Življenje z vinom
Že od mitoloških časov, najprej v Mali Azi-ji, potem pa v Egiptu (okoli leta 5000 pred našim štetjem), je vino človekov spremljeva-lec. Lastnost vina, da človeka razveseli, razve-dri in mu podari dar govorništva, je v ljudeh naredila mit, da so ga progiasili za pijačo bogov.
O nobenem drugem naravnem daru ni bilo napisanih toliko pestni (že v antiki Homer in Horacij), od in hvalospevov. Vendr je znanost šele v 19. stoletju, z delom »Študja o vinu«, ki jo je napisal Louis Pasteur, vstopila v tehnolo-gijo pridelovanja vina. Pasteur je prvi opozoril na pomembnost vina kot »najvažnejše in naj-boljše« pijače. Njegovi ideji so sledili tudi ostali učenjaki in pripomogli h boljšem pozna-vanju lastnosti, ki jih ima vino na človeški organizem.
Danes lahko upravičeno trdimo, da je vino pijača, ki jo pijemo po celem svetu. Pijejo ga tudi v deželah, kjer ga včasih niso pili ali pa le simbolično (Skandinavija, Japonska, Avstrali-ja, Amerika). Za največje pivce veljajo prebi-valci Francije, Španije, Portugalske in Grčije, kjer popijejo od 50—90 litrov vina na prebival-ca. Vino ni le raztopina vode in alkohola. ampak tudi produkt grozdja tudi nosilec sesta-vin, ki mu dajejo popolno kvaliteto, na kate-ro, poleg kemijske sestave, vplivajo tudi sort-na posebnost grozdja, kakovost tal, način vzgoje in podnebje vinogradov. Glavna sesta-vina je alkohol (od 9-13 volumskih procen-tov), ki ga ob prihodu v želodec absorbirata stene želodca. Tako absorbiran alkohl prehaja v kri, ki ga prenese do telesnih tkiv, kjer se resorbira in tvori vodo in ogljikov dioksid (CO2) ter sprošča toploto. Pri prekomernem pitju vina se stvori višek alkohola, ki se ne more resorbirati in ostaja v krvi in uruni. Z naraščanjem alkohola se segrevajo prebavni organi in človek dobi občutek ugodne evfori-je, ki z nadaljnjim pitjem vse bolj narašča. S poskusi so dokazali, da lahko človek, brez škodljivih posledic, zaužije 1 dl vina na 10 kg telesne teže (obrok vina mora biti porazdeljen prek celega dneva in ne naenkrat). Če vino mešamo z vodo ali mineratnimi pijačami, ga lahko, zaradi počasnejšega prodiranja v kri, spijemo več.
Pretirano pitje vina lahko poškoduje sluzni-co prebavnega trakta, jeter, dvanajsternika in živčnega sistema. Zmerno pitje vina, porazde-ljeno preko celega dneva, pa koristi organiz-mu. Pri oksidaciji alkohola v krvi se sprosti 7 kalorij.
Zato lahko vino delno nadomesti hrano, ker organizmu služi kot vir toplote, vendar je al-kohol nepopolna hrana, ker je brez prebave spremenjen v kalorije, ki jih organizem hitro pretvori v energijo in se ne spremenijo v maš-čobno rezervo organizma. Liter vina, z 11 maligani, ima prehrambeno vrednost 770 ka-lorij, kar je toliko kot jih ma 5 jajc ali 30 dag svinjskega kotleta.
Za človekov organizem je najpomembnejša vinska kislina, ki spodbuja delo želodca, pan-kreasa in žolča ter zvišuje kislost želodca in izločanje želodčnih sokov. Zanimivo je, da je kislost vina najbližja kislosti želodčnega soka (sok-2-2,5, pH, vino 2-3 pH), zato se pitje vina priporoča ljudem, ki imajo premalo že-lodčne kisline. Vino ima antiseptične in bakte-ricidne lastnosti, saj so poskusi pokazali, da so se bacili tifusa in tuberkuloze, ki so jih dodali v vino, uničili v dveh urah. Vino — kot zdravi-lo - so uporabljali tudi pri epidemijah tifusa in za steriliziranje vode. Poleg tega da liter vina organizmu 3-4 grame zelo koristnih mi-neralnih snovi, ostale sestavine vina: tanin, glicerin, vinske soli (tartarati) pa lajšajo delo črevesja in izločanje žolča. Vino je tudi po-membenb vir vitaminov, posebej tistih iz sku-pine B, C in P. Vsakodnevno, zmerno pitje vina, krepi organizem, ki dobi vso dobroto in moč, ki jo imata tudi tla in sonce nad vinogra-dom, zato je že stari rimski pesnik Plinij v delu »naturalis historia«, pred 19 stoletji zapisal: za telo človeka, ni nič bolj koristnega, kot moč vina in nič bolj škodljivega, če to moč pretira-no izkoriščamo.
ZLATKO KRASNIČ
Nekaj ekonomike pri prehrani goveje živine!
Kmel se večkrat vpraša, kakSno krmo naj dokupim, da bom ob čim manjših vlaganjih dosegel boljše rejske rezu!-tate. Pravi odgovor je lahko ]e izmerjen in uravnotezen krmni obrok za posamezne kategorije živali. Ker pa kmetje to metodo premalo uporabljajo, si oglejmo nekaj razmerij pri najpogosteje dokupovani krmi.
ŠE
g/kg
PSB
g/kg
cena/kg SIT
cena/lg ŠE
cena/lg PSB
SIT
ječmen sojine trop.   ¦ koruza zrnje
700 720 800
78 400
75
17.5 36.8 20,0
0,025 0,051 0,025
0,224 0,092 0,266
0,25
0,14 0,29
Ob teh ccnah (v KZ za člane) in povprečni hranilni vrednosti te krme ugolovimo:
—  energetska vrednost krme ($E) je v sojinih trop. najdmžja
V  prehrani živine, kjer je v obroku koruzna silaža, dobimo že v koruzni silaži dovolj ŠE, zato nam te ni potrebno dokupovati.
—  prebavljive surove beljakovine (PSB) so najcenejše v sojinih tropiiuh
V  prehrani živine, kjer je v obroku koruzna silaža, nam za izravnan obrok primanjkujejo predvsem PSB. zato se odlofimo za dokup tiste krme, kjer so PSB najcenejše.
—  V prehrani živine, kjer ne krmimo koruzne siiaže, imamo potrebo. tako po ŠE in PSB, zato je poleg koruze v zrnju, ki je dobra za uranvoteženje obroka pomembnejši in cenejši ječmen.
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ING. AGR. ANTON ZAVODNIK