ZH. številka, I MMlait, v si*, 17. novembra 1915. nnil. leto. .Slovenski Narod* vdji v Lfubljani m đom dostavljen: celo leto naprej • • • • pol ieta „ *rm^t četrt leta na mesec K 24 — . 12--. 6'-. 2"- ▼ upravnitvu prejeman: celo leto oaprej • p • • K 22*— pol leta m . • • . . 11%-tetrt leta „ # . m,m . 5-50 na mesec . .~-v • • . 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Credniitro: BuUova ulica K 5 (v pritličju levo,) tolofon **. 34. dan zvečer izvzemil nedeljo In praznike. Insetati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru« Upiavnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inscrati i. t. d, to je administrativne stvari. —— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna liskama" telefon a t 35. .Slovenski Narod' velja po potil: za Avstro-Ogrsko: « za liemBjot celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ • . - 13-— četrt leta „ m • • * 6*50 na mesec m « • • ■ 2-30 celo leto naprej - • • Jv 3> — za Ameriko in vse druge deželen celo leto naprej • • • <• X 35.— Vprašanjem glede inseralov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka% Vpravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica št 5, telefon sL85- LJUTI BOJI NA DOBERDOBSKI PLANOTI IN OB GORIŠKEM MOSTIŠČU. Dunaj, 16. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Severni odsek Doberdobske visoke planote je bil tudi včeraj pozo-rišče najljutejše borbe. Za pozicije na obeh straneh gore Sv. Mihaela se vrše boji dan in noč. Na severnem pobočju te gore so Italijani opetovano vdrli v naše črte. V večernih urah pa se je posrečilo, sovražnika skoro popolnoma prepoditi. Tudi bli-žinski boji v prostoru pri Sv. Martinu trajajo. Pred goriškim mostiščem smo odbili sovražni napad na vrh pri Podgori. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r fml. m m Četrta bitka ob soči. Četrta bitka ob Soči nam kaže boje največje srditosti. Morda so Italijani sodili, da po tretji bitki treba ^udariti z vso silo, to pot se posreči, kar se ni posrečilo že v treh velikih bitkah, ali varajo se tudi v svojih četrtih velikanskih napadih. Naša straža ob Soči je bila pripravljena tudi na takojšnji boj po tretji ofenzivi in odbija italijanske navale enega za drugim. Gotovo je že, da tudi ti boji ne bodo prinesli Italijanom zaželjenega uspeha ne v bojih za doberdobsko planoto, vrh Sv. Mihaela, Kalvarijo, za katere se posebno trudijo, ne ob kaki drugi točki naše neomajne fronte. Francoska sodba o italijanski ofenzivi. Ženeva, 15. novembra. »Guerre Mondiale« priobčuje študijo, v kateri pravi, da je smatrati italijansko ofenzivo za končano. Naravno, da trajajo nadalje posamezni napadi, ali brez splošnega načrta. Gorica stoji trdno kakor poprej. Tudi kraška frontanioma-j a n a. Torej se ni nič spremenilo. Ako je italijanska ekspedicija na Balkanu odvisna od padca Gorice, bo treba še dolgo na njo čakati. Italijanski polki se upirajo in odrekajo pokorščino svojim oficirjem. Prof. L o v r i č poroča z italijanskega bojišča med drugim: Danes, dne 5. novembra, mi je povedal neki italijanski pribežnik, da je moštvo 38. italijanskega polka ubilo svojega podpolkovnika. Italijanska polka št. 37 in 38 s't a se s p u n t a 1 a in polka št. 43 in 44 sta odrekla pokorščino svojim oficirjem in nista hotela jurišati naših pozicij. — So pač vedeli, kaj jih čaka! Ena bomba ubila IS ijudij. Dunaj, 16. novembra. Kakor poročajo iz Roucrdama, se je izvršil letalski napad na Verono od strani avstro-ogrskih letal zjutraj 14. t. m. Letala so vrgla 15 bomb na razne točke mesta. Ena bomba je ubila IS oseb. Materijalna škoda je neznatna. — Vsega vkup je ubitih 30 oseb, 29 težko, 19 Ishko ranjenih. K torpediranju italijanskega parnlka »Firenze«. Bern, 15. novembra. »Corrierc della sera« se bavi v dolgem članku s potopitvijo parnika »Firenze« in konstatira, da sledi iz poročila kapitana, da se je branil, izpolniti ukaz poveljnika podmorskega čolna, da naj se parnik ustavi. »Corriere - hvali kapitana ter priporoča vsem trgovskim parni kom. naj se branijo proti podmorskim Čolnom in kjer le mogoče, naj zavozijo v nje. »Ancona«. »Stampa« v Turlnu poroča, da so uvedle italijanske oblasti preiskavo, kateri državi pripada podmorski čoln. ki je notopil »Ancono«. Ako bi se pokazalo, da j c bil podmorski čoln nemški, bi Italija napovedala Nemčiji vojno. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevaiskega stana: 15. novembra. V dolini Ledro je napadel sovražnik po intenzivni ar- tiljerijski pripravi, kakor naznanjeno že v včerajšnjem poročilu, trdovratno naše pozicije severno kotline Becezza. Napadi so bili dne 13. novembra odbiti, nadaljevali so se dne 14. novembra še z večjo silovitostjo, ali bili so tudi odbiti. Na Kraški planoti je trajala bojna delavnost tudi včeraj. Tekom celega dneva je koncentrirala sovražna artiljerija silovito in nepretrgano ogenj iz topov vseh kalibrov na takozvani »Fra-sche« - okop, da bi pregnala od tam našo pehoto. Neustrašeni Sardinjci brigade Sassari pa so se upirali v za-vojevanih pozicijah neomajno in so vzeli z občudovanja; vrednim elanom drug važen, v bližrči se nahajajoč ckop, imenovan »dei Razzi-, pri čemer so vjeli 260 mož, med njimi 11 oficirjev. Cadornovo armadno povelje na rojstni dan italijanskega kralja. Lugano. 15. novembra. Povodom rojstnega dne italijanskega kralja (11. novembra) je izdal Cadorna, kakor poroča »Agencia Stephani«, na čete tako - le dnevno povelje: Danes je rojstni dan našega najvišjega vojnega gospoda, kralja Viktorja Emanuela III. Pet mesecev že je zvest tradiciji svoje hiše in se izpostavlja nevarnostim vojne. Tako je njegovo življenje, kakršno je življenje čet,Jd imajo zavojevati z orožjem svete m»;je; katere je predpisala naši domovini narava in zgodovina. Italijanska armada prisega v tem trenotku. da bo hodila z nepremagljivo odločnostjo po potu, ki vodi k uresničenju naših opravičenih naci-jonalnih aspiracij. Živel kralj! Podroooosll ii frotle M et Sod, i« Sredi oktobra se je videlo znamenja, po katerih se je dalo skiepati, da se Italijani pripravljajo na večjo akcijo. Od IS. do 22. oktobra je trajal napad na celo našo fronto od morja do tolminskega mostišča. To bi bila prva perijoda tretje bitke, druga obsega, to je od 22. do 26. oktobra, v glavnem italijanske napade za severni del doberdobske planote. Dne 28. oktobra je vzplamtel bej zopet na celi fronti in po par mirnejših dneh je nastopila tretja perijoda, najijutejši boji za goriško mostišče, 1., 2. in 3. dan novembra. V južnem prostoru planote se je lahko smatralo bitko za končano dne 24. oktob. Razmere za prihajanje rezerv so bile neugodne, slabo vreme je povzročilo, da se je težko hodilo po cestah in končno, kar pa je poglavitno, velikanske izgube pri prvih napadalnih poskusih čez Vermeljan dalje so pokazale Italijanom, da ni pričakovati na tem frontnem odseku nikakih uspehov. Kakor v drugi, tako je bila tudi v tretji bitki velika sila obrnjena na severni odsek, kjer vrh Sv. Mihaela zapira pot v Gorico; to točko osvojiti, to je bil cilj naporov. Pripetilo se je, da so Italijani zasedli kako našo pozicijo, aii naš protinapad jo je vedno zopet iztrgal sovražniku. Ta severni del planote od P e t o v e 1 j do Sv. Mihaela je bil del v tem odseku, na katerega je bil v glavnem naperjen italijanski artiljerijski ogenj. Italijani so uporabljali vse kalibre, tudi 34c m granate so uporabljali p r v i k r a t, ali učinek je bil v razmerju s porabljeno municijo jako neznaten, neznatnejši kakor v prvi in drugi soški bitki. Naše čete so od avgusta dalje izdamo izboljšale svoja zavetja, naučile so se, kako se vojak lepo krije tudi proti nenadnemu močnemu sovražnemu ognju. Italijanska artiljerija je izborno delovala; kako je bila izvežbana, so kazale vrste jam, ki so jih napravile granate pred našimi pozicijami. Za časa obstreljevanja je bilo naše moštvo v svojih zavetjih, potem pa, ko je nehala kanonada, so prihiteli ven in hitro v jarke. Vsak je vedel, da pride pehotni napad. Italijanski oficirji pa so pravili svojim vojakom, da so jarki prazni, kakor je sporočil \ italijanski artiljerijski opazovalec, ali kako razočaranje. Naša rojna črta je počakala, da so se Italijani približali na streljaj, potem je začelo pokati, in Italijani so se mogli hitro prepričati, da je bilo streljanje na jarke brez uspeha. Oni, ki niso padli, so bežali, čez rob našega jarka ni dospel nobeden. V drugih odsekih so videli naši branitelji, pričakujoči napad, kako so italijanski oficirji prvi stopili iz jarkov in s potegnjenimi sabljami jurišali; neki italijanski major je tekel naprej, za njim poročnik, potem podčastniki na juriš na naš frontni odsek. Major je padel prvi. za njim poročnik, moštvo še ni bilo vse iz jarkov, že je videlo, da je padel major, zato pa je to moštvo kar ostalo v svojih jarkih. Napad je stal Italijane nekaj oficirjev. Pri nekem italijanskem bataljonu se je pripetilo, da so svetovali starejši vojaki poročnika, ko se je pričel splošen napad, da naj nikar ne jurišajo sovražne pozicije, ker je premočna in bo vsak juriš brezuspešen. Vjetnika. ki je to pravil, se je vprašalo: Kako vendar je to mogoče, da se poročnik šele pogaja s svojim moštvom, ko je napad ukazan? Odgovoril je: Poročnik je vojak šele pet mesecev in ne pozna nobenega vojevanja. Pri Zagori je bil ranjen nek? avstrijski brigadir, ki je vodil svoje čete osebno k protinapadu. To je oni general, ki je bil že v prvi vojni v Srbiji težko ranjen, meseca julija mu je šla krogla tik nad glavo skozi kapo, sedaj je ranjen k sreči lahko. Iz Zagore so hoteli Italijani priti na Sveto goro za vsako ceno. Baje so italijanski oficirji obečali tam juri-šajočim četam, da jih pošljejo v go-renjo Italijo na odpočitek več tednov, ako zasedejo Sveto goro. Naša artiljerija je v tretji bitki ob Soči izborno delovala in mnogo sovražnih napadalnih poskusov že v kali vdušila. Posebno se je odlikovala v bojih pri Gorici. V boju za Osla v je, katero so imeli Italijani zasedeno en dan, je pripravila naša artiljerija izborno jurišanje dalmatinskim domobrancem. Ena minska granata je zadela in ubila osemin-šestdeset Italijanov, ki so se nahajali na dvorišču neke hiše . . . General Boroevič je rekel po tretji bitki: »Jaz držim vse pozicije, kakor sem jih sprejel začetkom v o i n e.« In rekel je še: »D o b i v a m p i s m a iz zaLedja, ki vprašujejo, ali je res, da je padla Gorica? Tudi pri Gorici se nismo umaknili kora k.« niti za Oko za oko. lomila za uo. Vojni tiskovni urad nam je poslal članek, ki ga čitateljem priporočamo v premišljevanje. Glasi se: Skoro poldrugo leto je poteklo, kar divja z brezusmiljeno strahovi-tostjo vojna po svetu in tepta neusmiljeno blagor milijonov rodbin, spreminja v prah in pepel pred kratkim še cvetoča mesta, trge in vasi ter sili vse čustvovanje in mišljenje pod svojo železno zapoved, storiti sovražniku čim največjo škodo. — Prav ta svetovna vojna, v katero so stopile države in narodi z vso silo in katere smoter torej ni premaganjc kake armade, ampak premaganje celega državnega telesa, je pokazala vojno v njeni pravi furijski obliki, ki jo je smatralo po mirovnih kongresih in predlogih za razsodišča v go- LISTEK. Dobri prijatelji. Spisal Fl. G o 1 a r. (Dalje.) Zdravnik Ječaj je vzel roki s pesnikovih ram in ga ostro pogledal ter velel: »No. kaj bo takšnega!« »Vidiš, tu je pismo. V dveh dneh dobim honorar za svoje pesmi. Saj me je skoro sram, da govorim o tem, ali vidiš, niti pesniki ne moremo živeti samo od zarje in rose in ljubezni. Prosim te, posodi mi tako — tako — sto kron — v dveh, morda treh dneh ti jih vrnem, ako zahtevaš z obrestmi —« Končal je in strme gledal prijatelja, ki se je nenadoma kakor posekan hrast zvrnil na kanape in za-ječal * »Joj, joj, joj! Jaz, siromak, jaz oetežno bitje! In ni ga na svetu, ki bi me rešil! Joj, prejoj!« »Dragi, predragi, je jecljal Andrej Vešligaj. »Kaj pa se ti je zgodilo neprijetnega, ljubi doktor, prijateljic »Ovbe, preovbe! Nič mi ne moreš pomagati. Hudo je, prehudo je! Ali ne veš, ali še nisi slišal, kakšna groza me je doletela? Ali vidiš mojo črno kravato?« Andrej je pogledal, ali je videl, da nosi njegov prijatelj rdečo kravato. »Govori vendar, kaj je s teboj?« »Z menoj, z menoj? Poslušaj trobento sodnega dne!« je izprego-voril zdravnik z grobnim glasom. »Vsi pacijentje, vsi bolniki so mi umrli. — Ha. vidiš, to je tisti grom in peklo! Joj, prejoj meni!« »Vsi bolniki?« je dahnil poet. — »so mi umrli,« je strepetal zdravnik. »Vsi pacijentje?« je dahnil poet. — »so mi umrli,« je strepetal zdravnik. Umolknil je kot grob. »Jaz ti pomagam,« je planil poet. »Dobim honorar in ti prinesem.« »Meni ni pomoči. Od lakote me bo konec, od revščine, ovbe, ovbe!« »To ne sme biti,« je živo in prepričevalno govoril Andrej Vešligaj. »Ne smeš umreti! Izvrsten zdravnik in prijatelj, dobrotnik človeštva —« Še je sedel globoko potrt v naslanjaču izvrstni prijatelj, ko je poet tiho in sočutno odhajal. In da je le malo postal pred durmi, bi bil slišal, kako je dobri prijatelj planil pokonci in se s samopašno in neugnano radostjo zakrohotal in zaploskal: »Ha - ha - ha! Imenitno, kolosalno! Še nocoj moram povedati pri »Zlati liliji«. To se bomo smejali.« Andrej Vešligaj pa je stopil žalostnega in bolečega srca na ulico. »Nisem vedel, da je toliko gorja in bridkosti na svetu. Prijatelja Cveta tožarijo kmetje in doktorju Jecaju so pomrli vsi bolniki. Oba sta izgubljena, dober glas je uničen, in nikoli si ne opomoreta, moram jima pomagati po svojih močeh.« Šel je naprej, ves zatopljen v nesrečno usodo in skoro bi bil pozabil samega sebe, da ni začutil bolečin v telesu. »Resnica je. Pravijo, v tretje gre rado, ali ni pravila brez izjeme, in ne vem, zakaj bi imel jaz smolo trikrat za vrstjo. — Še enega prijatelja imam, Jakoba Bogataja. On je bogat, saj že ime kaže, in je veletr-govec, torej ga ne morejo tožiti kmetje, in bolniki mu ne morejo umreti. K njemu pojdem in mu povem. Še vedno me je imel rad, čeprav je nekoliko skop in rad napravi kak dovtip na moj račun. A dober človek je vseeno.« Jakob Bogataj je bil doma in je široko pozdravil in udaril po hrbtu Andreja, ki je bil že jako malodušen. »Vendar si se spametoval! Ali si prišel za hlapca k meni? Ne? A tako! Vrečo pšeničice misliš kupiti za svojega pegaza. Ha - ha - ha!« Krasno se je znal smejati gospod veletržec, in Andrej je osramočen in zbegan stal pred svojim prijateljem. »Kako se znaš šaliti, moj dragi, ali vse nekaj drugega mi teži srce.« »Teži, teži?« je resno vprašal Jakob Bogataj. »Dajmo čuti!« Obrnil se je k oknu in pobobnal po šipah. Njegova široka in močna postava je zabranila svetlobi vstop v resni komptoir, in v temi se je Andrej bolje počutil ter je začel srčno in veselo: »Saj veš, da sem preveč, in glej, dobro sem napravil kupčijo. V treh dneh dobim svoj denar, in toliko ga bo, da skoro ne vem, kam ž njim. Danes pa so še prazni moji žepi in zato prihajam s prijazno besedo: Odpri srce, odpri roke in mi posodi sto kron!« Nekaj trenutkov, se nihče ni ga- nil in ni izpregovoril, zato je Andrej ponovil: »Odpri srce, odkri roke —« »Kaj?« je nenadoma poskočil cd okna gospod veletržec. »Kaj? In ne veš moje strašne usode? Ves trepetam in gorim —« Sedel je na stol kakor uničen in brez moči. »Zares, zares,« je drgetal pesnik, poln strahu nad tem, kar ima priti iz prijateljevih ust. »Ne razumem, sam ne razumem, kako je moglo to priti. Ali prišlo je — Veš, kakšni so pšenični molji?« Andrej je strmel in ni zinil besede, zakaj o pšeničnih moljih res še ni slišal svoj živi dan. »Seveda ne veš. Saj niti pojma nimaš o njih. Namesto da bi se bil učil v gimnaziji, si koval, koval pesmi. Vidiš, in meni so nocoj to noč pšenični molji požrli vso pšenico. Pač so še vreče v magazinih, ali v njih so sami mešički in otrobi. Vidiš, tako je.« Jakob Bogataj je globoko vzdihnil in si obrisal pot z obraza. »Joj, kakšni pa so vendar pšenični molji,« si je drznil plaho vprašati Andrej. (Konec prihodnjič.) Stran 2. .SLOVENSKI NakOD1, dne 17. novembra 1915. 264. štev, * ljufivo mirnost zazibano človeštvo za že davno premagano. Skoro poldrugo leto krvavega časa bi pač lahko zadostovalo, pripraviti svet do spoznanja, da ni vojna ukročen lev, nego divja beštija, ki vse razbije in razdere, kar ji pride pod njene grozne kremplje. Italijani so si hitro pridobili to spoznanje, ko se je žalostno izjalovila njihova prazna vera, da je njihova vojna proti Avstro - Ogrski nenevaren vlom v nezastraženo hišo. Bombardirali so brez obzirov cerkve in samostane, bodisi iz voja-Ike potrebe ali iz prešerne besnosti razdirati. Niha ni bila genevska zastava goriScih bolnišnic znak pribežališča za ranjence, ki si ne morejo pomagati, nego primeren cilj za nji-Jiove topničarje. Njihovi pilotje so neizbiraje metali bombe na odprta 'mesta in so se malo brigali za to, če so bile poškodovane žene in otroci ali vojaki, ki se niso mogli braniti, ali umotvori v gradovih in v privatnih poslopjih. Zdaj pa, ko je med mnogimi bombami, padlimi na vojaške objekte trdnjave beneške, ena padla tik poleg njih in poškodovala Tiepolove freske, upije italijansko časopisje proti barbarom. Italijani morajo imeti Čudne nazore. Italijani, ki so nam napovedali vojno, naj imajo pravico, storiti nam vsako škodo, mi pa njim ne. Kolika je besnest, da si mi, barbari, dovoljujemo smatrati vojno za borbo z enakimi pravicami. Na čast Človeškemu razumu naj bo priznano, da Italijani svoje ogorčenje le hlinijo, da bi spekulirali na mišljenje barbarov, katerim so bili zakladi umetnosti vedno svetinje. To bi jim pač ugajalo, da bi pustili v prihodnje v miru njihova vojaška oboroževališča iz bojazni, da bi ne poškodovali kakega umotvora. Te sentimentalnosti so nas naši sovražniki temeljito odvadili s tem, da se NAŠE ČETE SE BLIŽAJO CRTI I UVAC - JAVOR TER SO PREKORAČILE CESTO KURŠUMLJE- | RAŠKA. Dunaj, 16. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Pri Gorazdi na črnogorski meji se vrše praske. Na srbskem bojišču zasledovanje povsodi napreduje. Avstro - ogrske čete so dospele do okolice Uvac, osvojile Cigoto - planino ter višine pri Javoru. Ena nemška kolona generala von Kovessa je, prodirajoč na obeh straneh ceste iz Kraljeva v Novi Pazar, osvojila Ušče. Dalje vzhodno prodirajoče avstro - ogrske sile so pri Babici prekoračile cesto Raška - Kuršumlje ter so zajurišale srbske okope na hribu Lučak (vzhodno Babice), pri čemer smo vjeli posadko, 3 častnike in 110 mož in ugrabili 1 strojno puško. Nemške in bolgarske divizije se bližajo s severa in vzhoda križišču Kuršumlje. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. ZASLEDOVANJE V SRBIJL Berolin, 16. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 16. novembra. Balkansko bojišče. Zasledovanje napreduje v pravem tiru. Včeraj je bilo vjetih nad 1000 Srbov in smo vplenili 2 strojni puške in 3 topove. Vrhovno armadno vodstvo. m » * BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 15. novembra. Generalni štab poroča o operacijah 14. novembra: Naše operacije se na vseh frontah ugodno razvijajo. Pri Prokuplju so vplenile naše čete 480 zabojev topovskih projektilov, 220 zabojev patron, 12 vagonov z raznim vojnim materijalom ter 13 pontonov. — Naš protinapad na zapadnem bregu Črne reke južno Velesa se je končal s tem, da smo vrgli Francoze popolnoma na vzhodni breg reke. Naše čete so zajurišale z nevzdržnim elanom in med igranjem narodne himne »Šumi Marica« močno utrjene francoske pozicije. SRBSKO URADNO POROČILO. 11. novembra. Na severni fronti smo se po srditih bojih umaknili v dobrem redu pred številnejšim sovražnikom na pozicije Troglav-planina-Maglič (18 km jugozapadno Kraljeva) -Aleksandrovac. Na vzhodni fronti, ki obsega levi breg Južne Morave, breg Binačke Morave in se-yerui yhod nrelaza Kačanik sina *4r v tej, nam vsiljeni vojni niso ustrašili nobenega sredstva, ki bi nam moglo po njihovem mnenju le količkaj škodovati. Oni so nam šele razo-deli popolni pomen svetopisemskih besed: »Oko za oko, zob za zob.« Tisti sovražnik pa, ki se je najprej odtegnil zavezniški dolžnosti, da bi v navidezno kritični url vrgel hinavsko krinko od sebe in nas kakor za-plotnik zavratno napadel, je izgubil pravico do kakršnekoli obzirnosti. Mi nismo zapletli v vojno te dežele, ki hrani tako bogato število umetniških zakladov in zato moramo odkloniti vsako odgovornost, če ji nastane vsled vojne kaka Skoda. Čutimo idealno izgubo, ki zadene ves civilizirani svet z uničenjem umotvorov, našo bolest pa blaži dejstvo, da ima sovražnik materijalno škodo, če mn vojni dogodki uničijo dedščino velikih prednikov, dedščino, ki mu je ljuba in draga ne toliko iz navdušenja za umetnost, kakor kot izdaten vir napitnin in kot sredstvo za privabljanje tujcev. Upitje italijanskega časopisja kaže, kako v živo so zadeti vedno dobro računajoči Italijani, če je njih tujska industrija količkaj "oškodovana. Upati je, da pokaže to našim vojakom pot, kako odgovarjati na napade Italijanov na naše odprte kraje in bolnišnice. Naše žene in otroci, naši ranjenci, ki si ne morejo pomagati, so nam dosti ljubši, kakor mrtvi umotvori, naj bodo še tako velike vrednosti. Naj se nežnočutni svet ogorčuje nad barbari, če ne ostanejo dolžni primernega odgovora za zločine. Oko za oko, bomba za bombo. Ni naša krivda, da umetniški zakladi Italije v času najbrezobzirnejšega boja nimajo čuvarjev, vrednih njihove visoke kul-rne naloge. Kdor sedi v stekleni ši, ne sme začeti s tem, da ubija okna svojega soseda. bili vse napadalne poskuse sovražnika. 12. n ov e m b r a. Izvršili smo napad ter smo vrgli sovražnika nazaj v dolini Sušice in Krive (nekoliko zapadno črte Leskovac-Vranja) ter v dolini Binačke Morave in v smeri Tetovo. Ob Babuni so zasedle srbske čete skupno z zavezniki vas Čičevo (8 km jugozapadno Gradska) in kolodvor Gradsko. ČRNOGORSKO URADNO POROČILO. 12. novembra. Na fronti ob Sandžaku so se vršili živahni boji, ki so se končali v naš prospeh. Vjeli smo 125 mož in vplenili mnogo materijala. POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU. Zavezniške armade se bližajo črti Nova Varoš-Priština, na kateri se zbira glavna sila srbske vojske. Na skrajnem desnem krilu so osvojile naše čete Uvac ter zasedle višine Cigote planine, v dolini Moravice so se približale Javoru, ki je le že 20 km od Sjeniča oddaljen. V Ibarski dolini se nahaja Kovessovova armada na pol pota Kraljevo-Novi Pazar, njene in Gallwitzove kolone so prekoračile Toplico in v Kuršumlju vihra nemška zastava. Tudi tu so zavezniške čete že na pol pota med Kruševcem in Prištino. Položaj v Makedoniji. Italijanski poročevalci javljajo: Objavljeni francoski in srbski uspehi v Makedoniji so bili le delni uspehi. Bolgari prodirajo znova na Gostivar. Položaj pri Prilepu se je v zadnjih 48 urah poslabšal. Med sedlom Babuna in Črno reko se nahajajo bolgarske čete kakor zagozda med srbsko in francosko fronto. Francoske pozicije na levem bregu Črne reke so presenetili Bolgari z naravnost peklenskim artiljerijskim ognjem. Boj še traja. Babuno so držali Srbi z malimi silami skoraj tri tedne. Sedaj pa njihove moči pešajo; morali se bodo umakniti. Poskušali bodo držati Bitolj. Črna reka je preplavila celo dolino pri Bi-tolju. Pri Strumici in v prelazu Ka-čanik se bitka nadaljuje. Bolgari se borilo za izhod iz prelaza Evakuacija Bltolja. Iz Soluna poročajo: Srbi evakuirajo Bitolj. Srbski arhivi so bili prepeljani v Solun, mnogo srbskih rodbin se je naselilo v Florini. Srbila kliče Rusijo na pomoč. »Lokalanzeiger« poroča, da je srbski poslanik v Petrogradu znova prosil rusko vlado za takojšnjo pomoč, pa je dobil odgovor, da more Rusija Srbijo le moralično podpirati. Ruska vlada se le namreč odločila, da bo nevtralnost Romunije vendar le respektirala. Srbski poslanik objavlja sedaj v listih poziv, v katerem nravi da te usoda Srbite zanefateaa. Ententa se ne bo izkrcala v Santi Ouaranta. Iz Aten poročajo: Kakor znano, je nameravala četverozveza izkrcati svoje čete tudi v Santi Ona-ranta, odkoder naj bi prodirale na Solun. Ceste iz Santi Quaranta v Makedonijo pa so se izkazale za ne-porabne in ententa je svojo namero opustila. Japonski špijonl v Bolgariji. Iz S o f ij e javljajo, da se ie pojavilo ob bolgarski obali med Dede-agačem in Porto Lagosom izredno veliko število japonskih delavcev; o katerih sumijo, da so špijoni. Bolgarska vlada jih je dal že večinoma zapreti, oziroma jih je izgnala iz dežele. Bolgarska nota Romuniji o možnosti ruskega napada na Donavi Sofija, 14. novembra. (Kor. ur.) »Agence Telegraphique Bulgare«. Po obstreljevanju Varne je bolgarska vlada razmišljala seveda tudi o možnosti, da napadejo ruske donavske ladje ali pa letalci Ruščuk. Z ozirom na to možnost je naprosila bolgarska vlada Romunijo za primerne ukrepe, da se preprečijo nesreče in druge posledice, ki bi mogle nastati, ako bi se iz Ruščuka obstreljevalo napadalce m njih napadalna sredstva. Bolgarski projektih bi namreč padali čez Donavo na romunska tla, kjer bi povzročili nesrečo. Rusko brodovje ob bolgarski obali. »UniversuU javlja 16. t. m. iz Tulce: 16 enot ruskega črnomorske-ga brodovja, med njimi 3 novi dread-noughti, križari že tri dni ob bolgarski obali. Sedemdeset angleških hospitalskih ladij. Frankfurt. 15. novembra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Sofije: Ameriško poslaništvo je sporočilo bolgarski vladi imena 70 angleških hospitalskih ladij, ki bodo v kratkem dospele v Egejsko morje. Izredno veliko število teh ladij stoji v tako velikem nesorazmerju z angleškimi četami, izkrcanimi v Makedoniji, da sofijska vlada ne bo odgovorila na ameriško notifikacijo brez izrecnega pridržka. Podmorski čolni v Sredozemskem morju. Dne 12. novembra je dospel v Kandijo parnik »Lasithion« z 22 možmi posadke angleškega parnika »Ma-kalista«, ki je bil potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. O nadaljnjih 67 mornarjih ni sledu. Baje je isti podmorski čoln oni dan potopil še dva parnika. Lvonski »Republicain« poroča iz Orana, da je dospel tja angleški parnik »Mortiam«, ki ga je neki podmorski čoln obstreljeval. »Mortiam« je izkrcal 24 mrtvih in 70 ranjenih, med njimi 30 težko ranjenih. Grlkn hi četverozveza. Anglija in Francija zahtevata ga-rantije. Lvon, 16. novembra. (Kor. ur.) »Progres« javlja iz Aten: Francija in Anglija ste odločeni zahtevati od grške vlade garancije za varnost svojih čet na Balkanu. Tozadevna diplo-matična pogajanja se že vršijo. Francoski minister Cochin v Atenah. Francoski minister Cochin se je mudil v Rimu, kjer je konferiral s Sonninom ter se je od tam podal v Atene, kjer hoče pregovoriti kralja in vlado v zmislu ententnih zahtev. Cochm bo, če treba, grški vladi izjavil, da je pripravljeno pri Malti franc.-angl. brodovje, ki bo odgovorilo na vsako grško izdajstvo« z represalijami. četverozveza zahteva demobilizacijo grške armade. Ententino časopisje poroča, da smatra Četverozveza demobilizacijo grške armade za najboljši dokaz, da Grška ne bo delala nobenih težkoč. »Times« javljajo iz Aten: Tukajšnji ruski poslanik izjavlja, da se niti Francozi, niti Angleži, niti Srbi ne bi dali prostovoljno razorožiti. Skuludis mora torej razrešiti zapleteno situ-vacijo tako, da bodo vsi zadovoljni. Iz Londona poročajo: Kralj je odklonil predlog kabineta, da naj odredi demobilizacijo armade. Vedno ostreiše postopanje entent-nega časopisja proti Grški. Italijansko časopisje nadaljuje svojo kampanjo proti Grški. Listi trdijo, da se nahajajo oporišča nemških in avstrijskih podmorskih čolnov na grških otokih ter dolžijo Grško, da se vedno bolj približuje centralnim državam. »Corriere« zahteva, da se kralja Konstantina prisili k jasnim izjavam. Četverozveza ne sme napraviti na Grškem istega pogreška kakor v Bolgariji. Italijanska ekspedicija g Alb*aiio te sklenjena stvar. Grška vlada bo trpela tudi srbske čete na svojem ozemlju? Pariz, 15. novembra. (Kor. ur.) »Agence Havas« Javlja iz Aten: Vladni list »Embros« poroča, da po informacijah iz uradnega vira možnost umika srbskih čet na grško ozemlje ne vzbuja nikakih skrbi radi poslecac, ki bo jih moglo to dejstvo imeti za odnošaje med Grško in če-tverozvezo. Gibanje srbske armade daje sigurnost, da se ta možnost sploh ne bo pripetila, povrh pa so izjave grške vlade napram četverozveza dosti jasno, da se ni treba bati nobenega konflikta. Grška In Bolgarija. Is Soluna poročajo: Grška in Bolgarija sta določili ob svoji meji širok nevtralni pas, da se preprečijo eventualni incidenti med grškimi in bolgarskimi četami, ki so se iz tega pasa že umaknile. Sedaj je tozadevna pogodba tudi že formalno perfektna in podpisana. • . • S POLOŽAJ V ROMUNIJI. Preko Stockholma poročajo: »Birževija Vjedomosti« obžalujejo, da je rusofilska agitacija romunskih opozicijonalcev v zadnjem času popolnoma pojenjala. V celi Romuniji se ne vrši nobena manifestacija za Rusijo več. To je posledica politike ministrskega predsednika Bratiana, ki si je znal pridobiti celo del opozicijonalcev. Iz Bukarešte poročajo: Romun- ski naučni minister je imenoval za rektorja bukareške univerze profesorja Atanasia, ki se je nahajal sicer na kandidatni listi intervencijonistov, pa ne pripada nobeni politični stranki. Toma Jonescu m Cantacuzene, intervencijonistična protagonista, sta propadla. »Dhnineaca« javlja, da so romunske oblasti še pravočasno izsledile, da je važen most železniške proge iz Konstance v nekdaj bolgar-. sko Dobrudžo, podminiran. Krivcev niso izsledili. Na Dunaju so se vršila pretekli teden pogajanja med zastopniki k>-munske komisije za eksport žita z avstrijskimi faktorji. Romunski zastopniki so se vrnil v Bukarešto. Pogajanja se bodo nadaljevala. Vozni tarifi romunskih ladij za transport žita po Donavi so tako poskočili, da onemogočajo normalni promet. Berolinski listi poročajo: Romunski dijaki, ki študirajo na inozemskih univerzah in ki so se bili z ozirom na položaj vrnili domov, so dobili sedaj dovoljenje, da se zopet vrnejo k svojim študijam v ino-* zemstvo. Rusija in Romunija. Preko Berolina javljajo: Pogajanja med rusko in romunsko vlado radi konfisciranih ruskih donavskih parnikov in za Srbijo namenjene municije so se končala za Rusijo neugodno. Romunska vlada je vztrajala na svojem strogo nevtralnem stališču. Vojna z Rusijo. POL02AJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Dunaj, 16. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml. * • NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 16. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 16. novembra. Vzhodno bojišče. Položaj je na celi fronti neiz-premenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Feldmaršal nadvojvoda Friderik v zavzetih ruskih pokrajinah. Dunaj, 16. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Vrhovni armadni poveljnik, feldmaršal nadvojvoda Friderik, je odpotoval dne 13. novembra v zavzete ruske provincije, da jih inspi-cira in da obišče generala pehote von Linsingena v njegovem glavnem stanu. Nadvojvoda je odpotoval oni dan popoldne ter dospel dne 14. novembra zjutraj v Lublin. V Ivango-rodu je imel nadvojvoda priliko, ogledati si od Rusov temeljito uničeni, kakor tudi od naših tehničnih čet v priznanja vredno kratkem času zgrajeni železniški most čez Vislo ter se je udeležil maše v stolni cerkvi in zahvalne službe božje v stari, s historičnimi spomini napolnjeni dominikanski cerkvi. Iz poročil gubernator ja in njegovih organov se je mogel nadvojvoda z zadovoljstvom prepričati, kako razveseljivi uspehi na vseh poljih uprave so se dosegli že po tako kratkem delovanju. Drugi dan je nadaljeval železniško vožnjo s kratkim prekinjenjem v Lubartovu. V nekem kraju armad-nega ozemlja je čakal feldmaršala general infanterije von Linsingen s svojim generalštabnim šefom. V glavnem stanu generala infanterije von Linsingena se je mudil nadvojvoda nekaj ur ter se je kot gost udeležil kosila. Nadvojvoda je porabil priliko, da je srčno čestital armad-nemu poveljniku na dan poprej doseženem uspehu pri Čartorijsku. Z najboljšimi vtiski in zagotovilom svojega najpopolnejšega zadovoljstva se je nadvojvoda poslovil ter se oni dan popoldne odpeljal v kraj armadnega vrhovnega poveljništva, Z ruske fronte v Voliniji. Vojni poročevalec Lennhoff poroča dne 15. novembra: Po razbitju ruske ofenzive ob Stripi, so doživeli Rusi tudi v Voliniji velik poraz. Silna in energična protiakcija v prostoru Čartorijsk - Rafalovka ni samo brezuspešila že cel mesec trajajoče ruske poskuse, prodreti, marveč je celo predrla rusko fronto. Rusi so se v teh bojih v močvirnati pokrajini, na obeh straneh železnice Kovel - Kijev, prav posebno trudili, da dosežejo kak uspeh. Dan na dan so v globokih vrstah izvrševali sunke med Čartorijskom in Ra« falovko, imeli pa so le tu in tam manjše uspehe, tako pri Kulikovcih, Komarovu in Novosielkih, kjer pa se je fronta vedno zopet izravnala. V soboto pa se je pričel nato nenaden, za Ruse popolnoma presenetljiv protisunek. Vzhodno od ceste Kolki - Maniewiczy ob železniški progi zbrane čete so prodrle v trenutku, ko so Rusi pri Rafalovki napadli, južno od tod proti ruskim glavnim četam, predrle v pokrajini, ki je za napad zelo neugodna, ovire, vdrle v jarke ter prepodile sovražnika iz njih v bližinskem boju. Severno od tod so nato iste čete izvršile protisunek m posrečilo se jim je, da so v naskoku zavzele na 20 km široki fronti ruska kritja, nakar so sovražnika zasledovale in pri Roz-lincih, Čaplimi in Varazu vrgle čez Stir. Varšava. Nemške oblasti so sklenile za leto 1915. pobrati v Varšavi hi Pragi državni davek od nepremičnin. Varšavska mestna uprava je baje sklenila plačati nemškim oblastim za gar-nizijo 2, 500.000 mark. RUSKO URADNO POROČILO. 13. novembra. V okolici Šlo-ka so prizadejale naše čete sovražniku pri zasledovanju težke izgube ter so ga potisnile zapadno od Ke-merna nazaj. Na ostali fronti boji sprednjih straž. Na kavkaski front! nobene izpremembe. Rusija išče posojila. Amsterdamski viri poročajo, da se je ruska vlada zopet obrnila do Angleške banke za veliko posojilo. Pred par tedni je plačala Anglija že 86 milijonov rabljev za ruska naročila v Ameriki. Oni vojni materijal je že dospel na rusko fronto. Železnica Petrograd - Kola. Iz Christianije: Vsa poročila, da je železnica Petrograd - Kola (Lede* no morje) dograjena in oddana prometu ter da je pristanišče v Ledenem morju že začelo delovati, niso resnična. Poročevalec »Frankfurter Zeitg.« izve iz zanesljivega vira, da so komaj začeli graditi srednji del, ki gre preko težavnega, skalovitega ozemlja. Dograjeni bodo predori šele čez mnogo mesecev, morda čez leta, ZAPADNO BOJIŠČE. BOJI NA FRANCOSKEM. OBSTRELJEVANJE LENSA. Berolin, 16. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 16. no* vembra. Zapadno bojišče. Trije poskusi Francozov« nam zopet vzeti dne 14. novembra se-vero - vzhodno od Ecurie zavzeti Jarek, so se ponesrečili. Na ostal} fronti, razen bojev tonov In z minami na raznih črtah, nič bistvenega. Večkratno obstreljevanje Lensa s strani sovražne artiljerije med 22, oktobrom in 12. novembrom, je zahtevalo med prebivalstvom 33 mrtvih in 56 ranjenih za žrtve. Vojaške škode ni. Xrhoynp armadno vodstvo« Prodiranje naših čet v Srbiji. Nova nemška ofenziva na zapadu. Milanski listi poročajo iz Pariza od sobote zjutraj, da je opažati prve znake velike nemške ofenzive na sapadu. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 14. novembra, 3. popoldne. Sovražnik je zažgal v okolici Frise, zapadno od Peronna, mino ter poskusil zasesti nastalo jamo; po precej živahnem boju smo ga prepodili. Uspešno smo streljali na po-stajališče Chaulnes. Na ostali fronti je potekla noč brez posebnih dogodkov. 14. novembra, 11. ponoči V Artoisu se je posrečilo Nemcem vdreti ob Labvrinthu zjutraj z napadom ob cesti v Lille v en naš strelski jarek v prvi črti; naši protinapadi so jih takoj zopet vrgli nazaj. Sovražnik je pustil vse ranjence na bojišču. Okrog Loosa in Soucheza navadni topovski boj. Severno od Ais-ne smo koncentrirali ogenj na nemške naprave na planoti pri Nouvro-nu; zdi se, da je bil ogenj zelo uspešen. V Champagni, pri holmu Le Mesnil in na vrhovih ob Maasi v gozdu Chevalier precej živahen artiljerijski boj. Belgijsko poročilo. Sovražna artiljerija je obstreljevala naše pozicije severno in južno od Dixmuidna ter bombardirala Avecapelle, Ostkerque in Caesker-que. Naše baterije so močno obstreljevale sovražne pozicije pri Leku in St. Pierre Capelle. Letalci na zapadni fronti. »Tirnem« poročajo iz angleškega glavnega sjana, da so Nema hrabri letalci. Angleški letalci jih zelo hvalijo kot sportsmane. Med obema sovražnikoma v zraku obstoja nekako viteštvo. Če je kak letalec n. pr. zbil sovražno letalo, potem njegov nasprotnik vsakokrat noroča, kaj se je zgodilo z nasprotniki. Angleške izgube. Zadnji angleški seznam Izgub obsega 54 častnikov in 2278 mož. Angleški nabori. Iz Londona poročajo: Novi vojni svet je sklenil dne 13. novembra s 5 glasovi proti 1 glasu takojšnjo izseljevalno prepoved za vse neoženjene angleške podanike, ki so zmožni za službovanje v armadi in niso prekoračili gotovega leta. Churchillov poslovilni govor. Churchill je podal v poslanski zbornici podrobno poročilo o svojem delovanju kot prvi lord admiralitete. Izjavil je, da nhna povoda, bati se objave dejstev o pomorski bitki pri Coronelu, o izgubi v Antwerpnu In o brodovnih operacijah pri Darda-nelah. O tem zadnjem predmetu je govoril obširno. Skušal je dokazati, da je bil načrt skrbno pripravljen in od angleških in francoskih veščakov odobren, samo admiral Fisher je bil proti. — V splošnem pregledu je izjavil Churchill baje o vojni: Da dobimo vojno, ni treba za nas, da pre-ženemo Nemce iz vsega ozemlja, ki so je zasedli, niti ni treba prebiti njihove fronte, dokler se nahaja še daleč izven Nemčije. Najbrže bo mogoče Nemčijo v drugem ali tretjem vojnem letu bolj temeljito premagati, kakor Če bi bile zavezniške čete že v prvem vojnem letu vkorakale v Berlin. Naše trdno gospodstvo na morju in hitro uničenje za orožje zmožnega nemškega prebivalstva (?) sta dva faktorja, s katerimi lahko z zaupanjem računamo. Dočim pojema sila Nemčije, se dviga naša moč. Za to se imamo zahvaliti požrtvovalnosti francoskega in ruskega naroda, ki sta Imela do sedaj najtežje izgube. Mi smo rezerva zaveznikov. Sedaj je prišel čas, da položimo rezervo popolnoma na tehtnico. Seveda Je bilo za nas neprijetno, da smo morali videti, da Je bila neka vlada, — kakor bolgarska vlada — pri presoji izgledov za vojno, mnenja, da bosta zmagali centralni državi. Toda nekaj teh malih držav Je hipnotiziranih od nemškega vojaštva in nemške precizije. Vidijo samo epizodo, ne vidijo In razumejo pa, da more vzdržati narod, ki ima starodavno silo in ki se bori proti Nemčiji, poraze, razočaranja m celo napačno vodstvo, da pa bo ta narod vedno iznova zbral svoje sile ter se z nepremagljivo trdovratnostjo in velikanskim trpljenjem trudil tako dolgo, da bo uspešno končana največja zadeva, za katero se je človeštvo kdaj borilo. Churchillov naslednik. »Daily Chronicle« pravi, da je prav mogoče, da bo lord Derby Churchillov naslednik v angleškem kabinetu. Delcassć. Iz Pariza izve »Kolnische Ztg.c. da Je vzrok za Delcassčjev odstop spor s Poincarčjem, ki Je hotel sam prevzeti zunanje ministrstvo. Pred tremi meseci je predlagal Delcassć, vznemirjen vsled stališča balkanskih držav in vsled priprav za av-strijsko-nemško ofenzivo, da naj Francoska pripravi močno balkansko ekspedicijo, ki na) pomaga Srbiji. Samo močne vojne sile, je dejal, morejo zadržati Grško in Bolgarsko. Drugi ministri so soglašali, samo Poincarč je bil proti ter je izvajal, da je glasom posebno zanesljivih poročil računati na pomoč balkanskih držav, če gre za to, zabraniti centralnima državama zvezo s Carigradom. — Poročilo pravi: Če izstopi še Ri-bot iz vlade, potem je zaupanje v kabinet močno omajano. Ameriški trgovci proti Angliji. Glasom časopisa »Sun«, se nameravajo ameriški uvozni trgovci maščevati nad Anglijo, ker je ustavila v Ameriko namenjeno božično blago. Zastopnik trgovcev je izjavil, da bo zahteval kongres izvozno prepoved za orožje in municijo, ali pa vsaj mnogo višjo izvozno carino za te predmete. Boj za Carigrad. Turško poročilo. Carigrad, 15. novembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Darda-nelska fronta: Običajni topovski boj in boj z bombami trajata. — Kavkaska fronta: Ena naših patrulj je presenetila v bližini Mila (?) 100 mož močan sovražni oddelek, ki ga je prisilila, da je zbežal, pri čemer je izgubil kakih 50 mož mrtvih in ranjenih. Nad Bagdadom. Carigrad, 16. novembra. (Kor. urad.) Brzojavka iz Bagdada poroča, da so Beduini sestrelili neki angleški aeroplan. Letalce so vjeli. Letalo bo po manjšem popravilu po-rabno. Perzija. Teheran, 15. novembra. (Kor. urad.) Poročilo petrograške telegraf, agenture: Ministrski predsednik je izjavil poveljniku kozaške brigade, da bo šah danes v spremstvu ministrov zapustil Teheran. Mesto ostane pod zaščito kozakov. Policija in orožništvo se pripravljata na odhod. Vesli iz urimorskih dežel. V Ljubljano! V »Edinosti« čitamo: Tržaški Slovenci smo bili v prejšnjih časih navajeni slišati, ko smo zahtevali slovenskih šol, odgovor: Pojdite v Ljubljano! Sedaj nas zopet pošiljajo v Ljubljano in sicer nam to svetuje goriški deželni glavar! Lahko je reči: Dajte svoje sinove v ljubljanske srednje šole, lahko pa ni nam staršem plačevati visokih svot za vzdrževanje. Nam tudi ne gre v glavo, čemu naj bi mi pošiljali svoje sinove v Ljubljano, ko imajo naši primorski sodeželani svoje srednje šole v Trstu?! Zakaj bi se ne bila vsaj začasno ustanovila tudi slovenska gimnazija in učiteljišče v Trstu? Učne moči so, ali bi bile lahko na razpolago. Prostorov je v Trstu popolnoma pripravljenih in praznih! Čemu torej dvojna mera? V Trstu je samih domačih učencev dovolj za prvi gimnazijski razred: za drugi in tretji in četrti pa jih pride iz vse Primorske. Malo dobre volje, pa bi šlo. A za nasvet, naj svoje otroke pošiljamo v ljubljanske srednje šole, nismo goriškemu gospodu deželnemu glavarju čisto nič hvaležni. Šol nam dajte v Trstu, kakor jih imalo drugi, ki niso nič boljšl^pd nas. — Oče. Premeščen ie višji poštar pri Sv. Luciji na Goriškem gosn. Lucijan K o v a č i č v Radovljico na Kranlskem. Operni večer v orid Rdečemu križa v Pnlju se je vršil dne 10. t. m. v gledališču Ciscntti. ki ie bilo razprodano; navzočega ie bilo obilo odličnega občinstva. Odlikovali so se posebno: Ida Paskoevič. Karol Ivić*. Josip Jittel na goslih. Vili Cierstorfer. za prireditev ima obilo zaslucr režiser Brertenfeld. Mornariški orkester Je vodil kanemik Jakš. Predstava se ponovi v četrtek. Kdor kal ve o RozaliH Petejan. poročen! na Reč št. 45. pošta Rubbia pri Gorici, k! Je morala vsled vojne zapustiti domači kraj, naj blagovoli to sporočiti ali njenemu bratu na naslov: Jožef N o va k, Roteskreur. Re-servespital, Eperjes-uteza 10, Kolos-var. Ungam, ali pa njegovi sestri Ivani Novak, Kostanjevica na Krasu* št. 62, Primorsko. Dnevne vesti. — General Boroevič o tretji bitki ob Soči. Volni poročevalec dunajskega »Fremdenblatta« poroča z bojne črte ob Soči: Podoba tretje bitke ob Soči se kaže iz poročil vrhovnega vojnega vodstva, iz pripovedovanja raznih borilcev in po iz-povedbab italijanskih vjetnikov ved- no Jasnejše. »Držim vse postojanke kakor sem jih prevzel začetkom vojne,« je rekel včeraj general Boro-evič in še pristavil: »Neprenehoma dobivam pisma iz zaledja z vprašanji, če je res, da je padla Gorica. Tudi pri Gorici se nismo za korak umaknili. Nezaupljivost ni prav umljiva. Tu na bojni črti je to drugače. Od priprostega vojaka do vrhovnega poveljnika je vse navdušeno o izidu tretje bitke ob Soči. Naša artiljerija je pokazala v tretji bitki ob Soči zopet odlična dejanja. Mnogo napadov sovražnik ni mogel razviti, ker jih je takoj zadušil naš dobro merjeni ogenj iz topov. Osobito v bojih pri Gorici je artiljerija najuspešnejše podpirala našo obrambo. Ob naskoku na Oslavje, ki so je zasedli Italijani en dan, je pripravila naša artiljerija vse za napadalno delo dalmatinske deželne brambe. Ena sama minska granata je ubila 68 Italijanov, ki so se nahajali na dvorišču pri neki hiši. — Naša kranjski fantje 17. peš-polka so se še povsodi izkazali za hrabre junake. V Galiciji so bili povsodi na svojem mestu in so se hrabro borili; iz bojev pri Gorici smo imeli te dni priliko, poročati, kako se vrlo bojujejo blizu Gorice v bližnjih Brdih, pri vasici Oslavje nad Pevmo naši kranjski fantje. Sovražnik se je zagnal z vso silo na Oslavje in Pevmo, ali naši fantje so pritisnili in z drugimi junaki vred zaprli pot Italijanu v Gorico s te strani. Vsa čast jim! — Štajerska domobranska peš-polka iz Gradca in Maribora lahko štejeta dan 11. novembra za svoj častni dan. Silovito so navalili Italijani na Kras, ali ta dva polka sta s svojim ognjem preprečila nešteto italijanskih naskokov. Na bataljon stotnika K., opetovano odlikovanega junaka mariborskih domobrancev, so jurišali Italijani popoldne Detkrat, naši Mariborčani so jhn klicali iz tisoč grl »Avanti!« ah Italijani so prišli »avanti« samo toliko, da so imeli prav velike izgube. Ob tako hrabrih bojevnikih, kakor so ti domobranci, se razbije vsak italijanski naval. — Koroška infanterlja se je odlikovala v bojih za Kraško planoto posebno 26. dan bitke, to je bilo dne 12. novembra. Italijani so naskako-vali z vso silo, in sicer so poslali v boj svoje sveže infanterijske Čete. Kakor je Napoleon pošiljal staro gardo, da odloči konec boja, tako so mislili tudi Italijani, da dosežejo s svojo gardo, z berzaljeri to, česar niso mogli doseči aktivni polki in polki mobilne milice tekom 25 dni. Ali ne berzaljeri, ne druge čete niso nič pridobili. Zopet so bili lovci naših planinskih dežel, ki so odbijali sovražnika, in poleg njih koroška in-fanterija. Ljuto so jo napadali Italijani, ali ti Italijani so bridko čutili moč Korošcev. — V prvi letnik c. kr. Fran Josipa vojaške akademije na Dunaju in c. in kr. tehnične vojaške akademije v Modlingu (topničarski razred) se sprejme še nekaj leta 1898. rojenih prosilcev, ki še niso potrjeni, z na-membo za c. kr. deželno hrambo. — Prošnje je vlagati do najkasneje 25. novembra 1915 neposredno na c. kr. ministrstvo za domobranstvo. Natančnejši podatki so razvidni iz razpisa, ki se te dni objavi v uradnem listu »Laibacher Zeitung« in ki je tudi na vpogled pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih, pri mestnemu magistratu v LJubljani in pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani. — Skupna posvetovania nemških politikov Iz Avstrije in iz Nemčije so bila že pred nekaj časom v Monakovu in so se nadaljevala dne 13. in 14. novembra v Solnogradu pod predsedstvom prezidenta avstrijskega državnega zbora dr. Syl-vestra. Iz Nemčije so prišli predsednik pruske poslanske zbornice baron Zedtwitz in poslanci Gothein, Mul-ler in Naumann; izmed avstrijskih nemških politikov pa so prišli bivši minister Schreiner, Dobernig, Gross, Dinghofer, Urban, Rolier, Stčlzel in Beurle. — Tržaška vdanostna adresa. Včeraj se je pri ministrskem predsedniku oglasila deputacija tržaških trgovcev, industrijalcev in brodar-jev, katero je vodil član gospodske zbornice Alfred Escher. Deputacija je izročila ministrskemu predsedniku vdanostno adreso za cesarja. Ministrski predsednik je v svojem odgovoru poudarjal zlasti neločUivost Trsta od monarhije, izrekši trdno prepričanje, da je brezprimema hrabrost našega vojaštva jez, ki ga sovražnikovi navali ne bodo nikoli premagali. Ko bodo končane sedanje težave, se začne v Trstu novo življenje. — Zveza avstrijskih industrijalcev Je imela na Dunaju svojo glavno skupščino. Poudarjalo se je, da je Avstrija hudo oškodovana pri apro vizaciji, ker Ogrska ovira izvoz. — Skupščina je soglasno zahtevala, naj vlada izda temeljite odredbe glede preskrbljenja prebivalstva z živili in naj se ne straši energičnih rekvizi-cij. Avstrija in Ogrska naj bodeta glede preskrbovanja živil eno samo ozemlje. — Kdo ve kaj? Andrej Medved iz Zapuž pri Begunjah je šel začetkom vojne k 17. pešpolku in se od tedaj ni več oglasil. Če kdo kaj vć o njem, naj to blagovoljno sporoči na naslov: Gabrijel Eržen, Zapu-že, pošta Begunje na Gorenjskem. — Brambni ščit v železu. V Šenčurju pod Kumom se je pod okriljem tamošnjega župnega urada postavil brambni ščit v korist podpornega zaklada za vdove in sirote padlih vojakov ter se je z zabijanjem žebljev že pričelo. — Usoda naših vojnih vjetnikov v Srbiji. Naša vlada je* že opetovano intervenirala, da bi zboljšala položaj avstrijskih vojnih vjetnikov ter je zagrozila z najstrožjimi represalija-mi tako proti srbskim vojnim vjetni-kom v naših taboriščih, kakor tudi proti eventualnim odgovornim srbskim organom v zasedenem ozemlju. Pri našem prodiranju v Srbiji je bilo mnogo vjetih vojakov osvobojenih. Vlada jim je preskrbela vse potrebno in kmalu se bodo mogli vrniti domov. O onih vojnih vjetnikih pa, ki jih vleče umikajoča se srbska armada seboj, prihajajo žalostna poročila. Ako se bo dognalo, da so ta poročila resnična, potem bo naša vlada nastopila nomadoma z naj-ostrejšimi represalijaml. — Darilo. O priliki GOletnega obstanka tvrdke M. Ranih v Ljubljani, je darova! gospod Viktor R a n t h 100 kron za namene vojnega oskrbovanja. — Ne pridržujte krompirja! C. kr. deželna vlada opozarja producente, da naj nikari ne zadržujejo krompirja v svojih skladiščih, marveč naj ga prodajo, kolikor ga prodati sploh nameravajo. Znano je, da je bilo letos tudi na Kranjskem mnogo več krompirja pridelanega, kakor druga leta, a ga še toliko ne prihaja na trg. Ako producenti mislijo, da bodo imeli od tega dobiček, se motijo. Računati morajo s tem, da gre čez zimo mnogo krompirja v pa-dek in se dviga cena vedno natančno proračunjeno z odpadkom, tako, da zaradi tega nikakor ni računati na dobiček, oač pa še rajši na izgubo. Nadalje je vpoštevati dejstvo, da krompir nima fiksnih cen, kakor žito, amr>ak najvišje cene, od katerih pa vsakdo lahko popusti. Tudi ie računati s tem, da bode spomladi več ponudeb za krompir, kakor pa povpraševanja, kar bode vplivalo, da ga bodo producenti dajali izpod maksimalnih cen. Ako se naposled računa še z dejstvom, da ie bil letos krompir večinoma snravlien v moči, vsled česar se bode bolj kvaril, kakor druga leta, se pride do zaključka, da ie v vseh ozirih za producente bolj pametno in plodonosno, ako krompir, kolikor . domobranskega pešno!ka Miha Kranjc. Težka nesreča se ie ze^dila v petek' v plinarni delavnic Jnžne železnice v Mariboru. 7idar Peršon jo padel v neko jamo, v kateri se je na-haiala amoniiakovn voda. Pri tem je dobil težke poškodbe Sn s§ Is **3# za- Slran 4 .SLOVENSKI NAROD*, ane 17. novembra 191.0. 26*. štev. strupil. Njegov tovariš Kalunda mu je hotel na pomoč, pa se je v jami vsled strupenih plinov takisto ponesrečil. Peršon je že umri, Kalunda leži v bolnici na smrt bolan vsled za-strupljenja z dušečimi plini. V Gradcu bodo pobrali z novega mestnega gledališča bakreno streho, katero je mesto prodalo zbirki vojnih kovin za 150.000 kron. Mestno gledališče dobi novo streho iz cinkove pločevine, ki bo stal le 15.000 kron. Nasilna ženska. V Beljaku je policijski agent aretiral v neki kavarni 421etno žensko z imenom Matilda Koprivnik. Na potu na policijo je aretiranka napadla policijskega agenta, ga psovala in držeč ga za vrat, ga davila. Šele, ko je prišla na pomoč cz)d. vojaška patrulja, so žensko ukrotili in jo spravili v zapor. Zasadenje hrvatskega sabora. Hrvatski listi poročajo, da bo sklican brvaiski sabor k rednemu zasedanju 20. decertmra. Zasedanje bo trajalo najbrž en mesec. JnstiSkactja v Zagrebu. V ponedeljek je bil v Zagrebu obešen vojak 53. pešpoika Antolić radi roparskega umora in dezertacije. Kino Ideal je predvajal včeraj drugi V. Psilandrov iilm: »Ljubeči se dražijo«. Lribka trodejanska veseloigra. Posamezne scene ne pogrešajo zdravega humorja in razvedrijo gledalca. — Dalie je Kino Ideal kazal tudi dramo: »Novi komet«. V treh dejanjih s simpatično Ellen A g g e r h o i m v glavni vlogi. Globoko premišljena erama je dobro igrana in se tak I spozna, da je fabrikat Nordirk-družbe. Ta fin spored, spopolnjen še z vojnim poročilom »Mestrov teden« in z veseloigro »Alt;:-:, :?i3ž v kovčega«, se bo samo še danes in jutri v Kino Idealu predvajal. »Smrtni Jocke*.« Velikanska in obenem najboljša detektivska drama ietošnie sczije.je zgoraj imenovan film. Cela drama ie pravzaprav en sam niz senzacij, ki bodo zanimale vsakega gledalca. Kar v tem filmu režiser po svoji bujni domišljiji, artisti pa po proizvajanju produktov režiserjeve fantazije, prekaša istinito vse dosedanje, ta film se bo predvajal prihodnje dni v Kino Ideal. »Predor.« Zdaj kmalu bo Kino Ideal, kakor zvemo že iz inseratov, predvajal dramo po znamenitem ro-mamu B. Kellermannovem »Predor«. Gotovo si bo vsak ogledal ta film, ki je ravno tako irfpoa&titno delo, kakor roman sam. Scene, posebno nekatere, so se Izborno posrečile. Na primer scena, ko vkoraka 10.000 delav-doru. In tako bi lahko našteli celo doru. In tako bi lakho našteli celo vrsto scen! Ta film se bo prihodnji teden predvajal samo v Kino Ideal. C. kr. policijsko ravnateljstvo v L?ubI5?.nl potrebuje za nastanitev policijske stražnice v kolodvorskem okraju s 1. februarjem primerno stanovanje. Uradni prostori, to je tri sobe in zapor, bi se morali nahajati v pritličju, vhod iz ceste, nadzorniko-vo stanova!«je z dvema sobama se nahaja lahko v nadstropju in proti dvorišču. Po; Ibe, opremljene z načrtom stanovanja, je v'ožiti do 1. decembra 1°15 na c. kr. policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Zgubil? ?a fe b8a denarnica z manjšo vseto denarja, uhanom, dvema obeskoma in važnimi noticami. Denarnica vnk\ se odda proti nagradi 10 K na policiji, soba Št. 4. Zgubljena je bila denarnica iz Prešernove ulice po Dunajski ce^tl do Dvorskega trga. Zlat prstan Z rdečim kamnom je bi! s 5i I Wrftove ulice po Prešernovi ulici ?o Bleiweisove ceste.izgubljen. Kdor ga ie našel, naj ga od-d?. proti nagradi', fe drog spomin, v epravnišr\rn našega Hsta. I * Prosta vožnja po Donavi Od lanskega avgusta je bila pot po Do-1 navi zaprta. Zdaj, ko so bili Srbi odrinjeni od brega, je pot zopet odprta" in so 15. t. m. prve ladje peljale žito i po Donavi gor mimo Oršove. T To je kupčija! Glasilo ogrskega poljedelskega ministrstva poroča, da je neki mlinar v Bekcesabi lani kupil 2000 prašičev In zanje plačal 200.000 kron. Letos je te prašiče prodal za 1,600.000 K. Ker ga je piča veljala 800.000 K, je pri 2000 prašičih zaslužil 600.000 kron. * Ponočno življenje v Budimpešti se med vojno ni dosti premenilo, vsaj ne na bolje, kajti zdaj je policijska oblast izdala strog ukaz, da se v ponočnih lokalih po končanih predstavah ne smejo muditi druge ženske, kakor tiste, ki so pri predstavah sodelovale in 'tiste, ki imajo kakega možkega spremljevalca. * Srbska bojevnica v vojnem vjetništvu. Iz Budimpešte poročajo: V garnizijski bolnici v Temešvaru, na oddelku za vojne vjetnike, je umrla srbska vojna vjetnica Burica Novakovićeva. Osemnajstletno dekle se je bojevalo v strelskem jarku proti našim četam. Krogla jo je zadela v koleno in dekle je prišlo v vojno vjetništvo. Sedaj je podlegla svojim ranam. * Voditelj ameriških zamorcev umrl. V Novem Jorku je umrl 15. novembra voditelj ameriških zamorcev dr. Booker Th. Washington. Dr. Bo-ker je bil rojen kot suženj, v inventarju nekdanjega svojega gospoda je fantič izkazan kot zamorec, vreden 400 dolarjev. Po odpravi suženjstva se je posvetil Booker študiju ter gospodarski in kulturna organizaciji osvobojenih sužnjev, ki so ga častili kot pravega svetnika. * Političen pretep v Bukarešti. Iz Bukarešte poročajo 16. t. m.: Med starim in mladim Filipescom na eni strani in vladnim listom »Viitorulom« je prišlo do kontroverze. Oba Fili-pesca, oče in sin, sta očitala vojnemu ministrstvu razne nekorektnosti. Vojno ministrstvo je odgovorilo z objavo dokumentov, ki §o kompromitirali mladega Filipesca. Ta je danes napadel glavnega urednika lista »Vi-itorul«, Berlesca, na ulici in razvil se je grd pretep. Šele občinstvo je ločilo nasprotnika. Filipescu senijor naznanja sedaj, da bo podal o tej aferi ostro interpelacijo v zbornici. 9ma • Potniki potopljenega parnika »Bosnls« s posadko vred so dospeli na kopno, kakor se poroča iz Krete. ' * 13 bivših srbskih ministrov so po poročilih dunajskih listov vjeli Bolgari v Vranji Banji. Med njimi se nahaja tudi bivši ministrski predsednik Vladan Georgjevič. * Stri^ovit orkan, kakršnega ne pomnijo že 20 let. je razsajal v soboto na Irskem in v Irskem morju. Mnogo ladij se je ponesrečilo. Mesti Dobrin in Kingstovvfi ste močno poškodovani. V0 (2967) U VI 968/15-4. f in ng.NMi M! C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Apolonija Ramovš radi prestopka po § 14. cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 288 drž. zak., v navzočnosti drja. Pavlina kakor javnega obtožitelja, ob-toženke Apoionije Ramoš po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obto-ženko kaznuje, tako: Obtoženka Apolonija Ramovš, 47 let stara, rojena na Jezici, občina tam, omožena, posestnika žena, v Stožicah št. 11, je kriva, da je dne 25. avgusta 1915 v Ljubljani, izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za neobhodne reči, namreč za mleko, za 1 ferkelj 40 h, torej očitno čezmerne cene in je s tem zakrivila prestopek draženja po § 14. cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak., ter se radi tega obsodi po § 14. citirane cesarske naredbe z vporabo §§ 266., 261. kaz. zak. na 20 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti pa na 48 ur zapora ter po § 389. k. pr. r. v povračilo kazenskih stroškov. V Ljubljani, dne 21. oktobra 1915. Nagode m. p. (2968) U VI 1213/15-2. f in in. Veličanstva cesaria! C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Heleno Kozamernik radi prestopka po § 14. cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, št 288 drž. zak., v navzočnosti drja. Pavlina kakor javnega obtožitelja, ob-toženke Helene Kozamernik po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obto-ženko kaznuje, tako: Obtoženka Helena Kozamernik, 31 let stara, rojena v Utiku, občina Dobrova, samska, posestnika hči v Utiku št. 12; je kriva, da je dne 12. oktobra 1915 v Ljubljani, izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju zahtevala za neobhodne reči, namreč za jabolka po 8 vinarjev,. očitno čezmerne cene in je s tem zakrivila prestopek draženja po § 14. cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak., ter se radi tega obsodi po § 14. citirane cesarske naredbe z vporabo §§ 266., 261. kaz. zak. na 20 K denarne globe, v j slučaju neizterljivosti pa na 48 ur zapora ter po § 389. k. pr. r. v povračilo kazenskih stroškov. V Ljubljani, dne 4. novembra 1915. Nagode m. p. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Ciril - Metodovo družbo«: Rodbina dr. Zitekova v Novem mestu, 15 K, namesto venca na krsto rajnkega gosp. sodnega svetnika I. Toporiša, in 16 kron, nabrano ob priliki poroke gospice Ivanke Jarec z gospodom Joškom Stokovičem, tu. Skupaj 31 kron. Za bednega slovenskega pisatelja: Neimenovani iz Kranja 10 kron; Fran Kristan, Selo pri Vodicah, 1 K; Franja Snoj. trgovka v Ljubljani, 5 kron; g. R. 10 kron; Neimenovana v Ljubljani 5 kron in Neimenovana v Ljubljani 5 kron. Skupaj 36 kron. Za slovenske primorske begunce: Veletrgovina R. Stermecki v Celju, 20 kron, mesto venca umrlemu trgovcu gosp. Emanueht Pricu v Celju. « Za »Rdeči križ: Karel Dobršek, poštni oficijal. tu, 5 kron; rodbina Pfibil v Ljubljani 20 kron, mesto venca na grob v vojni padlega poročnika c. in kr. dragonskega polka gosp. Dušana Kocha, in Fran Kristan, Selo pri Vodicah, 2 kroni. Skupaj 27 kron. Za zavod za v vojni oslepele slovenske vojake: Gosoa Fani Vo-ves 20 kron in Emerik Ferlinz 20 K, mesto venca na krsto pokojnemu stricu gosp. Vasu Petričiču. Skupaj 40 kron. Srčna hvala! Umrli so v Uubliani: Dne 13, .novembra: Polona Gorjanec, kuharica, 71 let, Rožna ulica 25. — Fran Vovko, hišnik, 74 let, v Koslerjevem (Cekinovem) gradu v Spodnji Šiški 70. — Radomir Godos, honvedski pešec, Fran Zuth, enoletni prostovoljec, poddesetnik saperske-ga bataljona, oba v rezervni bolnici v Marijanišču. — Demeter Janus, honvedski pešec, Franc Heisz, pešec, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. Dne 14. novembra: Rafael Maj-nes, lovec, v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. — Simon Sava-novič, pešec; Marin Munvza, pešec, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli.____ Danalnf list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Čezmerna občutljivost vratu proti mrzlemu zraku je samo posledica pomanjkljivega odtoka krvi. Takozvano utrjenje vratu proti vplivom mrzlote temelji na poživljenju dotoka krvi k vsem organom vratu in žrela. To utrjenje dosežemo z zunanjim vdrgnenjem in z izplakova-njeni vratu s Fellerjevim osvežujočim in poživljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elsa-fluid«. Poraba tega bolečine tolažečega in slez razkrajajočega domačega zdravstva je najboljše odvrači-lo proti boleznim prehlaje vratu. 12 -steklenic za 6 kron tega izvrstnega domačega zdravila pošlje kamorkoli lekarna E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 238 (Hrvatsko). Pri boleznih prehlaje je pospešenje presnavljanja vedno ugodnega vpliva. Kdor torej trpi na telesnem zaprtju in slabem odvajanju, naj jemlje Fellerjeve voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elzakroglice«. 6 škatljic stane 4 K 40 vin. franko in se priporoča, naročiti si obe ti izvrstni domači zdravili, da jih imamo ob potrebi pri roki. Kot pridatek Fellerje-va mentolova stogla proti migreni za 1 krono in vedno zanesljivo sredstvo proti kurjim očesom Fellerjev »Turistovski obliž« z znamko »Elza« po 1 krono ali 2 kroni, bosta večkrat velike koristi (s) Kdor Odol rabi dosledno vsak dan, po naših današnjih znanostih kar najbolje neguje zobe in usta. Cena veliki steklenici kron 21 mali steklenici kron 1*20- Iseera* se Je obneslo za ve* j»ke ▼ ▼•Jaki in sploh uvm> fceem kot najbolji« bol oblažajoče mazanje pri prehlad en j a, reumatizmu, gihtu. influenci, prsni, vratni in boleiti ▼ hrbtu Dr. Richter-Ja Sidra-Linimeot. caustel coudoi. Siin-Pata-EipcItBr. Steklenica kron. -80, 1 40. . Dobita ae v lekarnah ali direktno ▼ Dr. Bichter-ja lekarni „^ri zlatem levu". Praga, 1* Elisabetn* oesta Dum nepečUJanJe. rfeteorolositno poročilo. Vlftoa Md morjem Z96-> Srcđa i iraćnl tlak 730 r m Čas S',nJe! S t, g i-* Trn« Is Vetrovi i Nebo 16. a pop.j 731-0 I —1-5 I sr. sever „ I 9.zv. ; 7309 ! —1>8 t si. szah. 17. sneg oblačno j 7. j 731*0 | -4-0 : si. jvzh. idel. jasno Slednja včerajšna temperatura —1*8°. norm. 3*5°. Padavina v 24 urah mm 99. Nastop prekrasne sitetke dušo]. MeSfcsskeft $mM Rfljy mm danes in jutri v Kino Central . deželnem gledališču ob '1*6., 7. 1=9. uri zvečer. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin, predragi brat, gospod Ivo Toman c« in ki*, poročnik v rez. dne 10. t. m. podlegel ranam, zadobljenim na južnem bojišču. Ljubljeni Ivo, bodi Ti lahka domaČa zemljica! MORAVČE, dne 16. novembra 1915. 2997 Moboko iafnfoča rodbina Tomanova. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bog Vsepamogočni našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, teto in svakinjo, gospo Franjo včeraj ob 8. ari popoldne, previđeno s tolažiti sv. vere, po kratki, mučni bolezni, v starosti 41 let, poklical k Sebi v boljše življenje. Pogreb predrage rajnke se Je vršil danes dopoldne ob 11. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče. 2993 Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Nikolaja. Priporočamo jo v blag spomin in molitev! BOHINJSKA BISTRICA, dne 17. novembra 1915. Ivan Mencinger, soprog. stanko in MIlan, sinova. Ivan Erker. c. kr c rož. stražmojster, svak. Mate« Erker roj. Mencinger, svakinja. Jalti in Janko, nečaka. Brez posebnega obvestila. KIITO IDE Potek 19. Sobota H3. Mftetelfa 21. PeaerteStek 2 Mvembra. Smrtni jockey. Najfonomenalaejša, naivratolomnejia ta naipresenatlliveiia efetoktivaka mmmšttk ki aa trn Mat kasala« m % tfalftk. PREDOR. Msiveilf umotvor UnoMtoffrafiio pa alavf!«* romana v • itjaajlfc. i Torek 23. Sreda 24. Četrtek 29. Petek 26. noieabrai 264. Ite* .SLOVENSKI NAROD* dne 17. novembra 1915 Stran 5. Priporočamo našim r gospodinjam s KOLINSKO CIKORIJO jSjj^ fe edine slovenske s. tovarne v Ljubljani Smrekovi ile io jezite 2984 ia proti aonsdeo s cenami tvornica usnja FEIGL, Drosan pri PlznjU Češko. — Prosi se za nemško korespondenco. — ftprsiaas ae 2995 stražnica sa dre de M are popoldne Pojasnila pri uprav. »Slov. Naroda«. obstoječe iz najmanj 4 sob, 1 kuhinje s shrambo in kopalnico, ter električno razsvetljavo ae sprejme takoj ali pa pozaeje. 2996 Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«. Prešernove slike mlaja io Mi po hm som^e fv. Bonač v Ljubljani. Cena alflti 9 krom. 372 Za takojšnji nastoji se išče delovodja x ¥OČ linr]osteI otroke zmožnlnl delavci za todfco bi ioBsiio alauBnritvo. JVonHca slmnikov in klobukov Bratje SrifeL Mtm Moravsko. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. Vipjonano zavarovalna banka v Pragi, (vadi b TMioJiiaa. - mmm mmtgmm ta fc*i*tsJtje b M5,isai7t-io. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica niše drŽave z vseskozi slovansko-narodno opravo. - "-- woa oejaoalla dajoi----— Min zatnrtTi i liiOaii SEffVaS,a^^ i fimasH eliti štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja preti vlomski tatvini pod atto ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. na 2 ali 4 kolesa že rabljen 00 kapi. Ponudbe na tvrdko: Pr. HHC, Uublliino, Mestni tr$ 11. 500 KronI Vam plačam, ako Vaša kari« oceaa, »padavice, obtiačand v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z. Bla balzamom. Lonček z garancijskim pismom I L 3 lončki K 2-50, 6 lončkov E 4.50. Kemenv, Koilco (TUm«) I rootfack ia aa. drogerija in |ot«um|akhira Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinf ekcijskih preparatov kakor: LysoI, Lvsoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno. Potrebščine za poatreibo bolnikov in ranjencev, obvez ta gnmaetega blaga, konjaka, ruma in čaja. fimjnm. fWabL Ferolin. Damske klobuke ■ v največji izberi priporoča ===== MINKH HORVAT, modistka m LJUBLJANA, Stari trg štev. 21. I Popravila najceneje. Popravila najceneje- 31 mjaPICCOLtja tljubljanl tt»1oVrme množino želeu. fc\«tta\>e\eostfoo karjtprf mfienik t steklenica 1 kroni. 31 E ■A IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne 2652 BLUZE ar Eotnkovlno, Zelo solidna tvrdka: M. Krištofih - Bučar LJubljana, Stari tri fcastaa kisa, Neprekosljiva v otroških oblekcah is in krstni opravi, n Najboljša in najzdravejša barva8 zd lose in brado je dr. Drailea |9NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno In zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v Štefan Strmoli Ljubljana, rod Trančo št. 1. Lasne kite, podlage In mrežice vseh vrat; gledališčne ln toaletne potrebščine Itd. == ior LJUBLJANSKI ZVON jHcscčnik za kajižcvMst ia prosnto. L.taik XXXV. (1915). krojač prve vrste Ljubljana, 282^pj vhotdu,priJ«aHiiu<^M (I. nadstropje) ^•mS (nasproti glavna peite) ss se priporoča.: aa late • E M k od UMh, um U K SS fe a lafeTataTafe Istem vajenca in m poidocdikov za čevljarsko obrt. 2983 Franc Lamovšek, Ljubljana Tržaška Mata itev. U SOLICITATOR in zajedno konceptni uradnik šoli Službe. Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 2971 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše prlsnaaa Tanno-cMnin tortura katera okrepčujo lasfece, odatranjujo luske in preprečuje Izpadanje lae. zraki m aaatvaja pa SS h. Narodna tistana" v LJubljani* I ateUeailea s narodom 1 Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vsah preizkušenih a/travO, madlc. mil, medlclnal. vin, Opacj^aO-tet, najfinejših parfumov, klrurgliMh obvez, svežih mineralnih vod IN. Dež. tektono NIIoin Uistchi v Liubljanl Resljova ceste it. L poleg novozgrajenega Fran Jolefovega iubli. mostu. 18 V tef lekarni dobivalo zdravila tndt člani bolniških blagajn fntea ieleznlea, c kr. tobačne tovarne ln ekr. bolniško blagajno v Ltobl|anl. Ant Ba jec umetni in trgovski vrtnar nanuaja sL p. n. oifaitn, it se nahaja njtfn 127 cvetlični salon samo Pod Trančo štev. 2. poleg Cvliarak.fa ataatn. Velika zaloga sol vencev. zdelovanje Šopkov, vencev, trakov itd Zunanja naročila točno. Gonoktein. * Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapaven (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GONOKTEIN je vpeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo vseuč. prof. dr. J. Bukovskv, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil. M. U. dr. D. Scbwarz, specialist za tajne in kožne bolezni v Pragi piše: Gonoktein sem izkusil čez 50 slučajev z izvrstnim uspehom, posebno v akutnih slučajih — to je glavni cilj našega lečenja Go-norrhoe v kali izlečiti. Dajem vedno prednost Gonokteinu pred vsemi drugimi preparati, ker ne učinkuje škodljivo — kakor mnogi drugi preparati — na želodec in ledvice. Dobiva se po vseh večjih lekarnah. Škatljica K 5'—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: Laki Zagreb: Lekarna -ealvatOM"O.attt-- JoUčleev trs. Proizvaja rFarnakološko - kemični laboratorij „HERA" Praga-Vrsovicc 55Z. Odvetnik in kazenski zagovornik dr. Jos. A. Tomšič si usoja vljudno javiti, do je otvoru svojo lastno odvetniško pisarno v Sodni ulici štev. 13. 1 111 Modni salon SU. Sefiej~Strnaff 3314 priporoča cenjenim damam : klobuke le najfinejše izvršbe. : v Žalni klobuki vedno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice. —. %■ — ..... ■ ■■ ■■ ——------- - -__ _ _____.....___________________ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani —J^rHfa------------------- 2530 ClattoaSooo sala**** ea#amw_ Reaertml fondi okroglo 1.000.000 kron. sj Dcln^ika glavnica a900O«O00 kron. to Stritarjeva ulica štev. 2. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. lpiejesne aaftaaii a 0. oktobrom t. L prijavo sa - Priporoča nakup srečk za t. rasrod V. o. kr- avatrljaka m fcrebaaje ia ta rasroi ttne 14.1» It. ioaaaabra t L Osna sa Vi sveska B 40-—, >/i sroeko B tO—, >/4 sveske B 10*—, »/• B kV— fll. 5%% avstrijsko vojno posojilo po orifi oavtaanoojnjlh ia penporoča avojim komitentom obilno udeležbo pri raspitani subskripciji. 80 755 397581 2 Telefon štev. 18. Telefon stev. 16. 129 tka di Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — == Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. == Lepa dvonadstropna VILA i v LJubljani, ae ugodno proda. 2023 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Kapi se dobro obranjen ležeč ali stoječ bencin - močan za 3—4 konjske sile. Ponude pod „M. E./2974" na npiav. »Slov. Naroda«. 2974 Jrfodm saton $iuchly - Maschke Ljubljana Osebno izbrane novosti 3 Dunaja. Priporoča; največjo isbero klobukov ŽldOVS^a UllCa Št 3 DuOrsfo trg t. *a dame in deklice kakor tudi bogato I nalogo jalnih klobukov. Zunanja naročila na izbiro 3 obratno pošto. Solidno blago. fPooravila točno in vestno Priznano nhke cene. Llmonova esenca 1 atoklealoa 1 krono. Odgovarja 10 limonam. 2196 Lekarna Trnkoczy Ljubljana 9 zraven rotovža. Sprejme se takoj priden in posten Franc Resnik, mizarski mojster. St. Lenard pri Brežicah. I 2949 pelinkovec g renči ca „Triglav" Klauerjev so najbolj zdravi izmed vseh likerjev. 2942 BsF* Edino pristen le pri izdelovatelja ""^g J. Klauerju v Ljubljani. SANATORIUM ■ EMONA ZA-NOTRANJE IN-KIRURG ICNE -BOLEZNI • PORODNI iS MI C A ' LtJUBLtJANA • KOME IMS KE GA ULICA 4 Ovčjo volno vseh vrst in vsako množino !117 1^0UOJ^tJ/\JNL^KOMENSI\^tiA -ulica 3 __ „ 9 ^f-zew^-toiarij.dr»fr derganc \|a gfer* kupuje po najvišjih cenah usoja si p. n. gostom vljudno naznanjati, da je bila neljubo primorana vsled obratnih zaprek, točenje tega svetovnoznanega piva za nekaj časa prekiniti. S točenjem izključno samo tega dobro vležanega zimskega prazdroj-plzenjca pričelo se je v ponedeljek dne 15. novembra t. 1. P. n, goste opozarja sc posebno še na točenje Specijalitete meillške portngalko & la Bordeanz in na izborno gorko ln mrzlo l uhinjo oa vsakem času. 2982 Z odličnim spoštovanjem galija SchmiSt, restavraterka ■J stara nad dvajset let, zgovorna, zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, ki zna šivati in vezti na šivalnem stroju in ima veselje do potovanin, se pod ugodnimi poboji sprejme takoj pri J. PETELINC, Ljubi van o, sv. Petra nasip št- 7. 2976 J. Zamljen čevljarski mojster v Lfnblfanl, Gradišče 4 izvršuje vsa Čevljarska dela do najfinejše izvršitve, kakor tudi j prave gorske in telovatske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 128 11 Lepa božična darila!!! mas NOVOST! Zavarovalna mrežica, katera je pripravna na vsako aro za na roko brez vsakega predelovanja, po nizki ceni a K 1*50 kom. Lepe zelo trsežne ! vojne ure ! Nadalje priporočam novo patrijotično prilogo s koledarjem za leto 1916, katera se pošilja brezplačno in poštnine prosto. \ Za obilni obisk najvljudneje vabim v £jnbljatia F. ČUDEN, Prešernova ulica it. 1 £jttMjana delničar švicarskih tovarn „Union1* ur. t «J .5 Za jesensko in zimsko sezono priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica Št. 9 svojo bogato zalogo za gospode in ter mične novosti 309 Ceniki zastonj in franko 0> O) ■ Na 4) 5 «5 £ x/5 KOLEGA PRI2 NANOffoj^ BOLJ5« SEDANJOSTI. A.GOREC LJUBLJANA MARIJE TFRE: ZIJECESTAst.1%H0VJ5VET s NASPROTI KOlltSi&ZKHŽK-TEVAITE PRVI 5LOV CENIK BREZPLAČNO W$ 4 J. GROBELNIK, LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 22. A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10 specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo ia sicer: nogavice, gamaše, doko-lemce, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene s.rajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta.in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. Perilo zi gojence zanki v zalogi« Ustanovljeno Moško, damsko ln otroško perilo lastnega izdelka "^PK daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih ceo priporoča i C. J. HAMANN = dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. Č d. v LJUBLJANI. Perilo po meri se izgotavlja najhitreje« Istotam prva kranjska Motorni obrat, Haiitiie nmrti perila, HajBBfeižI ttreiL Perilo se na način prve dunajske čistilnice zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v/ soboto tistega tedna. M klobuki Priznana nalpoitonolša postrežba. H Posteljno pnje, m h kantk. Športni predmeti. 16 7970 5 023031010100327802 3/$J 94