ii Številka. V Ljubljani, v soboto Z9 lanoapja I9Z1. UV. leto '%htt)a vsak *an popoldne. tavanaa*! na dali a In ^rsanfika. Inse atl: Prostor l m! m X 54 mi m za male oglase 27 /n/»i riSna 1 K, od 30 mi m višine dalje kupci jski ln uradni oglasi 1 ml m i\ 2—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, iaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka besfda K 2*—. Pri večjih naroćllin popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. OpffavnUtro „Slov. Naroda" in „ifaroihu Tiskarna" ^»anoaa ulica it. 5, pritlično. — Tele ion it 334. ■■■■■ m i iaaaaaaaai e— naaaaanaaaaaaananaaaaaaananaaaaannaanaana] valla ,t3tO~'Sa i .i Maral' eeioietna h.hs, plačan . K 300- — polletno „ ISO' — 3 mesečno ...... „ 76*— l „ ........25- Pri morebitnem pnaHaaJii se trna daljša naročnina doplatitf Novi naročnik; nai poiljeio v prvič eefOČniao vedno ^flP* po nakjznid Na samo nismcna naroslla btaz rx>«latve denarja *e n« eioremo ozirali. ■--- - --- i " i—rmifTiTT*Bfin i* grrr iiir- :MirrwmrwvrTWTirmmam a L|nhi|aat In po poitl i V Inocematvoi celoletno ..... polletno ... . • 3 mesečno . . • • • K420— .,210--„ 105- Orednlitvo .,Slo*. Harod*'- V v.?. Tolelon 34. ©»Man »prelarra le podpisane ln taiosteo fraakotaat Rokopisov no vrnia. Posamezna Mevilka velja 1*20 K Poštnina platana v gotovini. Kritični koraki. Kamen za kamnom. Polagoma, a vendar. Rai£i v počasnejšem, a si-gurnejšem tempu, nego v prenaglenih skokih, ki so v državnem življenju izredka od liaska. Doslej živimo sicer še od ministerialrih naredb. Dietetična hrana zares, pa bodimo si svesti, da bi parlament ne bil Izvršil niti tretjine, kar se ie storilo. Tako bo našel redni parlament do odirla-sovanju ustave vsaj precejšnjo podlago, na kateri bo deloval, ako bo hotel. Verjetno je. da bo hotel, toda pripravimo se. da bo preteklo dobro desetletje, predno se naše stranke užive v vsaj približno sprejemljivo parlamentarno tradicijo. Dospeli smo do razdobja trgovinskih pogodb. Sklenili smo trnovsko pogodbo s češkoslovaško republiko, pogajanja z avstrijsko republiko so v naiČTle;šem teku in v nafblizjem času nam je pričeti z najvarnejšim sosedom — z Italijanom. Tudi drugod na evropski celini ie nastopila doba trgovinskih in gospodarskih zbliževanj. Vse te že sklenjene !n šele koncipirane pogodbe na se močno razlikujejo od pred\'omih pogodb: one vse nositn pfv-sr orovizomostl so le nekaki anticipirani odlomki poznejših definitivnih dogovorov. Sosed še ne zaupa sosedu, skrb za lastno eksistenco narekuje še sleherni državi pretirano orrezr«ost. Vsak Fflcda nezaupljivo v bod./čnost in se omeiuje na najnujnejše trenotne potrebe. Odtod načelo kratkotrajnega kontfgeutirania. kf dičf vse te prve poskuse na ootu k svetovni trgovini, odtod vsi ti pridržki, kratkoročne pravice odpovedi, te arabeskno za-motane carinske in prometne klavzule. 7'di pa se. da spada to k samoobrani še vedno desoriemiranih na-• kIov in nima najmanjšega opravka E nravnimi načeli. PriKivm vivere. V pred vojnih časih so imeli t>o-godbeniki v mednarodnih trgovinskih pngai2niih dokaj !ažie stališče. Eno, dve leti i*red potekom prernie pogodbe je ?zšel ferman od ministrstva in nekaj tisoč statističnih peres j? neumorno škripalo po trgovskih r.bomicah. industrijskih in obrtniških zvezah in državnih centralah. Tz ogr<-mnera materilala so strokov-njaslce komisije izdelale nekaj statističnih tabel prekipevajočih predlogo" in podrobno prerešetalc cel tucat alternativ. Tako oboroženi so imeli državni zastopniki, dolgoletni praktiki, sladko delo. — Dandanes? [.■Uit LJHIJ y itiiJOPr»«i Nova Evropa je Se vedno v porodu. Zato bo morala biti i naša gospodarska pogodba z Italijo kratkotrajen provizorij. Danes smo agrarna država par excellence. Tretjina našega zemljedelskega prebitka gre glasom stitistike v Italijo. Ali pa bo to trajalo dobro? Kdo ve. če bo čez leto dni Še vladala kremeljska internacio-nala Rusijo? Kdo ve. če nam dolarjev padec ne izpodmakne tal v italijanskem Izvozu? Kdo ve, kako dotoo bo ugajala južni Ameriki izolacija, v katero se je zaprla? Romunija ima pomorsko zvezo in v Avstraliji so se nakopičile neznanske množine žitnih pridelkov To so najbližje možnosti, ki zahtevajo ozira, ako nai se zaščiti in pospeši naš žitni izvoz v Idealno državo rastočega krušnega deficita. Na dnuri strani pa stoji i naš uvoz italijanskih industrijskih pridelkov na precej-labilnih nogah. Predvsem je naša lakota po tuicm blagu bolj trenotna. Naša država ima toliko in tako ueodno razpoložen in sirovln. da bo. kakor morda malo preoptimf-st^čno prorokuje Adolf Flachs v *Ost-Export. za par desetletji ena izmed nafznatnHšTri Industrijskih držav v Evropi. Posledica teea bi bila. da bi se Jugoslavija v rno^l smeri povsem osvobodila potrebe importa !n posta!a silen konkurent d »dani;!; svojih dobaviteljev na z'inaiifTh tr-rih. »Ffradno računafoči German ram ^»beta v pnnsnodarskem poc:!edu prav ; priseza nre več motiti.« Vendar so se te njegove besede malo uiemaie s tem, kar mi je potem povedal. Vpraša! sem ga nalašč: *Za kaj se seda? kmetje pri Vas najbolj brigajo?* Ou: »Najbolj za to, ali bo-mo rod Srbi ali ne.c ln videlo se ie, da ga točka strastno razvnema. Bistvo vsega tega radičevstva ?c stara mržnja med Hrvati in Srbi. frankov-stvo. Prišlo je seveda Hrvatstvo na dnevni red. Posl. je hotel iz Hrvatstva | napraviti gospodarsko enoto. Jaz: , »Gospodarski je hrvatski Primorec j Ss^Pt 11» 1 'i— ——Mg Tz tsteoa vTra sem srvede! o dogodku, ki se je pred par dnevi baie zgodil v Tvancu v varaždinskem (»kraji-. Radičevci so razorožili skupino orožnikov, češ. da se niso vla-••'aJ' p- ,rh slekli m seda^* se ne ve. kje se nahajak) ti orožnik?. Poslan |e bil močnejši oddelek orožnikov in prišlo fe do krva^Tega bola. — Opomba. Vemo dobro. Val so septembra meseca delali Radičevci z duhovniki; nai Korošec, ki sedaj podpira protldržavno politiko Radi-čevo. pazi, da se njegov! zaveznik! ne I otlfo tudi njegove suknie. nekaj Čisto drugega nego Hrvat iz naaannnMMO — fe k „Jago-maliclt^ Jadranski dan. Dne 6. februarja kronajo Italijani s slovesno proslavo aneksije svojo nasilje. Dne 6. februarja bodo vihrajoča laške zastave ln zvonovi cerkva naše Primorce zarnan vabili k proslavi, ker, četudi odvisni od novih gospodarjev, bodo Imeli naši podjarmljeni rojaki pogum in možnost, da z moU kom protestirajo proti nasilju. S tem pa nam nalagajo oni dolžnost, da ie 6. februar tudi za nas po«* rrernben dan. In čo smo rodoljubni, če smo borci za svobodo, potem bomo sam! spoznali pomen tretjega usodepo'nega datuma in sami od sebe stvorili vse, da postane 6. februar »Jadranski dan Jugoslavije« Kakor Vidov dan pri Srbih, tako mora postati Jadranski dan pri nas dan narodne žaJostL pa tudi svete prisege naše neomahljive zvestobe do odtrganih bratov. Vidov dan ie dal Srbom silo. da so zmagovito prenesii stoletja itak več*o OoIega ju-goslovenskega naroda, tako mora 1 biti proslavljen »Jadranski dan«. 149 Fran Oovekar: Svitaide. (Daile.) Razumel jo je ui Jo poljubil nanje. In vzel ji je šopek iz roke. »Moj — za spomin, kaj ne?« — In ne da bi čakal odgovora, je stopil korak bližje h Krausu. »Zbogom! Pozdravite mi Idrijo!« Je dejal ledeno in mu obrni! hrbet, pritiskajoč si šopek pod nos. Lavalette je podal komolec Viktorini in jo vedel iz sobe. Murat pa je stiska! Krausu desnico ter ga hkratu peha! skozi dveri. »Poklon gospei soprotri! Pozdrav ravnatelju Gerstorfu!« je še zakllcal za rudarskim nadzornikom. Oče in hči sta stopala zopet po stopnicah... Nasproti so ilma počasi prihajali v tropah francoski častniki. Kraus je držal klobuk ves čas pod pazduho in se klanjal in umikal na desno in levo — Viktorina pa Je šla po sredi, nikogar ni videla, na njenem obrazu pa se jo bleščal žar blaženosti... In ta prvi sestanek Vlktorine ln Buona-parte v Ljubljani je bil svitanje bodoče njune skupne sreče. Osem let kasneje sta se sešla v schonbrunn-skem oarku ln se posihdob nista ločila do katastrofe pri IJpskem. Od L 1805. do 1814. le spremljala Viktorina moža, ki ga je vzljubila že kot jedva doraslo dekletce, v malone vseh vojnah s Prusl, Rusi, Spanci. Avsirlici. zopet z Rusi in zavezniškimi armadami vse Evrope. Mnogo Je ljubil Napoleon, a najzvesteiši ljubimec je ostal med vsemi ženami in dekleti IdrijČankI, po slovenski materi in nemškem očetu rojeni Viktorini Krausovi. In v njer je naše! svojo najzvesteišo ljubico. Koncem decembra 1S05. leta jo je dal v Sch5nbnmnu slikati po tedanjem najuglednejšem dunajskem portretistu, vitezu Lamplsn: njena doprsna podoba naravne velikosti in v obliki klasične božice Venere se hrani še dandanes v Obermulierievi zbirki znamenitih slik. Od 28. Julija 1806 pa Je ostala Viktorina. baje skoraj neprestano v moški obleki, trajno v Napoleonov! bližini. Doživela ie ž njim vse zmage in trfumfs na Nemškem, v Avstriji, na Španskem ?n Ruskem, hlla je ž nilm v Moskvi in na begu preko ledenih ruskih planjav, delila ie ž nifm bridkosti porazov ter se ločila od njega šele. ko je bi! pregnan na Elbo. j Založil je zanjo kapital 480.000 goldinarjev, tako da je uživala na leto 24.000 gld apanaže ter lahko živela v največjem razkošju na Dunaju. Bregencu in kasneje v Solnogradu. Le par let Je bila omržena z dunajskim dvomim In sodnim odvetnikom dr. Iv. Mlhn Schoaueriem. a se Je ločila. Ko pa je oskrbmk njenega imetka, c. kr. dvorni svetnik Filip Mainonl. zapravil njen kapiatl ter izvršil samomor, je zašlo Viktoriji solnce sreče in blago- stanja za večno. Postala ie čudakinja, prenašala ie najhnša ponižanja ter telesno in duševno potrt* umrla dne 16. aori!a 1S45. Vrli Kraus kajpada v tistem trenotku nI mislil na bodočnost, nego je bil prav zadovoljen s sedanjostjo. Ravnatelj Gerstorf ga je b!l odposlal v Ljubljano k centralnemu guberniju protestirat, da bi smeli Franjozi še po sklenjenem vojnem premirju odvažati živo srebro ter sirovi in zmleti cinober iz Idrije. Dali so ga bili Itak odpeljati ter na konjih, mezgih In oslih odnesti že za nad dva milijona goldinarjev. Generalni adjutant Morain je bil neverjetno prijazen gospod, ampak za francosko republiko bi bil najrajŠ; pobasa! ves Idrijski rudnik te*" ga preko Vrhnike odposlal v Trst na francoske ladje. Francoski komisar Le Noble ni maral torej ničesar čuti ko mu je ravnatelj Gerstorf dokazoval, da bi bilo pošteno, če bi počakal, kaj odloči f'ede usode erarnega blaga, mirovni sklep. Le Noble se je bil celo hudo razkačil. Rudnik da je okupirala francoska republika že 22. marca ter ie zato brez vsakega dvoma vse erarno blago njena last, se je otresal. Kdor bi se temu upiral, riskira le, da ga kot buntovnika in Izdajalca postavijo k zidu! In če se poskusi le količkaj srebra skriti ter odtegniti francoski republiki, da z ognjem in mečem uničiti rudnik z mestom vred! Zlepa torej ne gre. A poskusiti treba vse. Tako je poslal Gerstorf nadzornika Krau-sa v Ljubljano, da poskusi vendarle resiti dr-žavi kar in kolikor največ mogoče. In premeteni Kraus je vzel s seboj hčerko Viktodno samo zato, da je prikril pravi namen svojega potovanja. V ljubljanske šole jo pelje, je dejni. In v nunski samostan Jo odda v oskrbo In prehrano. Odrasla je idrijski šoli in naj se mika in lika poslej še v odlični družbi ljubljanski plem-kinj. In prejšnji večer sta dospela v Ljubljano ter se nastanila v podstrešni sobic! na ulični strani pri »Divjem možu«. Dopoldne sta si hotela ogledati mesto, a zašla sta med množico pred škofovskim dvorcem, videla Luonaparta ter celo govorila ž njim. »Dobro, izvrstno!« je mencal Kraus dlan ob dlan. »Sklicujem se lahko na ta preliubez-nlvl sprejem pri najvišjem gromovniku in povem, da sem dve noči zapored krokal z, generalom Mu ratom: včlnkovat' mora. In Gerstorf bo z mojo diplomatsko mislio zadovoljen!« Stopala sta po Spitalskl ulici, oba razigrano zamišljena, oba žarečih obrazov, oba polna upov In načrtov. »Ah, comme il est lalđ ce petit crapaud!« se je zasmejal Kraus. »Cela opica!« »Fej, papa! Saj si res slep . . . čisto slep! Najlepši mož je na svetu in moj, moj bo! BoS videl, še par let in pome pride, ti pa boš bogat in srečen! In mama in Anica iii vsi boste imeli vsega v izobilju ., .a 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 29. januarja 192 23 5tcv. Samo malo časa nas loči od »Jadranskega dne«, zato podvizajte svoje delo, zato podesetorite svoje priprave. Patriotizem zmaguje vedno, s proslavo »Jadranskega dne« dokažite, če ste patrioti. Vsi na delo, za slavo »Jadran-skega dne«. PalltKtie uesti. = Diktat Jedinstva. Bivši poverjenik za poledelstvo v Hrvatski posl. Juraj Demetrovič* piše v »Demokratiji« o državni obliki in pravi med drugim: »Vprašanje monarhije ali republike ni vprašanje principa, doktrine. To vprašanje stavlja na dnevni red vladar s svojim načinom vladanja, in tako se zgodi, da potem postajajo monarhisti republikanci ali pa, da v gotovih razmerah republikanci delajo iz prepričanja monarhističuo politiko. Tako sem bil n. pr. jaz v Času avstrijskega režima odkrit republikanec a dane« sem v naši narodni državi prepričan monarhist, ker smatram to za svojo patriiot-3ko dolžne st. Ta dolžnost mi veleva, da delam monarhistično politiko, ker je to diktat jedinstva našega naroda in domovine, zlasti ker pomenja dandanes republikanstvo separatizem in raz-Sedinjenje v največjem delu naše države, A jed;.n.ctvo nad vse!« r= Seja konstituante. Prihodnja soja konstituante bo jutri ob devetih do« Eoldne. Dnevni red je: Poročilo verifi-aoijskega odbora, poročilo odbora za Itpremembo poslovnika in volitve ustavnega odbora. = Kmetje ne vstopijo v vlado? Poročevalec »Jutarnjega listac do z nara, da zemljo radni ki ne bodo vstopili T vlado, ker število ponuđenih mandatov ne jamči izvedbo njihovega pro-grama, = Klerikalci in RadičevcL Vest, da poslanci Radičeve stranke ne gredo t Beograd, je provzročila, kakor javlja dopisnik »Jutarnjega lista<, veliko nerazpoloženje v Jugoslovenskem in Narodnem klubu. = Klerikalne nade. Dopisnik »Narodne Politike« javlja iz Beograda, da ao Jugoilovenski, Narodni in Muslimanski klub napravili korake, da s<* najde nova baza za delo konstituante« List trdi. da obstoji v radikalnem in v demokratskem klubu struja, ki zastopa mnenje, da se mora ustava sprejeti sporazumno s Hrvati ia Slovenci. = Zaprisega fin. ministra. Novoimenovani finančni minister dr. Euma-audi je položil prisego. — O komunističnih načrtih. Osebe, ki so imele vpogled v arhiv, ki je bil zaplenjen v komunističnem Jomu, izjavljajo, da bo javnost presenečena, ko izve o načrtih komunistov. ss »Delo« strankarskih voditeljev, Vodja pogajanj zemljoradnikom je odložil svoj mandat za ta pogajanja. G. DavidoviČ je posetil ministrskega predsednika Pašiča in nm naglašal potrebo, d* se vlada čimpreje izpopolni. Dr. Korošec posreduje na podlagi Protičevega »ačrta ustave med vlado in opozicijo. = Ministrski svet. Seja ministrskega aveift dne 26. t m., ki ji je predsedoval minister dr. Trifkovič, je trajala od šestnajstih in pol do devetnajstih in pol. Itazpravljali so o odredbah glede javne varnosti v južnih krajih in o vprašanju trgovinske pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. = Razdelitev mandatov ▼ ostav. odboru. Ako Narodni in Jugosiovenski klub položita prisego, dobijo demokrati in radikalci po devet članov v ustavnem odboru, sicer pa po 14 članov. V sudnjem primeru se ostali mandati raz-dele med zemljoradnike, muslimane, republp'^^^e in *or»n^lr>« p"'-Sokrate. = Itafliani In ukinjenie zasebnik iol v Jugoslaviji. Italijanski listi se pečajo obširno z naredbo našega ministra za prosveto o ukinienju zasebnih šol in zahtevajo varstvo za italijanske šole v Dalmaciji. = Izvedba rapallske pogodbe. Iz Beograda poroča:o. da se bo kmalu izvršila izvedba rapalske nogodbe. Naša država 'e že imenovala člane v razmejitveno komisiio. kateri bo prideljen tudi polkovnik Kalafatovič. = Komunizem v Julijski Benečiji. flaliiansko časopisje konstatira, da so se Jugosloveni v Juliiski Benečiji pri glasovanju na socilalističnem kongresu v Llvornu izjavili za komunistično stranko. »Piccolo* pravi, da tiči vzrok tej orijentaciji v ooMtičnem mentalitetu. Jugosloveni v Julijski Benečiji so na ta način hoteli Izraziti svoje sovraštvo do Italije in da bodo vedno na strani onih, ki hočejo uničiti itallansko državo. s= Nova Italijanska komunistična stranka. Po razkolu v Livom u so ustanovili komunisti svojo stranko ter imeli posebno zborovanje, na katerem so govorili Buharin, Kabačev in Švicar Stos. V vodstvu nove stranke so Bombacci, Bordizza. Missiano in Ter-raccini. Stranka se smatra kot italijanska sekcija tretje tnternacijonale. Izdajala bo tudi svoje glasilo v Milanu. V novo stranko ie prestopilo 18 socialističnih poslancev. — Boliseviško gospodovo v Moskvi. Finski geolog dr. Hanson, vodja geološke ekspedicije na Mongolskem, ki se je srečno vrnil v domovino, opisuje v listu »Hufvudstadsblad« svoje doživljaje na povratku skozi sovjetsko Rusijo. Po njegovem mnenju ne bo po-atala sovjetska Rusija nikdar stabilna državna tvorba. Prej ali slej se bo ljudstvo s silo uprlo rdečemu režimu pod židovskim vodstvom. Moskva izgleda kakor izropano mesto. Prometa ni skoraj nobenega. Tramvaj služi le za prevažanje peska in lesa. Za vožnjo iz središča mesta do kolodvora zahteva izvošček 1000C rubljev. Po hotelih in kavarnah so nestevilni loljseviski uradi. Vsi drugi javni prostori pa so zasedeni po mnogoštevilnem orožništvu. ar Francija zApnšča generala Vrangla. Po vesteh iz Carigrada je dobil general Vrangel uradno obvestilo, da preneha s 1. februarjem vsaka materijalna francoska pomoč ruskim vojaškim in civilnim beguncem Francoska vlada utemeljuje svoj sklep s potrebo nujne omejitve državnih izdatkov. Ameriški Rdeči križ je radi tega prosil v Washingtonu za instrukcije. — Tako so Francozi pustili na cedilu vse one, ki so jih vabili iz domovine ter jih naselili po vsem svetu, samo ne v Franciji. V francoskih pristaniščih se nahaja vojna in trgovska mornarica generala Vrangla. dočim je prišla v našo državo množica nesrečnih beguncev, ki ao popolnoma odvisni od nase pomoči. := Nemški strokovnjaki ne gredo v Rusijo. Nemška vlada je itročila boljševičkim komisarjem potne liste z motivacijo, da nemški strokovni delavci ne morejo iti v Rusijo, ker se nahajata ruska industrija in gospodarsko stanje sovjetske države v tekem položaju da inozemci ne morejo pričakovati nič dobrega v Rusiji pod sedanjim rvv ži mornar Ruska sovjetska vlada se preseli v Petrograd. Iz Moskve poročajo, da se namerava sovjetska vl*da preseliti zopet v Petrograd, kar bi pomenilo, da boljševiki ne računajo več na možnost antantnih napadov na Rusijo. = Narodni delavski sindikati v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo, da se romunsko delavstvo v vedno večjem Številu izjavlja proti ekstremistom, ki so prestopili v tretjo internaoijonalc. Po zadnjem neuspelem splošnem štrajku zapušča delavstvo v masah boljže-viške sindikate ter se organizira v novih narodnih sindikatih. = Monarhističt.o gibanje na Bavarskem. »Berliner Tag^blatt< poroča, da si je nadel monakovski »Jnhtklub< s prvim januarjem zopet stari naziv — kraljevsko bavarski. Ust pripominja k tej vesti da nameravajo tudi berlinska športna društva uvesti svoja *tara imena ter energično zavrača monarhistično tendence. = Resni nemiri v Argontiniji. Agencija Američana poroča iz Bnenos Aireaa. da so vsled bombažne krize in anarhističnih spletk povzročeni nemiri v ozemlju Santa Cruz navzeli nevarni značaj. Oborožene tolpe napadajo farme ln manjše vojaške postojanke. Argentinska vlada je poslala za varstvo bank v Santa Cruz močne vojake oddelke. Belgijski konzul je zahteval pri zunanjem ministru varnostna odredbe za tujce. Angl<\*ka vojna ladja »P*»ters-fielrl* je dobila povelje, d* mori t*koj odpluti v S*nta Cruz. da varuje tam naseljene Angleže. Telefonska in brzofsona poročil. KDO JE ZMAGAL? — d Atene. 26. januarja. Turško poročilo o porazu grške armade ht uradno domentira s pripombo, da so Grki sijajno premagali nacionaliste. NOBLOVA NAGRADA. — d Kodani 27. januarja Po br-z javki iz Helsingforsa je finski državni svet nasvetoval Noblovemu komiteju, naj podeli mirovno nagrado za leto 1921 ameriškemu Rdečemu križu, ki je v velikem obsegu lal-šal trpljenje po vojni in podpiral od-nošale med narodi. RUDARSKA KONFERENCA, d London. 26. jan. Mednarodna rudarska konferenca je pred razhodom sprejela resolucijo, ki poživlja vlade, nal se po mednarodni akciji za vso Evropo dobava premoga bolj nego do sedal prilagodi zahtevam. Konferenca zahteva, da mednarodni delavski urad ustanovi mednaroden kontrolni urad« ki bi moral nadzirati razdelitev in izmero za obnovo vseh dežel potrebnih surovin, in pozivlje rudarje vseb držav, naj odpravijo nedostatke. Sklenilo se ie predložiti to resolucijo konferenci ministrskih predsednikov v Parizu. PARIŠKA KONFERENCA. — d Parfz. 26. jan. Konferenca se Je sešla ob 16. in se je bavila z vprašanjem baltiških držav. Estonija se Je prfpoznala kot samostojna država. Latiška se bo priznala po ureditvi vprašanfa glede Vilne. Priznala se bo tudi Oeorglja. Jutri bodo na konferenci poročali vojaški strokovni Izvedenci. — d Parfz. 27. JanuaHa. Diplomatski sotnidnik Agence Havas poroča: Finančni minister Donmer Je na včerajšnji dopoldanski konferencf Iziavil. da vsota za obnovo, ki ?o dolguje NemčHa po podatkih renaracU-ske komisij* zaveznikom, znaša 212 miljard zlatih mark. k čemur nrideio ie obmti. Od tega bo dobila Franci- ja 110 miljard. Po poročilih iz britanskih krogov, bi se Angleži držali vsote, domenjene v Boulogni. Francozi pa bi to sprejeli samo. ako bi Francija dobila nadaline pridobitve, gotove predpravice in odpust medzavez-niških dofeov. Poročilo, ki ga poda maršal Foch konferenci, bo nagla-šalo notrebo. da sklene konferenca naredbe, ki nai se Izvrše, ako NemčHa ne bi izvršila določb dogovorov, zlasti zasedenie nadallnega nemškega ozemlja in podallšanje zasedbe PorensV^ga. 0TtWATNI ZKVOS V TTALT.TT. —d London, 27. januarja. Kakor poročajo iz Milnna, vsebuje načrt iUt-it^Iijan. ohrutneca zakona določbo da znkon ne velia za državne del*vn1*V« obrata, ki imMn mani kakor 60 delavcev, tako tudi ne za '.ove ohrMe. Obratni svet volilo delavci. Njecrov mandnt ne bi smel tralati d*1j* nl in sanstorii >TJmhur-nija< v Kraljevici, da uredi tam kužno bolnico in bnkterio*oe;ični zavod. Ko je potihnil boinf metež, ko so prenehale prasketati pnrv«» svetovne vojne pa so vdove in sirote Poglejmo Hirom na«e do-movlne in videli bomo tl«oče natega ljudstva, ki životari v moralni m telesni bedi Pomirimo v xad"h'n Izbo ubr>tre vdove kjer Je stfsnlena Številna deca. fjladna. raztrgana tn »ap«Wena Vdova dela In se trudi ruf ranejra hitra do poznera večera, da nreZIv! sebe In deco. Ko pa od truda In na nora oslabi, ko H polde'o moči. da M preffvlfahi svoie otroka — kal potem? N'hče Je ne pozna! R-dna ndnjra vrata Ii nradi v orad In prnsl pomoči, a povsod «U*I samo poml-1nv*an1e tn lepe besede. AM nal «v| vdova, ki nI Vrlv« sama svoie nesreče, od pomMo- J vanla ali nal ffvf od «olz. VI lin nreta^a v skrbi fa svoj m svoie dniflne obstoj? Peca pa tava h*-ez nadzorstva »»o r*»«tah fn pro* afači, da s! ote«? svoj rfad Af| nai vzreatt 1c te dce. M le prenttič^na sama seW. lrt le brez pravda nadrorsfva po'ten. rave-d*»n nprnd, alf na) bo ta deca np In nada đrfav^? Ni nam treba opi«ovaM bede fn rev-Klne v kateri llvl sto Is atottaa vdov Is afrot. kajti vidimo le. Vse navdušenje, vsa narodnost, kalaro ob v&aki priliki izražamo ;c prazna — ako bomo samo gledali, kako umira naše lastno ljudstvo v revSčini. kako tirajo današnje razmere našo mladino — sirota v moralni In telesni posin Ne sme nam več zadostovati, da nosimo v srcu svojo narodnost In jo IzraZamo tam. kjer ne hasne nikomur — temveč pokazati moramo svojo narodnost In ljubezen do ljudstva s tem. da mu pomatamo dvigniti se ie revščine, ki uconablja nai narod Vrzlmo iz naMh src trdosrCnost tn mlačnost in otmlmo nase vdove In sirote muk In trpljenja, katere morajo prenašati kot največje trtve avetovne vojne. Da se odpomore bed! ln revščini, v kateri žive vdove ln sirote se je osnovala »Zvoza vvJ's. ui -irot za Slovenijo« v L. IJani. Dolžn<.M naša je, da zvezo, katere namen ie, ponujati vdovam Iz trpljenja in bede ter rešiti deco pogina in d.!'>>atJ na to, da varaste iz nje posten, savedsa i rod — tudJ podpiramo Pristopajmo v«^!ed tega kot člani tej /vezi, p<.dpirajmo |o po svojih močeh ne p^zab'rno nastal \ sirot pri prireditvah in zaba ak Vsak najmanjši dar Je dobrodošel. Pošilja naj $e na: Zvezo vdov in sirot 7\ Slovenijo« v LJubljani, Mestni trs sL 11. II. nadstropje. Grozen laSssf. Slu zaftEal sisslsga Inzinzga o£eta. Z novim letom beleži kronika številne zločine. Slika prveera meseca ▼ l^tu je žalostna. Povaod umori, ropi in uJK)ji! Povsod leži mnocro trauike in za kriminalista se kopiči fcr*»divo, ki meće težko refleksivno »liko na po-rzroćiielje vojne — Vojna peihoza deluje le sedaj v vsej svoji odurno-sti. Danzadnem beleži kronika zločine, ki se pred vojno niso dogodili dol^e decenije. Rop svojega ssfsđesja soseda, umor žene. uboj očeta, uboj matere — je pretresljiva slika sedanje družbe, kateri ▼ resnici manjka kulture . . . Zopet nam tam iz notranjskih gozdov i>oro^AJo dojrodek, poln 6ocialne tragike. Sin je zaklal svojega lastnega, 76- let nega očeta. V čedni, mali in ob potočku ležeći vasici Pudobu, občine Stari trg pri Lozu, vasici s staroelavnim zvonikom, je imel 75 let star vdovec Janez Baraga hite $t. 17, s precejšnjim premoženjem. Imel je le odrasle in poženjene otroke. V ponedeljek 24. t. m. okoli 5. zvečer je priSel domov njegov 37-letni ein Franr© Baraga, ki so je udeležil vpeh grozot vojne. Bil je na vasi, kjer bo popivali drugi fantje, torej nekoliko vinjen. Brez besede je odšel v hlev in skušal opremiti konje ter jih vpreči v voz. Stari oče ga je por; rajal: >Karo pojdea z mojimi konji?« Sin mu je grobo odgovoril: >Popeliem kovača in druge.c Nameraval je odpeljati mladega kovača Jakoba Znidarsiča in po-aestnikovega sina Andreja Mlakarja f druge vasi. kjer bi se veselili. Njegova sestra Alojzija mu je branila. To je Franceta tako razjarilo, da jo je pretepel. Oče, videč sinovo surovost, se je zavzel za svojo hčer in jo branil. Sin t* je razjaril in se je zaletel ▼ očeta ter ga sunil s desno roko v trebušno atran. Oče niti videl ni. da je imel Jezni sin v rokah žepni nož. niu ni čutil, da bi ga bil kaj ranil. V prvem fcreootko ni začutil nobenih bolečin. SaiBtl videl je v rokah sinovih iopoi no:. To jp očeta nekoliko razburilo in je sina pograbil, na kar t>ta oba p.-:d:.i na tla. Na tleh Fta se oba strastno l>orila. Prijel je pred hlev starej-i .-in Janez, ki je pomiril očeta in brata. Po tem strasti polnem dogodka K je stari oče mirno vrnil v biSO. Tedaj ga je začelo skeleti in boleti na treba-fnem mostu kjer ga je sin močno pu-nil. Pogledal in zannzil, da ga je sin zabodel z nožem. Zneslo mu jo lesti skozi rano črevo. Mirno 6i je potisnil črovo nnziji tor legel na po-^t'ljo. Takoj so poslali po zeio odaljcjne^a zdravni ka. Ker sodni okraj Lož nima nobenega zdravnika, so morali oditi v 8 ur cddaljene Velike Laš^o ter poprositi dr. R a z n o ž n i k a, d\ jo prijel bolniku na pomoč. Dr. Raaaoftnik je napravil zasilno operacijo. Ker se jo ranjeni 751etni Ptarč^k v težkih bolečinah boril s smrtjo, Je sodni svetnik Anton K a j f e ž. okrajnega sodišča v Ložu. takoj aestavil r ranjencem zapisnik, v kstarsn je Janez Baraga pri polni saveati potrdil, da ga je njecov lastni sin France Bar raga zabodel z žepnim DOfecL Dne 26. t. m. je a ta rej .^i sin Janez javil sodišču, da. je oč^ v smrtnih b<»lo-činah podlegel težkim poškodbam. Pa dolgi smrtni borbi jo oč-e 25. t m. ob 9. zvečer umrl. Dogodek je bil takoj javljen orožnikom in sodišču v I>ožu, kakor tudi državnemu pravdni?tvu v LJubljani, ki ie odredilo obdukcijo urnorienoija očala. Sina Franceta Barago so orožniki aretirali in izročili sodišču. Dnevne uesff. V L/ubi/aru. 28. — Vprašanje oravoslavia so v zadnjem času načeli razni jugosiovenski listi. Tudi med Slovenci se je v preteklosti že mnogo razpravljalo o tem vprašanju. Pred 30 leti ie bil med Slovenci plamteć zagovornik pravoslavja Podgornikov »Slovanski Svet«. Med narodom samim se je že pred desetletji sporadično pojavljal tak pokret za prestop v pravoslavje. Občina Podraga na Vipavskem ie hotela v celoti prestopiti v pravoslavje. toda avstrijske oblasti sc takrat z nasiljem in spletkarenjem preprečile ta načrt. Samo par najbolj po guirmih in najodločnejših mož v občini je izvedlo svoj namen, ki so ostali še do današnjega dne pravoslavni, kar je širši naši javnosti gotovo ne/nano. Borba riemanjskih va-ščanov, da se iim dovoli prestop v pravoslavje. je slovenski Javnosti nesporno še v živem spominu. Na čelu pravoslavnega gibanja v Ric-manjlh je stal župan Berdon. ki ie posvetil vse svoje moči in tudi svoje premoženje tej ideji. Avstrijske oblasti so delale temu pokretu takšne težave in zapreke, da Je idealni mož Izirubil vse Imctle In legel v grob. ne da bi mogel oživotvoriti ideio, ki si jo Je postavil za svoj življenski clll. Med vojno ie ta pokret prenehal, sai bi bila že sama misel na pravoslavje velelzdalstvo. ki bi *a avstrli-skl krvniki kaznovali s smrtjo na ve-šallh. Po nrevrani fn ujedinjenju fu-goslovtnskih zemeli se le noložai bistveno spremenil Zavladalo ie zares nrava verska svoboda, s katero so odnadle vse zanreke za orestop v nravoslavle. Toda orranl7irane(ra (ribanja v tem ov.!ru nI bflo doslej nikjer opažali. 7dJ na se. da se nrl-nravlia v SI oveni II v noveJSem času akcija, ki si Je nadela nalotro. da prične z organizirano nronaeando za nravosfavfe tudi med Slovenci. Skopamo to Iz članka, ki vn nrioh(St|e cePsVi »Nova Doba«. Tz tega članka pof.n crna mo tale odstavek: »Klerikalci nas sfmVj v pravoslavno smer s svr»|o nror!f»?<™*1ov*nsVo no|lf|Vo. IzrabMafoč k»t«^?;canstvo. versko raz-nofofetile rs'e^a Ibidstva. h"J^Vafo Nfidstvo nrotl ^rnom. nrotl nravo-a'avnlm ^nsmo. da or^^nprno zonef robov? M^mcev Jn lt^??i*rnr>v. ako nsne kl^ri^n'n^ n"ki??tVa. 7i*t*> mora« rtm re«:r»r> iss'mHIVM o ftpIr^^t^nf»ielit f>orM r»ror< Irfei UtaltfJisu M s* r>a-*i,,*nxr^*; v bofii n*»ri'«n*fn#-l- (tr^rf^ffs. s r*r^vo«l«vle v^r^ rv^roTT*"* v»"'n^ vse*»a sl^^^an-stva. Na naših duhovnikih satnih je. januarja 192L kako daleč se bo razvilo naše pravoslavno razpoloženje. Cim bolj boste hujskali proti Jugoslaviji, proti Srbom in proti našim narodnim napravam, tem bolj bo uspevala naša akcija. Ona je le posledica vašetra nasilja proti nam In vaše ooa^ne politike proti Srborru ker so le-ti pravoslavni in se torei ne dado komandirati niti od Korošci niti od Na potnika.« Znamenia torej kažejo, da le organiziran pokret za pravoslavje med Slovenci že v tiru. Kolikor namreč vemo. je baš v zadnjem času prestopilo v pravoslavne že več naših Hudi. Drugi se pripravljajo na ta korak. Mi presojamo to gibanje zgnij z narodnega stališča: Nepobitna istina je namreč, da je bilo in je pravoslavje pri Slovanih najkrepkeiša in najuspešnejša obramba In najzanesljivejše zatočišče narodne misli. Pravoslavni Slovani so se povsodi ohranili ter si očuvali ali pa si oo težk;n borbah izvole vali svoio državno sa-mostojnot. Ob Izbruhu svetovne vojne so bili vsi pravoslavni Slovani svobodni, vsi katolički Slovani pa robovi in tlačani tulcev. Nas Slovencev je ostalo Jedva noldrug milllon Ako bi bili imeli v prošlosti svoio narodno cerkev, bi bilo naše Število gotovo dvojno, ako ne troino in naše narodne me»e bi se nemara raztezalo globoko v Beneč'io. Tfrole in do Se-meringa. Da bi bila narodna aH recimo pravoslavna cerkev nn^lm za-robllenlm brarom v Primortn fn Koroškem nafsilnelši rz proti po-rufčevanju, proti asimilacij? s silnej-šlm sosedom, katero asimilacijo naravno razboli pr>9nošpfe versko edfn-ctvo. je izven vsake dfsknslle. Toda aH se da doseči, da b? n^tni ves narod pravoslaven, kar bi Min edino odločilno za narodno borbo? To le vnraSarle. na katerega si ne poanto odgovoriti * Vstoo-off^nlm. »da«! — Odlikovani*. Na nreHlor? ministra nro*»vo*<» Sveto«ara ?*Htit*ov lea i*» ro-cent Aleksander oblikovni v<lz naše kralje v ine<, spada pod rubriko >Neodre-feena domovina«. Centralna vlada t Rimu nakaže učitelistvu na zasedenem ozemlju novo draginjsko doklado. — Jadranski dan v Mariboru. Iz so se med njimi po a vi H talziflkati. katerih ni mogoče razločevati od pravih. Ti bankovci in 10-dinarski (40 K) so vživali med prebivalstvom splošno in trdno zaupanje. Ljudski humor jim ie nadel lepo doneče naslove: »orači« (S0 K) in »kovači« (40 K) Kmetje naši so bih ponosni na ta denar, češ: »Orači ln kovači! To Je naš denar U ... V Prometnem in trgovskem občevanju so kmetje rabili za prodajne cene posebne izraze, zlasti pri konjarjih in konjskih mešetarjin so bili »orači« zelo v Čislih. Nekateri to konje ali drugo živino cenili samo takole: »Dvesto oračev in petdeset kovačev!« (18,000 K) Dočim se je val razburjenja zaradi falziitkatov v Ljubljani znatno polegel, se ie ta val prenesel na kmete, osobito na ljubljansko okolico in Gorenjsko. V ranili jutranjih urah. skoro že ob 6. pithajajo ljudje pred poslopje »Narodne banke« ln se postavljajo v vrsto. Do 8. zjutraj se zbere vedno vsak dan okoli 500 oseb broječa množica. Tvorijo se posamezne skupine, ki pregledujejo svoje »orače«. Skoro vsak je trdno prepričan, da so pravi, kar le oovsem verjetno, kajti med 1000 bankovci se najde k večjemu en falzlfikat. Ker dalje banka zelo kulantoo In pravilno postopa« ne priliaia do absolutno nikaklh incidentov. Včeraj le banka Izmenjala okoli 500 strankam za poldrugi mliUon dinarjev oračev, med tem! le bilo le 57 faizlflkatov. Danes je pred banko običajna slika. Ljudle, po večini kmetje, stoje v dolgi vrsti. Umestno bi bilo. da bi se na debeli poverila zameniava denarnim zavodom aH pa davčnim uradom, da bi se tako kmečkemu prebivalstvu prihranili z velikim! stroški združeno »romanje« v Ljubljano. Tudi Županstva in potltične oblasti naj bi primerno upiivale na ljudsko maso. — PoKJc in patrilotizem. »lugo-slovenski Llovd« piše: »V živtjenlu m družbi le obilo raznih poklicev, ki nalagajo Ibidem razne dolžnosti, katere morajo vršiti. Vsako izvrševanje poklica pa mora biti v nekakem skladu z moralo napram sebi, družbi In državi. Vsi kot državljani imamo dolžnost, da Ščitimo Interese države in njen spas in dobrobit ie natviSII zakon, kajti varujoč Interese države vanijemo tudi svofe. Vemo, da le dolžnost odvetnika, da brani tudi največjega zločinca, ako se ram obrne, ali ta obramba m fn protestiramo na dan, ko se bo v zasedenem ozemlju slovesno proslavila aneksija, bo v Mariboru splošno žalovanje. Prirede cvetlični dan v prid neodređenim bratom v zasedenem ozemlju. — Vladna podpora »Glasbeni Matici«. Beogradski listi poročajo, da je vložila »Glasbena Matica* v Ljubljani prošnjo na ministrstvo prosvete, da se ji da iz državnih sredstev podpora v znesku 173.000 K. — Smrt vrle narodnjaklnje, V Trbovljah ie umrla gospa Ana Dimnikov a, ki jo je »Družba sv. Cirila in Metoda« štela med svoje najbolj vnete in vztrajne sotrudnice. Udeleževala se je z navdušenostjo vsake njene skupščine in bila je pravo središče trbovlj-ske C. M. podružnice. Bila je preprosta proti verlžnikom. ki oškodujejo interese države. torej interese nas vseh. Zato se mora zdeli čudno vsakemu, nalbolj pa na*.im upraviteljem raznih oblasti, kadar orimelo kakega veriž-nika ter mu naložilo kazen, da se zavzemajo naši advokati znni n^ samo. kolikor jim je dolžnost kot zastopnikom, marveč naoeniaio vse svo*e sile, samo da bi re^li prestopnika. S kako visokimi svotami se pogosto dela, se vidi Iz tega, da fc bilo zadnje tri dni zaplenjeno v Zagrebu dvo* Jici ver'žnikov 321.530 in 70.oon ne-žigosanlh kron, nekemu Pečuicu pa 80.280 krivo žigosanih kron. »Patriotski« njegovi zastopniki so napenjali člnke, 3 tujca; čez 70 let I domačin, 3 domačinki, 2 tujca. Oboleli so za davi-co 1, ki je bil oddan v bolnico in za škr-latinko 1. ki je ostal v domači oskrbi. — Iz Vojnika pri Celju omu prejeli tole pismo- Vaš e. li«t je dne 16. t. m. priobčil dopis iz Vojnika pri Celju, v katerem se meni očiu, da sem na nekem shodu javno izjavil, da eem nemčur. Vsi ti napadi, ki jih gotovi ljudje iz osebne mržnje proti meni uti-hotapljajo v razne časopise, ne spremene na mojem narodnem značaju prav ničeear. V razdr&panih vojničkih razmerah pa še dolgo ne bo potrebnega reda in enotne smeri, kdor hoče kot narodnjak temu cilju služiti, bo osebno prekidanja po časopisih raje opustil. Naglašam, da je očitanje popolnoma neosnovano in da izvira iz osebnega maščevanja. Julij Kovačie, trgovec in cbč. gerfvit v Voiniku. — Umor v Lipi. Dne 2. t., m. našlo se ie blizu občine Lipa v malem gozdu poleg poljske poti iz Lipe proti Ganča-nom truplo neznane umorjene ženske. Truplo je 145 cm dolgo in srednje reje-no. Lasje v 4 kitah so kostanjeve, spredaj nad čelom bolj svetle barve. Oči sive ali sivkaste barve. Roki in nogi so nenavadno majhne, vendar ie koža na dlani rok nekoliko žtiliava in zgubana. Obraz je enakomeren. Pri truplu našli ste se dve spodnji krili, eno iz belega domačega platna, dolgo 7^ cm, v katero je vtkanlh v vrstah od pasu proti tal več rdečih četverokotov v velikosti S mm. Kri'o le na več kraiih zakrpano, deloma so krpe iz rdečečrtanega blaga za zimnice. Drugo krilo ie iz belega navadnega sifona, dolgo 64 cm. Obe kril! ste precej obnošeni. Kdor bi zamogel podati natančneje podatke v .Tvrho ugotovitve tnnorienke, nat to pismenim ali i'stm^nlm potom naznani okrožnemu sodišču v Mariboru. — 7o.net nož! Isti večer, ko se ie v Pudobti odigral tragičen dogodek, je pa v h!i2niom Babnem polu na cesti proti Prezidu sunil kmetski fant Jože Klimpf na vozu sedečega 63Ietnega starčka Franceta Lipovca dvakrat v vrat. misleč, da ie njegov ljubavni tekmec. Starček se bori s smutio! Na drugače vedno mirno ložko dolino vpliva tihotanstvo. — Tatvina. Trgovki Ani Č e p o n v Prešernovi uUci ie ne7nan in zelo rafiniran tat odnesel ponoči iz blagaine »National* ?700 K. Pravilo, da sta ji denar obnesla dva mladeniča, ki sta H bih prišla za novo leto »voščit* —V Kol^ski tovarni so bile ze'o številne tatvine žarnic. — Delavki v tobačni to. v?rni Ivani S i h i e. stanuiocl v Rožni dolini, je b:1o za 6230 K razne zlatnina ukradeno. Tat je. bil zelo usmiljen, ker i| ;e puftil znaten del zlatnine nedotaknjene. — Poškodba. Na parni žagi lesnoindustrijskega nodfetTa »Jelendol« je velik hlod stri drvarju Prancn T e-kavcu Iz Pakirnice pri Pibnic* desno nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko javno bolnico. vodilo k vedatvu telesnih vaj po Tyr-£o\ ein (sestavu.* *— 3. Letopis a to 1<* vsebino: Dr. K. Oivald >Jan Amos Ko-meusky<. (Ob 250letni» i njegove smrti.) J. Schmoranzer »Henrik Sehreinerc. — A. Valea >H. Schreiner kot prirotio-pisee in prirodoslovcem. — Ljud. Cmej »Nekoliko osebnih spominov na ravnatelja Sehrcinerja«. ~ pr. R. Mole »Ivan Mavher<. — Jak. Dimnik >Ivan Krnice«:. — Slika ravnatelja Sohrein^rja. —. Slika ravnatelja lieika. — Dr. Fran* ee Veher: >Bežek — slovenaki psihologe. — Dr. Lujd. I'ivivO >L'čni načrt za šolsko telovadbo nižje stopnje.< — Dr. Ljud. Pi\ko: >Lčni načrt za telovadbo na dečkih. mr£&in«kih žolah.< — Dr. M. Kovačič: »Poročila o 6SM. za leto 1920.« — Jakob Dimnik- »Imenik članov in seznam izdanih knjige ho iz-$el v posebni brožuri in ne v ljetopisu ! kakor je bila do zdaj navada. — Vsled odborovegra eklepa znata članarina na leto S dinarjev (32 K); za dijake znnža član^rin.1 5 din (20 K); uatajiovnikl morajo dopiečati 5 din. za leto 10*20. [ Uatanovnina znasn v l^dočo 200 dinar-! jev. 1'rejšnii celotni Mniki Pe oddajajo članom po 8 din.; dijaki imajo 2~>% po- pusta. 7, novim letom j<* odbor povijal ceno knjigam za W> do 100%. Poverjenik SSM. za Ljubljano |e nadnčltelj Jakob Dimnik ki sprejema članariiM in naročila. Prihodnji veseo l«^do vat knjige dotlaka ae. — »Ljbliau-skega Zver.a* 12, ^e« vllka je Izšla z naslednjo vsebino! Jai.ko Uhiser: Božič. — Ivan. Zore: Francka. — Miran Jarc: Pesen, ob čaju. — Pashiškin: Vrni sc! — .1. A. O.: Iz Cimpennanovega Kroga. - Ivan Albreht: Tomijeve Tinj mlada leta. — l^o tiru Jen: Pod Scmuolajem, — Ivo Šorli: Hpilog »dospe Sllviji«, — Aluj-zij Gradnik: Simonu OreforSČu« — Marija Kmetov..: Zamah. — France Veher: Bergsoncva teoriia snie.^icga, — Alojzij Gradnik: Žariš in igc5. Dr. Avgust Zigon: Kbirtkova pogodba z Hlaznikom iz leta 1SJ8. — PaslušVlu: Romar. — Književna poročila: Fran Levstik: Poezije. (Fran Frjavec). — Modema francoska lirika. (Miran Jarc). — France Debeljak: Pingvinski otok. — (J. A. O.) - Čurinides-Bndišav jevič: Medeia. (A. Sovre), — Kronika: Drama. (Fr. Albrecht.) — Nove Ekspese CssSkoslDiiasiiega z®mral&7t® *®%m nlstra« kmetska žena, ^a oduševljena^ Jugoslo- | vse sOe, da bi rešili ves ta denar. Ob takih razmerah in taki morali ie jasno, da naša valuta mora stati slabo.« — Nove edinstvene znamke so že izšle In jih je videti na pošiljkah, ki prihajajo iz Srbije. Nove znamke so izdelane takole: Razsežnost rezi (gravure) je v višavo 25 mm. v širjavo pa 21 mm. Znamke parske vrednosti imalo podobo regenta Aleksandra, znamke dinarske vrednosti pa podobo kralja Petra. Pozneje pridejo v promet tudi invalidske znamke. — Poleg novih ostanejo v prometu in v vel avi — a samo do 15. aprila — tuds sedanje pisemske znamke. — Pools živine. V smislu razpisa deželns vlade za Slovenijo — pover- venka, zlasti odkar se je udeležila L 1910. izleta pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Beograd. Njen pogreb bo v nedeljo ob 3. popoldne. Blag ji spomin! — Izžrebani porotniki za I. porotno zasedanje. Jernej KuŠlan. posestnik in trgovec, Kranj, Fran Lonač, tovarnar, Ljubljana, Anton Čepon, posestnik, lior.ul, Ivan Birolla, industrijalec Toplice pri Litiji, Miha Iskra, posestnik, Hlebce. Josip Likozar, posestnik, in trgovec. Kranj, Fran Anžič. posestnik in mesar, Dobrunje, Miha Remškar. posestnik, Brezovica, Janez Bukovec, posestnik, Vaše, Anton Košir, posestnik in trgovec, Kovor, Vinko Košir, posestnik in trgovec Bistrica pri Tržiču* Fran Poljane, Čevljar, Sebenje, Miha Podboršek, posestnik. Ježa, Fran Smaj- j jeništvo za kmetijstvo — z dne 13. dek. posestnik in ključavtL Jesenice, j januarja 1921. št. 232. se bo dne 31. Josip Jakopič trgovec in posestnik, ! januarja m I. februarja 1921 pooiso-Ljubljana, Fran Grad, posestnik in go- j Vala v LJubljani živina (konji, eove-stdničar Zg. Kašel Ivan Kržan, trgo- • d gfCf R ^ * ™ vec, Vrhnika, Fran Kočevar, posestnik __„_„f .„ . - v TJ* , IVUI'» in gostilničar. Vrhnika, Gabrijel Eržen, j ™f*2 l" Penitnina), bi Sicer Oba clnfi-posestnik. Zapuže. Rok Cepeinik, po- vAa 8- df° "4. ure. Komisija za me-sestnik, Vižmarje. Fran Babnik, posest- st0 *ot tako bo poslovala v dvorani nik in strojar, Zg. Kašelj, Karel Novak, mestnega magistrata; na barju in v kamnosek. Podgora, Anton Modic PO- I Spodnji Šiški pa se bo popisovalo od sestnik, Vrbljene. Valentin Samotor- i hiše do hiSe. Lastniki zgoraj omenic- can, posestnik. Sap. Vladimir Franke, trgovec Ljubljana, Ivan Ogrin. veleposestnik, Daljna vas, Ivan Pogačar, posestnik in čevl ar, Predtrg pri Radov* Ijici, Miha Sajovlc posestnik. Olševk, Valentin Rihar. posestnik in usnjar. Pristova, Jožef Mulej. posestnik. Potoki pri Kranjski gori, MIha Plajbes, čevljar, Križe, Janko Baloh. trgovec Ljubljana, Fran Olobočnik, posestnik. Globoko pri Radovljici, Josip Lončar, posestnik, Ljubljana, JnMp Bernik, gostilničar, Vižmarje, Fran Kuralt. posestnik, Šenčur — Nadomestniki porotnikov: Ivan Komar, posestnik in trgovec Fran Keber, urar, Josip Vrhovec posestnik, Martin Rovšek, fotograf in posestnik, Josip Rojina, posestnik In krojač, Jakob Trček, pek in posestnik. Josip Presker, trgovec, Makso Salukar, tovarnar in posestnik. Ivan LenaJf!. trgovec, vsi iz Ljubljane. — Poroka. Gosp. Vinko H a b j a n v Domžalah se je poročil s gd6. Roziko Z a r n i k o v o Iz znane narodne obitelji v PnHv Rtio Prečno I — Usoda »oračev«. Olasom uradnega obvestila odtegne »Narodna ban- ne živine se torej poživljajo, da jo pridejo navedena dva dneva popisat na označeni kraj. Kdor bi napačne podatke navedel aH pa kai zamolčal oziroma popisal živino prepozno, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan. —Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 16. do 22. t m. se je rodilo v Ljubljani 12 moških in IS ženskih otrok, mrtvorojen Je bil 1 moSkl In 3 ženski otroci. Umrlo je v tem tednu 15 moških in 16 žensk, med nJim! 7 domačinov ln II domačink. Smrtni "Toki: t\ vi jonska slabost pri 1 domačinki In 1 tulcu. Jetika pri 1 domačinu, 1 domačinki, 1 tujcu in 1 tuikl, možganska kap pri 1 domačinki, srčna hiba pri 1 domačinu, 4 domačinkah in 1 tujcu, rsk pri I domsčlnu ln I domačinki. Vsled slaCalne polkodbe stt umrla 1 domačin in 1 tujec. Umrli pa so v 1. mesecu 1 domačinka ln 1 tuj deček, v 1 letu 2 domači deklici. 1 tat deček In J tuje deklice, do 5 let 1 deklica, do 3 let 2 domačina, I tulec, 1 tulka; do 50 let 2 domačina, 2 domačinki, 2 tnica, 1 ka« prometu 20-dinarske bankovce, ker tuikai do 70 let 2 domačina* 4 doma- 4 f^x>rrtoir nareflAefga gledališča v Ljubljeni. Drama: |*etek, 1*8. JRnuarjn: Školjk«. Rod B. Sobota* 29. janu»ria. Sen kresne noet, v opernem gli.-sliscu, ob dramskih eennh. Red C. Nedelja, SO. januarja: Školjka. Iv. abm. Ponedeljek. 31. januarja: Cvrcek za pečjo. Red C. Opera: Petek, 28. Jan.: Risroletto. red D. j Sobota, 29. jan.: Sen kresne noči, dramska predstava red C. I Nedelja, SO. jan.: Fra Diavolo, mladinska predstava, ob 3. pop., izven. , Ponedel"°k. SI. jam.: ranrto. —- Javno predavanje na univerzi se bo vršilo v nedeljo, 30. t. m. ob 10. uri dopoldne Predaval bo g. univ. prof. dr. Izidor Cankar: Kaj je umetnostno pomembno.? — Koncert »Gibčne Matice« se ponovi ob znižanih cenah v ponedeljek 31. t. m. Ker je bil program I. koncerta nekoliko preobsežen, odpade pri reprizi nekaj točk. Koncert se začne ob pol 8. uri zvečer. Posetnikom »Umetniške noči« je s tem omogočeno, da se je oravočnsno udeleže. Vstopnice za koncert se dobivajo v Dolenčevi trafiki (Prešernova ulica) In na večer koncerta pri blatrnini v Unionu. k — Gostovanie Hudožestvertega teatra. Narodno gledališče v Ljubljani Je sprejelo ponudbo »Umetniškega gledališča« za šestdnevno gostovanje. »UmetniSko gledališče«, ki se mudi §e vedno v Zagrebu in igra tam z vse večjim in več i m uspehom, dospe v Ljubliano 5. februarja. Semkaj pride vsa družba. Zato bomo videli tudi igre, ki pri zadnjem gostovanju zavoljo prevelikega aparata niso bile izvedljive Med drugim bodo igrali scene Iz romana Dostojevskega »Bratje Kara-z a zovi«. Ta predstava bo trajala dva večera in bo privedla v gledališče brez dvoma vso razumniško Ljubljano. Nič manj ne bo zanimal »Crefcniev vrt« Cehova, sef Steie s »Tremi sestrami« med najznamenitejše vrrizo-ritve »Umetniškega gledališča«. Ker je gostovanie zvezano z ogromnimi stroški. Je uprava primorana povišati ceno za 200»/#. Vstopnice se bodo prodajale od ponedel'ka dalie pri dnevni blagajni v opernem gledališču. — Slovenska ftolska Matica, Za leto 1920. bo izdala SSM te-le publikacije: 1. »Posebno nkoslovje slovenskega učnega jerdka v osnovni Soli«. Za uM-teljisč« nriredil Fr. Fink. — 2. Dr. Ljudevit Pivko in Adolf Sobano: »Telovadba, Razlaga telovadne teorije in nar — d Praga, 27. jan. V današnji seji poslanske zbornice je imel minister za zunanje posle dr. Bcneš svoj ekspoze o zunanje-poliličnem položaju. Glede razmerja češkoslovaške republike do I tal je je min. dr. BeneŠ izvajal, da rad potu i e v Rim spričo dei-stva, da Italija v vseh srednjeevropskih polit vprašaniih zavzema paralelno stališče, kar prihaja do izraza v češkoslovaški pogodbi z Jugoslavijo in Romunijo. To potovanj© v Rim pomenja m;glasanje te politike ln neposreden sporazum glede avstrijskega In madžarskega vprašanja, glede problema dinastije Pabfhfirgovcsv in poizkusa, obnoviti prejšnje razmere v gospodarskem in političnem oziru. — Kot podlaga bodočih pogodb se morajo predvsem uveljaviti mirovne pogodbe. Najvažnejši interesi Fvrope se že mnogo let presoiao s stališča ang!eško-fran-coske zveze kot edine avtoritete v zmedeni sedanjosti. Ta zveza je nai-boljše jamstvo, da se države držijo mirovnih pogodb, in za Češkoslovaško je intimno sodelovanje s Francijo in Anglijo v vseh vprašanjih evropske politike condltio sine qua non. — Glede razmerja do Zedinienih držav sodi minister, da se bodo naravni odnošajl med Evropo In Ameriko kma-u morali nanovo formulirati, zlasti glede razmer v Rusiji. Razmerje češkoslovaške republike do Amerike se ne naslanja samo na hvaležnost, marveč ga narekuie tudi pravilno razumevan e vseh velikih problemov. — Kar se tiče razmerja do Avstrije, izvaja dr. Beneš: Mednarodni položaj ne dovoljuje da se izpreme-ni dotični Člen saintgermainske mirovne pogodbe; torej se tudi vprašanje združitve z Nemčijo v resnici n© more staviti na dnevni red. ne glede na to, da Nemčija danes niti nima možnosti, da bi resno nr. to mislila. Ako se nam grozi s to eventualnostio, se s tem le dela razpoloženje. Ravno tako tudi nima podlage drema: združitev ali podonavska federacija. Jugoslavija in Ro-muniia ne prihajata v poštev. ker sta od središča bivše monarhije preveč oddaljeni. Kar se tiče Češkoslovaške, je gotovo, da se ta misel odklan a že od vsega začetka. Avstrijsko vprašanje ni le problem Srednje Evrope, marveč svetovni problem. Potruditi se moramo, da skupno z Jugoslavijo ln Romunijo natanko premotrlrao vse gospodarske pogoje, da postavimo naše bodoče razmerje do Avstrije In Madžarske na trdno, trajno podlago ln preprečimo vse bodoče poizkuse vsenemške Srednja Evrope, V zadevi glasovania v Gornji Slcziji izpolnjujemo dolžnosti, ki nam jih nalagajo mirovne pogodbe. V duhu naše demokratske politike želimo, da ostane slovansko, kar je bilo slovanskega. — Kar se tiče razmera do Madžarske, izjavlja minister kate- gorično, da jc čeSkoslovasTca republika pripravljena, pogajati se z Madžari o vseh najvažnejših zadevah. Toda Madžarska se mora izpremeniti in prenehat! s svojo nezmise'rio propagando v Angliji. Ameriki in Fran ni1. .Minister poudarja nato razliko med notranjo polivko češkoslovaška in Madžarske. — Povrnitev bivšega cesarja Karla na madžarski prestol M b«la za nekatere države, sosede M^.'^h^^^k2. upravičen, dejanski casus belli. Po sk'cou kf*ue« rence veleposlanikov z dne 2. februarja 1020 Je Izključen vsak povratek diaa-s'-ie ftabsburgovcov v kakršnikoli oblik] ali osebi ln na kakršenkoli prestol v osrednji Evropi. Nato preide minister n«, razmerje do Poljsko. Glede teilaskeff* vpraša-rt'a voli: UverjenJ smo, da je bila odločitev v tem vprašanju v interesu c»V>eh držav in ugodnosti, ki Mb odločitev vsebuje za nas in za Poljake, so vci^je kot nengodnoeti. Ne smrmo podcenjevat! Poljske. Id ho važen političen Tak* tor v Evropi. 8iv1ienslrJ interesi naAa države nrm nr-rekujoio, da pazimo na to. da Poljska ne bo ogrožana in da obdrži svoj mirni obstoj. Kašo politiki vodi uverjenje. da sta obe državi BAV#-sani drn«ra na drur*. Vprašanje, ki nas loči od Poljakov, je nafte razmerje do Rušile in odno«ajx mM Poljsko in Madžarsko. lUvnotako kakor glede Bolgarije in Jngoslavi>, rrorairo g-ledaiti. da se kolikor mogoče malo vmeRavsmo T to vprašanje, bodisi poar^dno ali d r posredno. Z vme£avaniem nikakor ne bi služili zbližanju in elovanski ideji. Z reSitvijo teMnr&ega vprašanja smatraj češkoslovaška vlada spor a PoIJeko sa končnoveljavno končan, dasl je ta re-fcit<*v ne zadovoljuje. Naaa vlada hoč* vodit! Matematično politiko zbliževanja. Podlago za naše razmerje do Juga* ftjavije tvorita zverra oorodha ter »t-o-rnznm s Romunt o, fcratknrr*!o politika male entrnte. Med nami in Jngmdavijo nI niti enrga r\ rnšanja k>r bi zakopal! naaprotne interese. Ravnetaka maramo ugotovil, da tudi z Romunijo a« »batojajo veeja naaprot^tva interesov. Ugotovitev tf|*a dc>tva utrjuje znova polteiko male entente, in mi bj al pri tem želeli sodelovanja dmdh drŽav. Morda bo kaj kmalu prišlo do anoraa-uma med Poljako in Romniijo no zndeva, ker na t?m ni direktno interesi rana. Minister dr. Bene§ j** evo$ ekaroee O zunanjepolitičnem položaju Češkoslovaške republike končal z ugotovitvijo, rla hoAe eefko-slovspka vlada voditi politiko miru, pri tem pa mora paziti, da bo to mir demokracije in napredka. II^Hoiieisa poročila. MANDATE IZGUBE IN RAZPIŠEJO SE NOVE VOLITVE! — Beograd. 27. Jan. Kakor je znano, je večina ustavotvorne skup-gčine sklenila, da ostane v veljav. | § 8 poslovnika glede prisege. Kdor ne priseže. Izgubi mandat! Klerikalci In hrvatski zajedničarji so sklenili, da se ne pokore temu zaključku. Tudi Stojan Protič ne bo prisegel. Vsi ti torej Izgube mandati Za vse te mandate se razpišejo naknadne volitve. Ker ni mogoče, da bi se k naknadnim volitvam mesto poslancev, ki so izgubili svoj mandat, pozvalo samo one volilce, ki so prvotno glasovali za te poslance ln sicer Iz enostavnega razloga, ker se ne ve, kdo je glasoval za nje, se bodo naknadne volitve vrSile prav tako kakor prvotne, to je na podlagi proporca, kar j pomenja toliko, kakor, da dobe kleri- j kale! v Sloveniji, kier so dobili ori- | zadnjih volitvah Izn.^d 40 mandatov i 14, pri nadotnestnih volitvah samo t poslancev. Protiklerikalne stranke 1 b^KJo s to »pametno klerikalno poli- | tiko gotovo zadovoljne. KREDITNA POMOČ AVSTRIJI. —d Pariz. 27. jan. Dopoldne le imel Lloyd George poseben razgo« J vor z LoucherJerrL Med drugim sta se posvetovala o predlogih clede možnosti in načina kreditne pomoči za Avstrijo. Iz angleških krogov se poroča o Loticheurievem pro|c!;t'i. ki predlaga ustanovitev evrooske banke; delnice naj bi podptsaie velesilo in nasledstvene drŽave; evropska banka bi imela nalogo preskrbovati Avstrijo z živili in sirovinanit in skrbeti za splošno obnovo In otvoritev prirodnih pomožnih virov. Kar se ti« če reparacij, je rnalo vcHetno. da sa bo na sedanjem zborovanju dosegel sporazum o skupni vsoti nemških, obveznosti. Potem bi se odločili za prr> vizorni sistem anuitet. PARIŠKA KONFERENCA. Pariz. 27. jan. K problemu o reparacijah je izvajal Doumergue. da ver-saillesks pogodba priznava zaveznikom pravico, da naznanilo Nemčiji de 1. maja t. 1. svoje zahteve. Dolg^ ima Plačati Ncmčiia prlbMzno 200 milijard, od teh 112 Franci:!, ki bi dala za to plačilo easa 30 let, v slučaju potrebe se rok podaljša. Nemčija bi plačala na leto, upoštevajoč obrestovanje, 12 milijard, torej vsak mesec 1 milijardo* Doumergue zatrjuje, da Nemčija to lahko plača. Pranclls mora plačevati 56 milij.ird za pokojnine ln 56 milijard za obnova Ako ne dobi denarja, mora 4. stran. ^LOVfcNSKl NAK'JD", ditr 20. januarja i92l. 23. Itev. Francija faliratt. Ako talira Nemčija, naj briga to a o. Treba voliti med jednim in drugim slučajem. Lloyd George ne verjame prav, da bi mogla Nemčija vse izvršiti tako, kakor hoče Francija. -— Konferenca hiti s svojim delom, da se čimprej snide zopet v Londonu, kjer pride takoj na vrsto srško-turški uro-blem. ZA DOLOČITEV MEJ RESKE DRŽAVE. — Kim, 27. jaa. Rektor Polli z Re-4*e je imel včeraj prvi sestanek s senatorjem Salato, sefom centralnega urada za Julijsko Benečijo, na katerem bta se dolgo razgovarjala o mejah reske države. Gre v glavnem za Delto in Baroš, ki ju hočejo Italijani priklopici Reki v škodo Jugoslavije. KOMUNISTI SO SE POLASTILI TISKARNE IN UREDNIŠTVA »LAVO-RATORE*. — Trst, 27. j u ii. Včeraj zveeor so se polastili komunisti tiskarne in uredništva >Lavoratora«. Prišli so v času, ko ni bilo navzoče redakcijsko osobje, ▼ dveh skupinah. Ena je zasedla uredniške in upravne prostore, druga tiskarno. Stavci so izrekli svojo solidarnost z uredniki in odšli iz tiskamo. Komunistično akcijo so vodili Tuntar, Gasi voda in Caliigajris. >Lavoratore< ni izšel. ITALIJA ZAHTEVA RAZOR O ŽEN JE BOKE KOTORSKE —d Rim, 27. januarja. Kakor sledi fe poročila v listu >Idea Nazionalec, se Zd še izvršila izmenjava ratifikacijskih listin radi tega. ker Italija zabteva rasoroženje Boke Kotorske. Sklicuje fcč na prijatijskesa duha, ki preveva rapallsko pogodbo in ki naj pomaga Italiji še nadalje, da bi Jugosloveui povsem razorožili Boko Kotorsko in bi se ne smeli posluževati v vojaške svrhe vojnega arzenala v Tivtu. Tudi bi Jugoslavija ne smela pomnoževa*i svojih pomorskih sil. Anglija in Francija Sta po italijanskih zatrdilih na strani Italije, beogradska vlada pa je stavljeno zahtevo odklonila, MED FAŠISTI IN SOCIJALISTI. Firenze* 27. jan. FaSIsti so naskočili tiskarno soc lista »Difesa« ter jo zažgalL Škoda je velika. Ognjegasci so mogli priti blizu prepozno. Preglasen ?e splošen Strajk. Iz Ferrare in še drugih provinc prihajajo nova poročila o hudih bojih med fašisti in socijalisti. Sokolstuo. — Sokol I. priredi dne 1. februarja t, 1. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela >Union« svoj redni letni ples. Sodeluje kompleini orke«ier Sokola I. pod vodstvom br. Pahorja Vstopnina: za člane proti izkaznici 6 dinarjev za nečlane 10 dinarjev za 03ebo. Obleka temna. K obilni udeležbi vabi odHor. k — Na občnem zboru ljubljanskega Sokola, ki se je vršil dne 23. t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: starosta dr. V. Mumik. podstarosta B. Kajzelj. načelnik B. PoženeL za odbornike pa: F. Aličin. J. Biber. J. Deu, L. Franke. L. Fuchs. A. Gnidovec, dr. M. Kambič, V. Kovač, J. Kramar, Fr. Krapež, J. M;klič, J. Mulaček, P. Skale in Fr. Trtnik. — Sokolski tisk. Vsa bratska društva ponovno opozarjamo na agitaclj-ski teden za sokolske časopise, b ošu-re, knjige itd. Sleherni Sokol se n*»l zaveda, kako velikega pomena je na.fi tisk za razširjenje in poglobitev sokolske ideje, vsled česar nai žrtvuje vsak vMan sokolskega društva kolikor je v njegovi moči* da bo ur.peh tega tedna tem več i. Vsako društvo naj določi več bratov in sester, ki nabirajo naročnike za sokolsko časopisje, ostale brate in sestre pa naj pozove, da jih pri tem delu oodpiraio. Vsako društvo naj bi priredilo tudi primemo sokolsko prireditev, katere čisti doHček se naj porabi za naročnino sokolskih listov in za nabavo sokolskih knjig za društveno knjižnico. Turist?1?-?? !** sport. — S. k. »Primorje« opozarja vse člane kluba, da se zaneslnvo udeleže sestanka, ki se vrši v nedeljo, dne 30. t m. ob 10. uri dopoldne v igralni sobi kavarne '»Zvezda«. — Športnike orv^arjamo, da je treba pismere prijave za tekmo v drsanju na B!^Tu (nedelja t>. februarja^ nasloviti najkasneje đo *i. februarja na i^rerroo 7.. ezoc v Ljubljani, Narodni dom. Zadnji termin :a -ankaške tekme v Boh. Bistrici, nadeli*- 13. februarja jo določen na 10. fehruarja. Prijav brez prijavnine, ki Je objavljena v >Spertu< se ne upešteva. Sport? a zveza. — Vremensko poročilo \? BfMa dne 25. t. m. Vreme južno, toplina zj. ob c r»brs 5* C. T cd na iezeru ponoHo-ma izginil. Ako se neme ne izpremeni in ne pritegne hud mraz ni uoati na drsalno tekmo, določeno na 6. februar. — Sport. Kdor še ni d^bil prizna-nie in kolajn od >Sportneg.ti tedna<. naj jih pride iekat v pissrno >Sportne uveze*, Narodni dora I. nad. od 3.—6. ure popoldan. Športna zveza. Sfriaštue&s ocsšš in prfredilug. — Vstopnico za II. Čajanko (st)boto, 29. t. m.) >Ženskega tciovad-neoa društva v Ljubljani« ima v prodaji trgovina Škof. Dunajska cesta. Vabimo ceru eno članstvo, da se odzove v čim lepšem Steviki. (k; — II. Umetniška noč. Ljublj. rod. odbor udruženja gledaliških igralcev priredi v spodnjih bi zi^;rnji:i picsto-rih Narodnega doma velikansko redu-to v poneucljek. 31. januarja. Sodelujejo trije orkestri. V Zvonovi dvorani dosedaj prvič v Ljubljani »igralnica«. Za to potrebne stvari prispo te dni iz Zagreba. Ves Narodni dom sc preuredi, tako da bo izgubil svoje navadno lice. Rekord bo dosegla mala dvorana, ki se spremeni v indijsko pa^odo s posebno indijsko godbo. 11. umetniška noč bo presegala vse j-ie.Snje prireditve več let nazaj. Ves denarni obrat te noči prevzame 12 bančnih uradnikov. Predbilježbe na vstopnice: vsak dan od 2. do 6. v pisarni Udruženja v dramskem gledališču. Vstopnina 80 K velja za vse prostore. — Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani ima sejo delegatov v ponedeljek, dne 31. t m. ob 2. popoldne v posebni sobi hotela »Slon«. Razun drugih vele-važnih stanovskih zadev se bo razpravljalo o novi stanovanjski naredbi, povišanju stanarin in o raznih predlogih v odpravo stanovanjske bede. Vsako društvo hišnih posestnikov nai k seji pošlje več ali vsa i enega odbornika, iz mest in večjih krajev, kjer društva še ne obstojajo, pa nai hišni posestniki sami določijo In odpošljejo svoteoa zastopnika. Radi ureditve naših obupnih razmer in spopolnitve organizacije, je polna udeležba neobhodno potrebna. Predsedstvo. (k) — Lovski rjles. Lovski ples, ki se vrši na Svečnico, dne 2. februarja v vseh prostorih Narodnega doma. bo najlepša prireditev vse letošnje plesne sezile. Vabil se ne bo nikomur rarno-silj*!r>. Pride naj vsskdo. komur je nemotena in neovirana zabava ljuba. Ker se vrši na Svečnico popoldne občni r.bor Slovenskega lovskega društva, imaio vsi člani omenjeneza društva polovično vožnjo. — Predprodaia vstopne za lovski ples se vrši v trgovini Kette v Ljub-li 5 ni. — Veliki pustni konro. »Shvčeva« maskarada se vrši na pustno nedeljo, dne b. februarja t. 1. v veliki dvorani in stranskih prostorih hotela Union in ne v Nar. domu. kakor je bilo prvotno pomotoma poročano. Ta prireditev bo vsekakor ena izmed največ i in te vrste v tem predpustu. Naflov maskarade daje priliko za nastop raznovrstnim maskam in skupinam kakor tudi i,cma-skovanim: tako. da bode imel vsak udeleženec i/'.eden užitek. k — Zadrugi krojačev, krojačic mo-distinj naznanja, da se vrši poma?aWka preizkušnja dne 15. februnria t. 1. Priglasi se sjire emajo do 1. februarja -:. I. v Zadružni pisarni, Gosposka ulica 5, Načclstvo. k — »Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani« si dovo-Ijuje tem potom izreči svojo najiskre-neišo zahvalo vsem velikodušnim darovalcem, ki so ob priliki tehniškega plesa pokazali svoio naklonjenost gorenjema društvu in tako pripomogli do iepeja gmotnega uspeha. OdU>r. k d©spo*larskž5 aissfi. —g Mesečni sejem v Mr.riboru. Na mesečni sejom dno 25. t. m. jo bilo prignanih: 105 volov, 4 biki, 113 kr*w in SI telet, tkupaj torej 201 g'av. Kljub slabemu vremenu jo bila kupčija zelo živahna in so bilo cena sledeče-, voli. pitani kg živo teže 14—ltf K, sprednji 12—14.60 K, plemenski voli 11—13 K, biki 10—12 K, krave debele 13—14 K, srednje 11—13 K, suhe 8—9 K. krave za klihn*e 7—8.50 K, molzne krave 18—15 K, breje 11—14 K. telice 13 K. teleta 15—15 K. Mariborski ekspoitni kon/.creij je nakupil 56 glav klavne živine. — g Gospodarski svet. Z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo se sklicuje plenarna seia gospodarskega sveta na dan 3. februarja t. 1 z nastopnim dnevnim redem: 1. Predlog ministrstva za trgovino in industrijo O izpremembah in dopolnitvah v naši carinski tarif!. 2. Predlng prometnega ministrstva o Izpremembali železniške tarife. 3. Poročilo trgovinskega ministrstva o trgovskih pogodbah.. — Gospodarski svet bo zboroval v Beogradu v poslopju razredne loterije (Ulica Vr*ze Čarapiča št. 22). Prva seja se vrši 3. februarja t. I. ob 10. dopoldne. —g Carina za papir. Na predlog ministra, dr. Kukovea je finančna uprava zni"?*la uporno pristojbino in er.rino sa p*eir. da po s tem omogoči nabava čnsopisr.*:r* -apirfr v -•^o^er^tv-n. — g Mednarodna železniška konferenca. Minister za promet je odnosiš! dva delegata na mednarodno kon- ferenco v Parizu, na kateri se bo razpravljalo o novem železniškem tariru za prevoz potnikov in blaga. —£ Premet s Čehoslovaško, V ministrstvu za promet se ho sestavila posebna komisija, ki bo 8. februarja pričela Izdelovati potniške tarife v Pragi za netx>sredni promet med Cehoslovdškn in Jugoslavijo. —g Enomi blagovni tarif. V pro-ru-etiiern ministrstvu se izdeluje nare Iba za izenačenja tarif:>\ za promet z blagem i>o celi kraljevini —s izvoz drv. .Minister za Sume in rud: Jo izdal naredbo, ki r^<::!:ra sekanje drva in Izvoz iesa za kurjavo. Računajo, da bonu> lahko izvozili drva za eno milijardo dinarjev. BOrtZE. —d Zajgreb, 27. iinn:«rji. Pevtze! Berlin 251—252, Italija 530—533, London ček 535—540, Newvork 112—113, Tariz 10?0—10*10. Pr.iga" 1SS—193, Švica 0—2350, Dunaj 24.15—2125. Rudirn-j pešta O—200. Valute. Dolarji 159—141, evstrijske krone 21—23, carski rub!ji 62— 70, češkoslovaške krone 170—175, funti 0—532. francoski fran!:i 970 do 11)00. naool<*ondori 470—475, nen\čk#i mark* 231—235, romur.pki (ejl 1% do 108, italijanske liro 515—520. —d Turih. 27. jan. Beroltn 11.40, ITolandija 211.25. Novi Jork 028.50, Ivondon 21.18. Pariz 45.30, Milan 23.10, Bruselj 47.."0. Kodanj 126. Sto. kholm 138, Kristijanija 120, Madrid 86 25, Hu-enoe A i res 225. Praga 9. Varšava 0.80. Zagreb 4.50, Budimpefcia 1.40 Bukarešta 9.20, Dunaj 1.95, avstrrsdie žigosane krone 1.30. —d Onnajj. 27. jan. Devize. Zagreb 418—422. Beograd 10*0—1700. Berolin 1058—10*4, Budimpešta 117.75—119.75. Bukarešta 850—805, London 2257.50 do 2277.50. ^filan - Trst 2190—2210, Pariz 425C—4290, Praga 80.5—811, Sofija 755 do 765, Varšava 7*75—80.75, Curi h 9325—9375. Novi Jork n87—591, Ara-Rterdam 19.750—19.85i0. Valute. Novi jugo«lov. dinari 1 1677—1097 francoski franki 4230—4270. Jviear^ki franki 9325—9375, češkoslovaške krone 507.25 do 813.25, madžarske krone 119—121, romunski leii S35—845 bolgarski levi 750—700. italijanske lire 2190—2210, nemške marke 1056.50—1002 50. poljske marke 81.50—83.50 angleški funti 2240 do 2260. carski rublji 312—818, ameri* fcki dolari i 583—587. Glavni urednik: Rasto Pustosiemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. ćitabi M sprejmejo na s'anc-1#1J0K* v^.n-e In hrano. Kas'ov Bimska cesta št. 7, t nad s r. * ?? (psica in res) dobra gornja, na prodaj. Pranaaeii, DunsJsVa e. 86. 691 Otroški uazi£ekv dobro ohrani;nt se kuc- Ponudbe pod »Voziček 692" na upravniStvo S'ov. Naroda._692 Les brusilni ;a e poleg Ježe'ega go?da, se rrodasta Povpraša sr. Hradeckega vas štev. 54 Ljubljana. 514 PMa is \m toaiifp ?Mi raMjtna. V'»rif?a jn» » **rada s* 7 enotpre-MBltH BfllavCa ?an« ia ri-ovnre*r?k o-*rav po rniranih censli. PofasniN daie tvdka J Kostev^. Sv. Petra c 4 in sicer ^aJ a sob\ jtdi'aa s~-bty sh-onska £t»r*»ifura, zefa, or auia^. pđ^ob-*-svattfke \td se aroda tri G'^-'-^ ^7 «?b T-žaškl cest!. Sprslnis bl3p?inicark2 »tarej-9. r. vač'etn© »rak«--©, v en^rj srinufaV-nrfl* rrforuto P!ača po d^jo-votu. P^*urfbe yto* .Dogev^r f6^3a na n ravo S'rv. Ka'od«. 663 Vodovodne cevi v prcrae'a 1 cofe in I lU cole oddajam v veMkfT in tudf najrranjših mn^f -nao ro prav nizkih eenah. J. tazbertek. I^i^a pri L1HP. 359 V tr-Ietrrc'i d-fko iš?* »a Tak od'nJstvu. Pliča pQ đo-Raveru :o'cg vi« ask^be v km. Po- r.iidijc, če m >j»če s alfko, katera se | takoj \Tne. le m^ovlil tod Sfro: j .Vtshn 101' Maribor, pr^mo Itftči ' pol-fde.siva. xivinorej- rmozen stva, vinoreistva in vvtrarstva ter ki tudi o^ri.vlja pol;:d?lska dela, »e sprene r.a veleccsestvu E©\ 630 0 hiš 7 mestu niarafls! Hfše so % trfacildmi naOfUliGj. 'oka'i z irvTStna 'd-^čo restsvracij«, s sadnim **rto^» i« z vr tom za ze*en<'avo. Poias' ^aie lffi»?cii Ka»ie1c Selo '.'3, a. JK*ste vt\ L ■Btiaii. 640 rlMnosfn! nsKnp! Preda 5 modern h jedilnih ^arnitn: z finei$'j?a porcelana in 72 rarn-' srehnfh vilic in no^ev ro zelo ugodni cen v '-aslov pove uprv/a S-ovenskera NTa-ods. m .>.,-tV*ifi>.*'3^s«'^?''-n''*--'--'--- -1 - T*i • •••• •• a«|i» Žalostni naznanjamo, da nam je umrla naša dobra, zlata mati imnikova potesinica, predsednica ieuske podružnice Dražbe sv. Cirila in Metoda v Traovl|ah. dne 27. ianuarja ob 12. nri, previđena s svetofajstvi za umirajoče, po kratki bolezni v 69. letu starosti. Popreb bo v nedeljo, 30. januarja 1921 popoldne-ob 3. od hiše žalosti na pokopališče v Trbovljah. Mase zadušnice se bodo darovale v ponedeljek, 31. januarja 1921 in osmi dan po smrti. Bodi dobri Slovenki blag spomini Trbovlje, dne 28. januarja 1921. Dr. Dinurk, odv. v Krškem, sin; — Jnlha D'tnnl-kova, sinaha; Rodbine: Plntar9 Meter c, toni« goro, tandor. M mM mm 153! 5 se iščeta dve cisti meb]ovani sob' t električno razsvethavo. Ponudbe rod .2 sob; 6^4" na upravo Slovenskecj. Naroda. ©24 Prodsic* su «4 ?»stori, d-ojnato r;cgf}-»jalo ter n^n; drarerj vse je Je čisto novo Ofleda se lahko vsak dar* od tO.—12. nre do«, in od ?—4 ure pop. Oliiska aliea st. 7.. i. aać-.tr. vrata S. 669 Sil! kralja Pstra v velikosti 47X6> cm priporoča Mb kBiisami ? Lis&ljaBi. Cen« K 24-- • sveže zaklan Pitane $osi riče, kokoiU Ind i a ne. velepr mat vsak dan kflogr. po K 40-— Posteljno perje najfinejše snežno belo go* e r«e neskubij»no K 7fr— snežn beli gosji puh K !80— za f a ko po rovzetju po>rn« zav.J do 20 kg osi ha £sc£or BleSer Siari Se^aj, Baiha. Prva srbska tvornica • za u'iranje ko^i'- in iKder*vanje v«eh v !•» s'roVo vpadajf«--«n dt? *z atedl Sakar I Javle v t?sTittv«i9 farR»w83 rotrebuie d< brc nolifiefran* tredde'a ce in deUvce za □ rva«!« in obl kovani* za Ja«!^o »'»rnJcCr. Plačv in vse dr ?sfe prlsto b*n? «ajbnh?e Poredbe in zshtcve posl«t: n« fOrH naslov. C42 ' Parostroi ta 141 konjskih sila 3a Ričerjcvfm upravijafem (Riderateu run^) i sa kotarem, a*na*'-i:.kom na ut^tu. solidn'* fradj^r, prcd au a ) 601 konrurnnc in crkvene sveče lekarn ški vosek, kadilo itd. nudi najceneje Prva '»al!??irta m\m 11 m-Um m Pa^el SEBBta. Ljik- tort Prevzel sem zds;onstvo prvovrstnih rvornlc: nudim elektrotehnični materijal, Letr.nsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić BtegraS, JSiletina al. 15. vsakovrstne stroke prevzema trgovska agentura v Ljubljani. Po-nudb^ na Anonćo eks:ed c a Al. Katellč, LJubljana. 664 Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi Nudi: rckavlce za dame In gospođe, kakor tudi line črne francoske damske nogavioe* Bajfiiićjl ftancDSki (ariiil. O. Bračko, Ljubljana Dunsjska ce3ta štev. 12. Vizitke, tamerie m vlmmsM papir s Hfrao kakor r:.:ako-ursfne irugs flskouine :: izarSnie točno Harodna tiskarna*'. mm 99 E1src£:!a spreleina tndl „narodna knligarna