GRADIVO
Člani Slavističnega društva Slovenije o svojem delu in pogledih na stroko
Prispevek prinaša rezultate ankete, ki smo jo izvedli na slavističnem zborovanju oktobra 1997 v Kranju. Z njo smo želeli po eni strani »sondirati« poklicno strukturo in potrebe »delujočih« slavistov, po drugi pa dobiti kakšen namig za (pre)obli-kovanje študijskih programov, ki je v sodobnem univerzitetnem življenju kar permanenten proces. Idejo za izvedbo sem dobila ob prebiranju poročila o podobni anketi, kije izšla v Jeziku in slovstvu pred 35 leti (Breda Cajhen: Analiza ankete o delu in položaju slavistov v Sloveniji. JiS 1962/63, št. 3, 91-96). Tedanja anketa je zajela 200 slavistov, le 5 med njimi jih ni bilo iz učiteljskih vrst. Rezultati te druge pa so taki, kot jih predstavljamo v nadaljevanju.
1. Na anketo je odgovorilo 97 članov SDS (od skupaj 487 udeležencev zborovanja v Kranju). 65 med njimi je osnovnošolskih učiteljev, 31 srednješolskih, ena anketiranka pa je s Filozofske fakultete. Nihče od anketirancev ne dela zunaj šolstva, kar najbrž pomeni, da nasploh večina slavistov dela v pedagoških poklicih, s tem pa tudi, da na slovenistiki Filozofske fakultete pretežno izobražujemo učitelje. Največ anketirancev je namreč prav diplomantov FF (skoraj polovica, 49 %), po ena petina jih je diplomirala na PA v Ljubljani in na PF v Mariboru. Le štirje anketiranci so še brez diplome. Večina anketirancev je diplomirala med 1970 in 1990, kar v okvirih te ankete pomeni, da po šolah pretežno delujejo izkušeni učitelji srednje generacije (načeloma ugodna populacija za kakovost pouka).
2. Prva ugotovitev je, da je kar 87 % učiteljev z delom zadovoljnih. Največ (42 %) jih je zadovoljnih na čustveni osnovi — delo jih veseli. To pomeni, da je motivacija za delo oz. delovna morala med učitelji slovenščine dobra, kar je spet dobro izhodišče za kakovostno delo v razredu.
(Redek) vzrok za nezadovoljstvo je bodisi položaj in vrednotenje učiteljevega poklica bodisi nesistematičen učni sistem (?) in še kaj (časovna stiska, napor, slaba disciplina...). Le eden se slabo počuti zaradi slabe plače. Nuja po dodatnem izobraževanju učiteljem ni zagrenila veselja do dela, saj se jih je velika večina (91 %) dodatno izobraževala, pretežno neformalno, tj. brez napredovanja po stopenjski izobrazbeni lestvici (77 %).
3. (Neformalno) izobraževanje je tudi posledica primanjkljajev v dodiplomskem izobraževanju. Po mnenju pribl. 66 % vprašanih so v tem času pridobili premalo praktične usposobljenosti za svoje delo, zato predlagajo, naj se te vsebine v dodiplomskem izobraževanju okrepijo. Poleg praktičnega usposabljanja (včasih ga imenujejo tudi metodika) anketiranci za dodiplomsko izobraževanje predlagajo okrepiti vsebine svetovne književnosti, »pregledno znanje«, retoriko itd. — a vse to v mnogo manjših odstotkih. Pač pa so učitelji med študijem pridobili dovolj strokovnega znanja; tako jih meni 78 %.
Pohvalne in kritične besede učiteljev o dodiplomskem izobraževanju bi gotovo lahko bile med vodili pri oblikovanju študijskih programov, saj je ena od visokošolskih izobraževalnih nalog tudi fleksibilno odzivanje na potrebe delovnega procesa, v katerem se znajdejo diplomanti.
227
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 43, 97/98, št 5
GRADIVO
4. Učitelji osnovnih in srednjih šol najpogosteje berejo revijo JiS (oicrog 85 %), nekoliko manj Slovenščino v šoli (63 %). Oboji berejo tudi Slavistično revijo (27 %), osnovnošolski v pribl. 22 %, srednješolski pa v 39 %. Presenetljivo malo jih bere Šolske razglede (5 %). Hiter pogled v tabelo o strokovnih knjigah pa pove, da več raznovrstnih strokovnih priročnikov berejo učitelji osnovnih kot srednjih šol. Srednješolski učitelji največkrat uporabljajo npr. nekaj knjig Toporišiča, Kosa, Klasje in publikacije ZS. Priročnikov iz didaktike, spoznavne psihologije itd. kljub mnenju, da jim manjka praktične (pedagoške) usposobljenosti, srednješolski učitelji ne berejo.
5. Večina učiteljev se udeležuje strokovnih srečanj in različnih oblik izobraževanja (okrog 83 %). Med najbolj obiskanimi je prav slavistično zborovanje (53 %), sicer pa osnovnošolski učitelji ponudbo izkoriščajo precej enakomerno, srednješolski pa so se najpogosteje (okrog 55 % te skupine) udeležili seminarja Književnost na maturi.
6. Večina (65 %) ne predlaga še kakšne drugačne oblike izpopolnjevanja (če pa že, so to najpogosteje delavnice in ekskurzije). Večina (81 %) torej meni, da je v stroki mogoče dobiti dovolj uporabnih in potrebnih informacij; najbrž zato večina tudi nima kakšnega dodatnega predloga za delo SDS (največ jih predlaga ekskurzije, srečanja, okrogle mize).
7. Tretjina (34 %) učiteljev je poleg poučevanja še dodatno aktivna (so npr. člani različnih komisij, pisci člankov, priročnikov, učbenikov itd....).
Tako je torej stanje med pedagoškim članstvom SDS v letu 1997. Razveseljivo je, da pravzaprav ni ničesar alarmantnega in da je strokovno življenje, zlasti pa pedagoška zavzetost slavistov na zadovoljivi ravni. Čeprav so bila vprašanja v anketi pred 35. leti v marsičem drugačna in rezultati v celoti niso primerljivi, pa vseeno obstaja nekaj temeljnih podobnosti: prav tako kot takrat so člani SDS večinoma ženske (letos sta bila med anketiranci le dva moška). So še vedno v veliki meri naročniki JiS in še vedno menijo, da imajo dovolj strokovnega, a premalo metodičnega znanja. (Več slednjega si, po naših podatkih, želijo tudi sedanji študentje, ki poleg obveznih hospitacij in nastopov prostovoljno obiskujejo tudi dodatne ure priprav na šolsko delo, kakor jim jih prostovoljno organiziramo na katedri za jezikovno in književno didaktiko. Pogrešajo pa tudi pregledno znanje, kakršno potrebujejo pri delu, zlasti iz svetovne književnosti.)
Vseeno pa so člani SDS (učitelji v osnovnih in srednjih šolah) danes na splošno bolj optimistični kot pred 35. leti, ko so družbeno nepriznavanje svojega poklica občutili mnogo bolj boleče in so veliko bolj pogrešali možnosti za nadaljnje izobraževanje.
Sama pa razbiram med vrsticami ankete še nekaj poudarkov:
— pomen ustreznega oblikovanja študijskih programov, ki bodo (poleg drugih ciljev) upoštevali zaposlitveno strukturo diplomantov,
— pomen kontinuirane prisotnosti glasil Slavističnega društva (Slavistične revije. Jezika in slovstva) ter njegove čimvečje strokovne in stanovske dejavnosti,
— pomen nadaljnjega kakovostnega načrtovanja in izvajanja različnih oblik permanentnega izobraževanja.
Našteto bi med drugim gotovo pomagalo vzdrževati in dvigovati sedanjo stopnjo motiviranosti slavistov za njihovo odgovorno delo.
Podatki iz vprašalnikov za člane SDS
(obdelale študentke seminarja za književno didaktiko, redakcija Tina Rupnik)
Število anketiranih oseb: 97
— na OŠ:   65
— na SŠ:    31
— na FF:     1
228
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 43,97/98, št S
GRADIVO
1. Spol moški—ženski
2.      ste diplomirali?
2.1 Kdaj ste diplomirali?
3. Kje ste zaposleni?
4. Ste z delom zadovoljni?
229
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 43, 97/98, št. 5
GRADIVO
5. Zakaj ste z delom zadovoljni?
6. Zakaj niste zadovoljni z delom?
7. Ste se morali za svoje sedanje delo dodatno izobraževati?
230
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 43, 97/98, ŠL 5
GRADIVO
8. Česa ste med študijem za delo pridobili dovolj?
9. Česa ste pridobili premalo?
10. Predlogi za vključitev v program dodiplomskega študija?
231
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 43, 97/98, št. 5
GRADIVO
11. Kako sledite razvoju stroke?
a) berem strokovne revije
b) berem strokovne knjige
232
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 43, 97/98, št. 5
GRADIVO
c) udeležujem se strokovnih srečanj
233
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 43,97/98, št 5
GRADIVO
č) hodim na seminarje permanentnega izobraževanja
234
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 43, 97/98, št. 5
GRADIVO
d) drugo
Op.: Naslovi seminarjev in knjig so navedeni tako, kot v odgovorih.
12. Ali predlagate za strokovno izpopolnjevanje še kakšno drugačno obliko?
13. Menite, daje v naši stroki (revije, časopisi, seminarji) mogoče dobiti dovolj informacij, ki so potrebne pri vašem delu?
235
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 43,97/98, št S
GRADIVO
14. Ali ste strokovno aktivni tudi zunaj delovnega mesta (član različnih komisij, pisec člankov) ?
15. Imate za bodoče delo SDS kakšen konkreten predlog?
Boža Krakar - Vogel
Filozofska fakulteta v Ljubljani
236
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 43,97/98, št S