bi se delavci oglasili tudi pri vodstvu pol. društva »Edinost« ter skušali zanimati uplivne osebe v odboru imenovanega društva, da bi se iste potegnile za delavce. Kristan je odgovoril na to, da sta žc bila on in g. Kopač pri »Edinosti«, a tam da so jiina rekli, d a imajo — drugih skrbi!!! Relata refero! Ako je to res, moramo slovesno izjaviti, da pri odboru pol. društva kupil bi ga morda vsaki dan. Na to me je mrmraje pustil. Iz tega je jasno, da soc. demokrati bojkotirajo naš list že dlje časa — a brezupešno. Razsodni delav«*i, ki z nuj o sami čitati in misliti, razločujejo med našim listom in med slovenski pisanim glasilom internacijonalcev, ki služijo — italijanski kliki. Sodrugi iz Kalabrije! Neki delavec nam piše: Povejte onemu elegantnemu go-spodiču, ki se piše za Kristana in ki o vsaki priliki brani Kalabreže, med tem ko blati svoj narod in njega sinove — povejte mu, da se lepo zahvaljujemo za take nauke ! Te dni je prišlo v skladišče lesa, kjer delam jaz, se štrajk krdelo laških polen ta rje v, ki so vprašali po gospodarju. In ko se jim je isti predstavil, so se ponudili za 1 gld. (eden goldinar) na dan, med tem ko služimo mi 1 gl. 70 nvč. Gospodar je prišel k nam in nam povedal, kaj so hoteli Kalabreži. Mi smo odgovorili, da naj jih le vzame, ali naj pazi na posledice! Na zadnje so po-lentarji odšli, od koder so prišli! Sedaj pa nam prihaja kakov Kristan, ter 'nam prepoveduje o bratstvu s temi ljudmi, ki nam trgajo kruh iz-pred ust ! Mi mo sami ljudje, nam ne treba še le pripovedovati, da so oni, ki hodijo po svetu, potrebni kruha, ali prvi smo mi in še le ko bi nam (kar pa se ne dogaja) preostajalo dela, naj delajo zraven nas še drugi, inozemci! Sicer pa: o delavcih naj sodi delavec, ne pa človek, ki ne ve, kaj se pravi — delo! prav rado posluša dramatične predstave in dokler ne bo teh redno, bo naš razvoj jako zaprečen. Lepo bi bilo, ko bi se take predstave dajale tudi ob nedeljah popoludne, kajti takih predstav bi se gotovo udeleževalo na stotine našega bolj pri prostega ljudstva. .............., Kar vas je torej, ki se zanimate in ki zavrnili že zadnjič. Konstatiramo le na čast ste sposobni za dramatiko, poprimite se te slovenskega delavstva, da niso smatrali na- ideje z veseljem in gotovo dosežete lepih šega poročevalca za topovskega ali capinskega vspehov v razvoj našega naroda v vsakem psa (»schuftiger Hund«), da ga tudi niso z obziru. batinami zbili na cesto (hinauspriigeln), ampak Več ljubiteljev dramatike, da so ga pustili govoriti ter so mu mnogi njih j Lažlljivci po poklicu! Lahonski listi celo ploskali iu klicali »živio«, ko jih je opo- l)rez izjeme morajo lagati 9t»-krat na dan, minjal, naj bodo složni v tem osodapolnem )cer drugače bi ne mogli izhajati. Sobotni trenotku, ter jim želel, da zmagajo v svojih ,pavliha« z lesnega trga opisuje razpravo o opravičenenih zahtevah ter — da bi t u d i izgredih pri sv. Jakobu. Izjava čast. gosp. oni vživali zmago! Vasselli-ja mu ne gre prav v smislu, v kate- Zatrjeval jim je, da »Edinost« ni nikdar rem je bila izgovorjena. Vaselli je rekel, da imela namena, delati razpor med stavkarji in je slišal pod oknom svojega stanovanja vpitje, da je laž, če kdo trdi, daje »Edinost« po- »vun našo bandero« (doslovno) in pa »Porcho slala med stavkarje dva agenta, ki naj bi na- di ščavo«. (doslovno) Kako je lažnjivi klju-pravila razdor med delavci. kec nmel besedi »pon-hi italiani« namesto Delavci so vzeli to na znanje, in da ni »porco di ščavo«, to ume le on, ki je moj-Kristanovega štaba, in njegovega hujskanja, bili ster v takem poslu. bi tudi somišljeniki Kristanovi, kakor vsi ostali Priča Stanič ima 12 let, kar je povedal naši delavci, prepričani, da je »Edinost« za dovolj glasno, a gornji »resnicoljub« piše, da delavce, ali istotako odločno proti in- ima 15 let! Xi-li tu kak nepošten namen-ternacijonalnim socijalnim demo- ček, kaj ? ! kratom! Gospa B. je kategorično trdila in po Napredek! Vi, gospod urednik, pišete svojem branitelju tudi predlagala priče v v sobotni »Edinosti«, da se je in sicer dokaz, da ni klicala »fora italiani«, a najno-z »zde*- in »tukaj«-vprašanjem zanesla po- vejši sinček prastare kolture piše, da je ista litika tudi v vojaštvo. Podpisani Vam mo- priznala, da je kričala »fora italiani«! rem zagotoviti, da smo že nekoliko napredo- Kako lepo je lagati, osobito ako ni nikogar, vali v tem pogledu. Evo dokaza: Dne 1(5. ki bi tem gospodičem dal po — prstih! t. m. smo : bili na kontrolnem shodu v ulici! Ubogi laški čitatelji !! Madona del mare. Bilo nas je kakih 60 črno- Prošnja- Minoli teden je umrl narodni vojnikov v vrstah, ko je stopil pred nas neki delavec Antun Kariž. Žena pokojnega, ki je uradnik s tem le uKazom (izrečenem v laščini): ob enem mati dveh malih otroci če v, nas »Gospodje, tukaj se ne sme odgovoriti v slo- prosi, naj jo priporočimo vsem onim, ki po-venskem jeziku — ker je vojaški povelni Šiljajo kosila v tovarne, naj se je usmilijo iu jezik le nemški — in italijanski?! jej dajo s tem zaslužka, da bo mogla preži-Kedor bi torej odgovoril v slovenskem veti sebe in otročiča. Prosimo torej vse do-jeziku, bo takoj kaznovan s 3 dnevi zapora ! ! !« tiČnike naj pomagajo revni udovi. Kedo je bil ta uradnik, ne vem. Bil je v Kdor želi storiti delo usmiljenja naj se civilu, kar dokazuje, da ni to vojaška oseba, obrne v ulico Montecuco št. Iti. Moral je torej biti jeden magistratnih uradnikov. | Dogodki pri sv. Jakobu povodom Vidite, da smo napredovali ker je sedaj j procesije sv. Kešnjega Telesa pred sodi- zraven nemškega še italijanski jezik »armee-l sprache«. Ivan Ščuka. »Avanti- -- glasilo slovenskih so-eijalnih demokratov, laže, ko govori o našem sotrudniku Klemenčiču, ki je baje prišel v petek na shod socijalnih demokratov z namenom, da bi sejal prepir ter razdvojil ; stavkarje. Naš sotrudnik je stal na stolu ter govoril glasno dovolj, da ga je slišalo na sto-stine oseb, ki pač ne bodo mogle tajiti, d a jih je opominjal k slogi! scem. (Zvršetek.) O tej priliki da je rekel Seražin, kazaje na krstni kamen: »Tu bomo vse Lahe pokopali«, kar sta pritrdila cerkovnika Halbič in ^Stanič. Halbič je sicer tajil na redarstvu omenjene besede, kar je tori I tudi Stanič. Priča pravi, daje bil Seražin ved n<» prvi za ščuvanje, znal pa je skrivati to. Ko se ran je približala priča, je govoril le o hišah in posestvih ! Predsednik je vprašal Seražina, iina li Gospodo voditelje naših socijalnih derao- kaj prigovarjati, na kar je Seražin odgo- kratov opozarjamo, naj drugikrat obveščajo svoje glasilo točneje o stvareh, ki se gode na njih shodih, sicer mora začeti tudi v njih lastnem krogu pešati vera v njih glasilo in v resnicoljubnost voditeljev. Kdo je »spiar ? Neki pristaš socijalno-demokratične stranke, je v soboto večer v gostilni »alla Cantina Istriana« govoril jako malo častno o nekem vodji tu k. slovenskih socijalistov, katerega je imenoval mej drugim »spio«, ker da je o neki priliki izdal sklepe delavcev — delodajalcem. Ker je stvar taka, da bi dotični k —ako mu je kaj do časti moral tožiti obdolževalca — zamolčimo imena. varjal : Bil sem na dan pred procesijo v cerkvi, kjer pa nisem govoril besed, ki se mi pod-tikujejo. Kar se tiče pribijanja želez, sein bil prej pri gospodu župniku, kateri ini je dal dovoljenje v to. Ker so v zapisniku besedo: »Le-te bomo vsi laški zakopali«, izjavlja branitelj tir. Rvbaf, da je to neslovensko, kar priča, tla se to ni govorilo, ali da se govornika ni umelo. V dvorano je vstopil priča Halbič, oer-. kovniški pomočnik, ki je revež slep na obe očesi. Ta izjavlja, da pozna Seražina že mnogo let in da on ni slišal Seražina izustiti inkri-mini ranih besed. To mu je povedal Stanič, kateremu pa ne gre nobena vera, ker je »mczzo maturlo« fna pol neumen) in kateremu tudi v zakristiji nobeden ne veruje! Priča je slišal, da se govorilo o nasilnem vzetju zastave, ali ker je slep, ne pozna nikogar. Državni pravdni k predlaga, naj se še tekom razprave zasliši gori omenjeni Stanič. Dr. Rvbilf nima nič proti temu, da se stvar pojasni in da pride resnica na dan. Ćudi se pa, da ni državno pravdništvo že v obtožnici pozvalo omenjeno pričo. Sodni dvor se je umaknil za pir minut ter se je vrnil z izjavo, katero je prečital predsednik, da odklanja toliko priče za Ivanko Bezek, kolikot sodne izvedence o bolezni obtoženca Hlače in sploh vse zahteve branitelja. Državni pravdnik je v daljšem govoru zastopal obtožnico, ter se pridružil g. župniku H r v a t i n u v obžalovanju d o g o d i v š i h se činov. Navajal je kakor obtoževalno okolnost, da bi se bilo lahko dogodilo večjih in groz- starejših veteranov zahvalil župniku na lepem govoru ter pozval navzoče, da za kličejo trikratni »živio« presvetlemu cesarju, kar se je, seveda, z navdušenjem storilo. Vsled neprestanega dežja moral se je na planem na-merjani koncert vršiti razdeljeno po dvoranah. Na večer smo se poslovili od svojih sodeže-lanov ter se razšli na svoje domove. Vesti iz > ostale Primorske. X Župan v K o r m i n u. Na mesto Tu so razpravo prekinili za 20 minut, nejših zločinov ter je prepuščal navajanje j pok. Mihaela pl. Locatellija je izvoljen žu-Ko se je razprava zopet pričela, prijavil je olajšujočih okoliščin gospodu nasprotniku | panom korminskim Josip Leghissa (čitaj: predsednik, da je dal pozvati Staniča, ki je Rvbaru. Legiša.) že zunaj. j Dr. Rvbar je bil uprav diven v obram- j X Man dat je odložil gosp. Ludvik Tu je čital gospod predsednik celo kopo benem govoru, tako, da je navzoče občinstvo j g ^ e 11 j ^ j^j je v Goriškem deželnem aktov, izmed katerih naj omenim sledeče: jtar strmelo. V začetku je rekel: Ako se kak zlJorn nastopal goriško trgovinsko in obrtno Hrvatin in Pelicon, delavca v IJoydovem ar- Italijan potezuje za svoj narod, se ga livali! zbornico. senalu, potrjata, daje Hlača podvržen neki na vse pretego zaradi njegovega patrijotizma, _ bolezni, ki ga — ko ga je prijela — meče akQ se pa Slovenci zavzemajo za svoj jezik ob tla. 1— napada se jih z » mesta tori«, agitatori itd. i Predsednik Hiači : Vi Hlača ste miren, Škoda, da ni bil vaš poročevalec ob ko vas pograblja vaša bolezen, tako zagotov- enem stenograf, ker le tako bi mogel podati ta krasni zagovor v celoti. Dostaviti pa mo- Brzojavna poročila. ljati vaši priči. Hlača: Da, jaz se miren, ako se mi pomaga z mrzlo vodo, ali oni dan se me je vlačilo. Iz naše vojne mornarice. DUNAJ 21. (K. B.) Glasom brzojavne ramo, da je bil zaključek posebno ognjevit, vesti je morala ces. ladija »Albatros« zaradi Branitelj je vskliknil: Čuditi se mora slabega vremena iskati zavetja v pristanišču Neki Domenile Bullo, kapelan, je slišal j g [ 0 v e k, da ti ljudje, d e l a v c i, i m a j o Brindisi ter bode nadaljevala vožno, kedar to o »strašanski« agitaciji, ki jo vodijo agitatorji ge danes, o takem pritisku od raz- dopusti vreme. Na krovu je vse zdravo. Seražin, Stemberger iu drugi. On nesma- n j ]i strani, toliko ljubezni do vere Kriza V Špailjskem milllsterstvU. tra bratovščine sv. Cirila in Me- i„ cerkve. * MADRID 21. (K. B.) Ker je v mini- toda za cerkveno, d a-s i je škofij- Mi bi morali biti zadovoljni, da še silijo sterstvu navstalo neko nesporazu mljenje, je stvo izjavilo, daje taka! |onj v cerkve, da so žaljeni, ako se ne spo- ministerski predsednik Silvella sklenil, da Hrvatin Anton, župnik pri sv. Ja- gtuje cerkvena zastava. Ako se jih bo odga- predloži kraljici-vladarici vprašanje o zaupa-kobu, ne priznaje v svoji pismeni izjavi družbe njalo od cerkve, ako se jim bo prepovedovalo nju ter poda ostavko vsega kabineta. Pra-za cerkveno, ker ni on predsednik iste, ker molite in hvalite Boga v svojem jeziku, Jca- vijo, da se predsedniku senata Azcarragi pose ista ne ravna po predpisih oslalih bratov- ]cor delajo ljudje, ki bi bili poklicani, da jih veri sestava novega ministerstva. ščin itd.! Tu je ta »miroljubni« (!) in »res- v al d jo v cerkev, ki so pa v tej pravdi tako MADRID 22. (K. B.) Grneral Azcarraga nicoljubni« župnik napadal in žalil poštenjake hudo proti njim nastopali, potem se ne bomo je bil v avdijenci pri kraljici-vladarici. Po-Luko Seražina, Ante Stembergerja, Miha Hr- smeli čuditi, če tudi ti naši postanejo indi- tem se je posvetoval z nadvojvoda Tetuan-"vatina in druge. Ta pismena priča trdi z vso ferentni proti veri, če se vržejo v naročje — skim in s Silvello. Pravijo, da bode Azcar-gotovostjo (!), da so gori omenjeni veljaki in anarhističnim agitatorjem. Pričaku jem od sod- raga o sestavi novega kabineta imel velike poštenjaki glavni p r o v z r o č i t e l j i )iega dvora, daprepreči to in da izreče pvavično težave. Glasom lista »Heraldo« noče Silvella vseh nem i rov! Stemberger da se peča [n m\l0 razsodbo! obdržati predsedništva, niti ostati na čelu mnogo več s politiko, nego s cerkvijo!! Razsodbo smo že priobčili v številki od konservativne stranke. (Ta gospod župnik je božji namestnik, miuolega petka. Ustaja na Kitajskem, ivi zasluži — vse priznanje!) Dražbe premičnin. V torek., dne 22. . PEKING 20. (K. B.) Novi agležki po- Dr. Rvbar predlaga, naj se prečita tudi Oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled slanik Sato\v je prispel semkaj, oni del odloka, ki ga je izdalo škofijstvo o nare(ibe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- BEROLIN 21. (K. B.) »AVolff« javlja tej aferi, iz katerega bo razvidno, da ni tam vjjne Btvar; vršile sledeče dražbe premičnin : včeraj iz Tientsina, da je nemški poslanik nikake prepovedi, ampak da je le izražena ulioa ]yfargherita 1, hišna oprava; ulica Mal- pl. Mumm odpotoval v Peking. canton 2 in ulica del Pešce 5, oprema v za- TIENTSIN 20. (K. B.) Kitajske čete iz logi, tehtnica in likeri; ulica San Nicolo 13 Če-ču niso šle skozi Tientsin ter ni znano, oprema v zalogi; ulica Accpiedotto 48 A, hišna oprava : na trgu S. Giovanni 6, hišna udeleže otvoritve nove železnice Ruščuk-Gor-nja Oreiioviea-Tirnovo. Železnica meri 130 km. Otvoritve se udeležita knez Ferdinand in princ Filip Saksen-Koburg-Gotaški. Turčija in Rusija. CARIGRAD 21. (K. B.) V petek večer je sultan sprejel ruskega poslanika Sinovjeva ter mu rekel, da je namenil bivšega ministra Turkan pašo v to, da pozdravi carja v Li-vadiji. Ob enem je ponovno zagotavljal, da so izdane potrebne naredbe v kaznovanje Kurdov, ki so napali ruskega diplomatičnegn zastopnika v Erzikianu. Vojna v južni Afriki. LOURENZO MARQU£Z 20. (K. B.) »Reuter« javlja: Predsednik Kruger je odpotoval s parni kom »Gelderland«. DURBAN 20. (K. B.) General IJuller je s parni kom »Ha\varden Csstle« odpotoval na Angležko. JOHANNESBURG 20. (K. B.) »Reuter« javlja: Od todi je odkorakal močen 'oddelek proti B ovsen u iz Kliprivebergu, kjer se nahajajo močni sovražni oddelki. LONDON 22. (K. B.) »Reuter« javlja dne 19. t. m. iz Standertova : Manjši oddelki Burov, ki so se vrnili s severa, ko jo general Btiller opustil zasledovanje istih, pretijo angleškim zvezam. Prošli teden so Buri razdrli železnično progo na vzhodu in zapadu od Standertona, a provzročili neznatno škodo. prošnja do bratovščine. Želi tudi, naj se konstatira, da škofijstvo priznava bratovščino sv. Cirila in Metoda za cerkveno družbo. Branitelj je rekel dalje : po kateri poti so šle. BEROI.IN 20. (Priv.) Nemška in an- Slavni sodni dvor se je gotovo prepričal, Qprava . ujjca Ruski kružok«. Pravila so že pred- 18. t. m. iz Pekinga: Kolona Bailloudova je civilu po gostilnah ter da sporočim potem, kaj Udeležnike prosimo, da prinesejo ali vzela Paotingfu, predno so prispele medna- se govori med ljudstvom. V nedeljo pred tekom tega tedna xa knjige po 3 rodne čete iz Pekinga. Naše čete so se vedle Iružbe sv. Cirila ^^ učitelju gosp. Siherlu v »Posojilnici«, vzorno. Francoske čete, ki so se udeležile procesijo sem bil na vrtu družb in Metoda, kjer je bila neka veselica. Tam sem cul, da vse zabavlja čez župnika Hro-vatina. Priča izjavlja dalje, da je hodil od mize do mize, da bi poizvedel javno mnenje. l)va dni pred procesijo je bil priča pri Ba-biču, ki mu je rekel : »Zastava mora ven!« Priča je tudi izvedel, da so nekateri delavci iz neke vel»ke tovarne izjavili, da so pri- , učitelju gosp. ulica S. Franeesco št. 2. Kujigar zahteva ekspedicije mednarodne kolone, so bile pov-namreč svoto za knjige v naprej. sod posebno prijazno sprejete. O drugih če-Pevsko društvo »Adrija* v Barkov- tah se je prebivalstvo pritoževalo, da plenijo. Ijah priredi dne 25. novembra t. 1. svojo V mnogih krajih so razobesili francoske za-veselico z jako mnogovrstnim vsporedom, ka- stave. Čo-Ču so Li-Hung-Čangovi vojaki, terega objavimo pravočasno. Toliko na znanje bilo jih je 200, zapustili, ko je to zahteval drugim bratskim društvom. neki francoski stotnik. Prihod ruskega polž veteranskih krofov nam pišejo: slanika Giersa v Peking pričakujejo še ta pravljeni preliti zadnjo kapljo krvi J[ ^ pokroviteijstvom Nj. Veličanstva sto- teden. za zastavo bratovščine sv. Cirila in Metoda. vo]aško društvo obhajalo je minolo ne- NEW-YORK 21. (K. B.) Državni taj- il e m o re pa imenovati osebe, ki mu ileljo Ronkih s svojim tamošnjim oddelkom nik Hav se v odgovoru na zadnjo francosko je to povedala! Dr. livbar je predložil, glavnost^ ki se je ime\a že prej vršiti in ki noto zavzema za to, daje pogajanje zaradi naj se prečita izjava priče Fičič Ane, na ^ ^ 'otUožena vsle(i Najvišega obiska v miru pričeti s skupno izjavo velevlasti, s ka- Goiici, da je društvo moglo udeležiti se po- ! tero je zagotoviti teritorialno posestno stanje katero se je župnik H r o v a t i n, t a j i, d a bi bil a govori laz župni kom & 1 e d e te afere! Ni torej slišala ni- O J kakega š č u v a n j a o ti kogar si b o d i ! največ s k 1 i ce v a 1. V te j i z j a v i priča klona ^ Veličanstvu na postaji v Nabre-; Kitaja, kakor je bilo dosedaj, ter zahtevati žini. Da-si je bilo vreme jako neugodno, | odkrit in svoboden trgovinski promet za vse razvila se je ta slavnost v pravo ljudsko narode. slavje. Že na vse zgodaj je odrinil oddelek PEKING 19. (K. B.) Reuter javlja: Na to je vstopil že omenjeni »maturlo« mož> 7 zastavo in godbo na čelu, iz Trsta. Poslaniki še niso pripravljeni, da bi se jutri Stanič Karol, sin Terezije Stanič star 12 let. y ^abrežini se je pridružil izletnikom ta- sešli s princem Tsingom in Li-Hung-Čangom. (Priča Kumin je trdil malo prej, da ima Sta- mognji oddelek z godbo (56 mož) in vsi Sestanek bržkone odložijo. Grof AValdersee nič 15 let, ker da je velik!) skupaj so se odpeljali na določeno mesto je izjavil, daje po njegovem menenju vojna Priča je zelo prestrašen, odgovarja pa R,mkit kjer sta se 0i)a oddelka združila z določeno na stavljena mu vprašanja: Si onim v ftonkah jn vs\ skupaj formovali so signor. (I)a gospod.) končana, ter da ga kmalo odpokličejo. HONGKONG 20. (K. B.) Iz Kantona ! stotnijo 198 mož. Pridružilo se je še tamošnje javljajo, da se ustaja razširja proti Vzhodni reki. Prebivalci v Ceklungu dvomijo, da bi vojne oblasti mogle očuvati mesto. Kitajci zatrjujejo , da so ustaši sklenili, da dne 23. t. m. razrušijo vse misijone v Kvangtunu ter Pričane ve ničesar o S e r a ž i n u, prostovoljno gasilno društvo, muzikalno dru-tudi inkriminiranih besed ni slišal! Slišal je štvo »Filarmonica« in na stotine ljudstva iz pa besede »Lahi IU, iz Česar je izvajal be- trga in okolice. Pred občinsko hišo so svi-sede: »bomo vas Lahe pokopali« in pri tem rale, menjaje se, 3 godbe. Ob 9. uri je bila je ostal, da-si sta ga opetovano skušala g. 1 sv. maša na planem, katere so se udeležile ! pomorč vse K i tajce-kristjane, predsednik iu detektiv Kumin. j tudi deputacije patrijotičnih društev iz Trsta ' Nova železnica na Bolgarskem. Dr. Rvbar predlaga ponovno 4 priče, ki in Kormina. Med mašo je imel gosp. župniki SREDEC 21. (K. B.) Sinoči so odpoto-dokažejo, da Ivanka Bezek ni upila »fora i Bandeu slavnostni govor, s katerim je na v-1 vali vsi ministri, razveo predsednika, ki je Taliaui« ampak le: »Ven našo zastavo in 1 duše val navzoče do udanosti do cesarja in j bolan, predsednik sobranja, več poslancev in živio Sh»venci«. do ljubezni do domovine. Po maši se je eden mnogo povabljenih gostov v Tirnovo, da se Trgovina in promet. Tedensko tržno poročilo. V Trstu, dne -20. oktobra 1JHM). (Cene vneli predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno blago: Kava: Tudi prošlega tedna je bilo mnogo dovoza v Sa.itos-ii ; ker se je pa skoraj vse do voženo blag « odpeljalo na Nemško in v Zjedinjene dr žave, se zaloga v Santosu in znatno zvišala. Prihodnji pridelek obeta, da b<> lep in zadovoljiv. Merodajni trgi so koleb ili glede cen ; en dan so cene rastle, drugi dan padale. Brazil je v svojih ponudbah popustil za en shilling. Naš trg je bil miren o omejenem prometu. S trga je bilo vzetih: 800 vreč kave Santos od navadne do line po 46 do 57 K za 50 kg. — Na skladiščili je bilo kave 18.42ti — Dovoz je zua-šal od 12. do 18. oktobra: iz Port Saida 550 vreč kave, razne proizvodnje 5031 vreč. Sladkor. Ves teden je I>ii položaj miren ; cene so padale; danes se položaj ni zboljšal. Zaključili smo o naslednjih cenah: Za gotovo prevozno blago, voznine prosto v Trstu s škontom 2°/0 : Centrifugalni pilč ... 27 3/4— 28l/4 K Melis-pilč...... 28 --28'/4 „ Concassč....... 28 --28 % „ V soleh po 1.80 do 2 kg. 31 — —.— „ V kockah v zabojih I>° 25 in 50 kg......30V2.—31— ., Za naročbe november-marcij : Centrifugalni pilč ... 27 l/i—27s/4 K Melis....... 27 7,-277,. K Iz notranjosti je došlo od 12. do 18. t. m. po železnici : 22.800 4 (proti 21.U00 <| v isti dobi lani). Zaloga je znašala dne 17. t. 111.: 55.400 od katerih je bilo 53.929 4 na javnih skladiščih. (V isti dobi lani je znašala zaloga 81300 toči istrsko dal. matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. RpSl^SI11 Pa^AI* ulica Riborgo št. 25. Velika llv/IICtl I vlUl zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčičarne. Piazzetta Š. Giacomo št. 3 [Corso) filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicab, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na doni in trgovcem \ razprodajo. Jak. Perhauc ;:"ra karna in sladcičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema. tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Kavarne. H. Stibiel Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Truovei. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajal niča vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Oirlje in drva. Muho I ftO in v ulici del Torro štev. 12 muna Josip p:iporf>ča avojo dobro pre_ skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska iog3l zaL?vretne^a pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročite po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodriije.) ^inVfAHAP l11'i poroča svojo veliko prodaj Inieo wlUYOIIDl/ in izdelovalnico vsakovrstnega po-i hifitva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje ' gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča. Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. Pekarna 1ML Moder TRST — Ulica Riborgo št. 15 — TRST. Zaloga raznovrstnih sladčič. kakor tort, krokandov, konfetov, biškotov itd. Štirikrat na dan svež kruh, koji pošilja franko na dom, trgovcem v razprodajo pa s primernim popustom. Prevzema kruh v pecivo in vsako naročbo za poroke, pojedine in druge domače slavnosti po zelo nizkih cenah. Na prodaj imam še precejšno množino „Prosekarja" prve vrste. Oddajam ga tudi na malo (od 5 lit. naprej) t D rago tin Starec Prosek. * X X X X i x Carl Greinitz jfefjen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. X X * X X X X Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo DV" predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča MPjsKo, namizno in lišno opravo, železne metile in mi ognjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. X X X X X X X S n k X X V Gorici. Civilni in vojaški krojač. C. kr. Dmiligimi kroji mlm . krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku St. '2'i I. n. ima izborno zalogo vsakovr.ste blaga za obleke iz inozemskih in avatrij.skih tovarn in gotovih oblek,, dežnikov in sobnih plašćev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Voščene sveže. J KODdO svečar v Gorici ulica Sv. Antona. št. 7 izdeluje sveče iz pristnega, čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za, obilne naročbe se priporoča preČastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Novoporočenci pozor! vsakovrstnega pohištva. Velika zaloga. . v., * -----' mebljev, okviriev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi Upecarijam, in pohištvo za elegantne »obe. Sprejemanje vsako-i"{"J v vso to stroko Upadajočih Anton Brescak, Gorica, Gosposke ulice štv. rrotlaja proti primerni varžčini tudi na obroke. del-14. i »J Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Špitalske ulice št. 2. Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promeae k vsem žrebanjem. „o , ?PrejemanJe denarnih vloK ^ X ? .e fni|ž|ce, na tekoči rač un in S rirZnt^S4- »"'-.Obrestovanjem od T-.t« VJ°&e do dne vzdiga. Eskompt menjic najkuiantneje. _ Borzna naročUa. I