OB 35. OBLETNICI FOTOGRAMETRIJO PRI GRADBENIŠTVO 1. UVOD Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo pri Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (popularno IGF), je praznoval 14. decembra 1988 svojo 35. obletnico us- tanovitve. IGF je torej najstarejša slovenska geodetska raziskovalna inštitucija. V njegovi zgodovini in stanju se lepo zrcali usoda slovenske geodetske stroke po vojni in je zato zanimiva tudi za širšo geodetsko jav- nost. Zato objavljamo poročilo o delu, stan- ju in nač rtih te naše inštitucije tudi v Geodetskem vestniku. 2. ZGODOVINA Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo je us- tanovil izvršni svet LR Slovenije dne 14. decembra 1953. leta, in sicer pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Tehnične visoke šole v Ljubljani kot ustanovo s samostojnim financiranjem. Ob ustanovitvi so mu bile dane naslednje naloge: a) opravlja teoretič no-znanstvena in uporabno-znanstvena raziskovanja iz področja geodezije, fotografije, fotogrametrije in kartografije, uvaja in preiz- kuša nove metode dela in kvaliteto izdelkov; b) pospešuje gospodarsko dejavnost s prev- zemom praktičnih del in daje predloge za domačo izdelavo materiala in inštrumen- tov za zgoraj navedena področ ja, or- ganizira njihovo proizvodnjo in preiskuje njihovo kvaliteto; c) vzgaja študente geodetske stroke za praktič no in eksperimentalno ter razis- kovalno delo; č ) izdaja strokovne in znanstvene publikacije. Na razvoj inštituta so vplivali predvsem ljudje s svojim znanjem, prostorske možnosti in molhosti za izvajanje njegovih nalog, predvsem naročila in oprema. Glede na dejavnost lahko govorimo v glav- nem o štirih obdobjih razvoja. 2.1 Obdobje od ustanovitve do 1960. leta Prvo obdobje je bilo še obdobje intenzivne izgradnje Jugoslavije, v katerem je primanjkovalo geodetskega kadra in opreme. Zato se je Inštitut takoj v začetku posvetil predvsem dvema nalogama - konstrukciji geodetskih in fotogrametričnih instrumentov ter fotogrametriji kot moderni in hitrejši metodi izmere. Uvoz še ni bil možen, zato so bili na inštitutu konstruirani instrumenti: nivelirji, redreser, fotoprerisovalnik, fotopantograf itd. Žal in- dustrija ni proizvodnje uvajala v večjem obsegu in z olajšanjem uvoza je proiz- vodnja zamrla. Mnogo uspešnejše pa je bilo uvajanje novih tehnologij. Poleg aerofotogrametrije je že na začetku bila na IGF uvedena terestrična fotogrametrija za izmere rudniko\l', kamnolomov, za določanje premikov tal pri izgradnji večjih objektov in podobno. Že v prvem obdobju je bila uvedena tudi netopografska fotogrametrija za potrebe spomeniškega varstva - snemanje fasad. V tem prvem obdobju je Inštitut izvajal naloge raziskav in operativnega dela v glav- nem za tri vrste naročnikov. Prva je bila geodetska služba, za katero je razvil in deloma izvajal fotogrametrič na dela za novi kataster, obnovo in tisk starih katastrskih načrtov in izdelavo preglednih katastrskih načrtov v M 1 : 5000. Druga več ja naroč ila so bile navedene geodetske naloge v rudarstvu in grad- beništvu. Tretja vrsta nalog je bilo delo za JLA, predvsem sodelovanje z Vojaškim tehnič nim inštitutom pri konstrukciji grafič nih pripomoč kov za artilerijo in druge tehnične opreme. Zaradi narašč ajoč e prostorske stiske v prostorih stare FAGG na Aškerčevi cesti so se delavci Inštituta odloč ili za gradnjo stavbe na Cesti na Brdo, kamor so se v letu 1960 preselili. V tem prvem obdobju je število zaposlenih naraslo od 5 na 26 ljudi. Geodetski vestnik 1/1989 51 2.2 Obdobje 1960 do 1970. leta V novih prostorih je Inštitut naprej razvijal prejšnje dejavnosti, zač enjal pa tudi z uvajanjem novih tehnologij. V in:'Bnirski geodeziji je Inštitut izvajal dela pri merjenju posedanj različ nih objektov z novim in- strumentarijem z več jo natanč nostjo in ekonomič nostjo. V tem obdobju je sodeloval tudi pri izmeri in izdelavi načrtov rudnikov v Alžiriji. Pomembna je bila stopnja razvoja reproduk- cije in tiskanja načrtov in kart. Izboljšala se je tehnična in kadrovska zasedba na teh področjih dela. Pri tisku se je od skromnih začetkov kamnotiska prešlo na offset plos- ki tisk. Za potrebe fotografske reprodukcije je bila nabavljena reprokamera. V tem obdobju je bil storjen naj- pomembnejši korak v kartografiji. Za potrebe in po naročilu AMZS je Inštitut že leta 1961 začel izdelovati avtokarto Jugos- lavije. Izdelana in tiskana je bila leta 1963. Ne samo, da je bil Inštitut s tem med prvimi geodetskimi organizacijami pri nas, ki so začele izdelovati javne karte za potrebe izven geodetske stroke, pomembnejše so tehnološke novosti pri njeni izdelavi. Prvič je bil uporabljen sistem originalov na plas- tič nih folijah, bikromatsko kopiranje, gravura, stavljenje napisov in številk. Ta teh- nologija se je .nato uveljavila pri izdelavi vseh načrtov in kart v naslednjih obdobjih. V tem obdobju je Inštitut razvil tudi koncept turis- tične kartogafije, prve so bile karte Julijskih Alp in načrt mesta Maribora. Začela se je tudi izdelava kart Slovenije in regij v srednjih in malih merilih 1 : 200.000, 1 : 400.000 in 1 : 750.000, z izrednimi tematskimi prikazi za potrebe gozdarjev, planerjev, za infrastruk- turo in podobno. V tem obdobju je število zaposlenih naraslo na preko 40, prostori so postali pretesni in skupaj s fakulteto se je Inštitut preselil v današnje prostore. 2.3 Obdobje 1970 do 1980. leta S preselitvijo v nove, današnje prostore, je Inštitut stopil v tretje obdobje razvoja. V novih prostorih je bilo mo::rio poveč ati kadrovsko zasedbo na okrog 50 ljudi, kolikor jih ima Inštitut še danes. Nabava novih tis- karskih strojev, reprokamere, novih fotogrametričnih instrumentov itd. so ter- jale od delavcev Inštituta mnogo naporov in samoodpovedovanja, saj so tehnič no opremo nabavili s svojimi sredstvi. V tem obdobju je bila nadalje razvijana fotogrametrija, zlasti ortofotokarte, uvedeni novi postopki transformacije in vzdrževanja katastrskih nač rtov ter kartografske in reprodukcijske tehnologije za izdelavo načrtov in kart za urbanizem, planiranje, geologijo, arheologijo, turizem itd. Tudi v inženirski geodeziji so bile uvedene tehnične novosti. V sredini 70-tih let je bil tehnološki zaostanek za najbolj razvitimi državami na Inštitutu najmanjši. Proti koncu 70-tih let pa je narašč al predvsem obseg operativnega dela, zlasti v kartografiji in to deloma tudi v škodo razis- kovalnemu delu. Vzporedno se je nekoliko poslabšala tudi kadrovska struktura. 2.4 Obdobje 1980 do 1988. leta Zlasti na začetku tega obdobja se je Inštitut srečeval z velikimi težavami. Pri večjem delu kartografije, pripravi za tisk, pri vzdrževanju opreme in v računalniški ob- delavi je v geodeziji zelo velika odvisnost od uvoza repromateriala in opreme, ki je bil zelo težko izvedljiv. Stanje uvoza se je izboljšalo pravzaprav šele v letošnjem letu. Obenem se je lštitut sreč eval tudi z več jimi kadrovskimi problemi, saj je imel zlasti na zač etku tega obdobja bistveno premalo visoko izobraženih raziskovalcev pa tudi iz- vajalcev zahtevnejših geodetskih del. Stanje se sicer postopoma izboljšuje s prihodom mlajših kadrov v zadnjih nekaj letih. Tako je Inštitut po letu 1983 začel z uvajan- jem avtomatizirane kartografije, sodeloval in pripravljal standardizacije v kartografiji, sodeloval pri razvijanju baz podatkov geodetske službe ter razvoju in aplikacijah tehnologij za obdelavo in prikaze informacij iz teh baz. 3. INŠTITUT DANES - delo in problematika Inštitut ima danes 50 delavcev, ki pokrivajo praktično vsa področja geodezije, izvajajo temeljne in aplikativne raziskave iz geodezije, fotogrametrije in kartografije. Operativno in raziskovalno se ukvarja z ob- novo katastrskih nač rtov in izdelavo načrtov in kart velikih meril. Izvaja special- na fotogrametrič na merjenja (fasade zgradb), izdeluje ortofotonač rte in karte 52 Geodetski vestnik 1/1989 tudi za nedostopne terene, fasade in ar- heološke spomenike. Nudi kvalitetne in eksluzivne fotografske in reprofotografske usluge za objekte različ nega obsega in velikosti od satelitskih posnetkov do elektronskih vezij. Velik del dejavnosti Inštituta je usmerjen v kartografijo: izdelavo kvalitetnih sodobnih topografskih in geografskih kart, od av- tokart, planinskih in turistič nih kart, mestnih nač rtov, do kart obč in in različnih tematskih kart, zlasti za planiranje in gospodarjenje v prostoru. Razvija račun­ alniško podprto avtomatizirano izdelavo tematskih kart in raznih prostorskih modelov (npr. digitalni model reliefa). V specializirani tiskarni pripravlja za tisk in tiska večbarvne karte v različnih nakladah ter druge publikacije po naročilu ter nudi druge specialne poligrafske usluge. Inštitut izdeluje tudi .publikacije in atlase za geodetsko slu;bo, za potrebe planiranja, statistike, gozdarstva, kmetijstva, ener- getike, cestnega gospodarstva, industrije in drugih področ ij.Strokovnjaki Inštituta sodelujejo tudi v pedagoškem procesu skupno z geodetskimi katedrami na FAGG. Vendar pa je struktura dela za Inštitut še vedno sorazmerno neugodna. Le približno 10 % je čisto raziskovalnega dela in 10 % zahtevnih enkratnih geodetskih del. Zaradi pomajkanja raziskovalnih sredstev mora Inštitut opraviti skoraj 80 % enostavnejših operativnih del, da lahko iz njih sofinancira raziskave in visoko zahtevna strokovna dela. Cene za ta dela so sorazmerno nizke, zato ustvarja sorazmerno nizke dohodke in majhno akumulacijo. Opremljanje z moder- no tehnologijo, zlasti z računalniško grafiko je zato zelo poč asno, kar zaenkrat ne omogoč a Inštitutu, da bi v več ji meri nadoknadil tehnološko zamudo za razvitim svetom. Probleme povzroča tudi inflacija, saj je velik del dejavnosti dolgoročen, kjer je težko pokrivati dvigovanje cen, nekatera dela pa zahtevajo celo zalaganje sredstev (kartografija), kjer so problemi z inflacijo še posebej pereči. 4. RAZVOJNE SMERNICE INŠTITUTA Inštitut mora v naslednjem obdobju vzporedno razvijati dve smeri: poglobiti in razširiti mora raziskovalno in razvojno delo ter na osnovi rezultatov postopno modern- izirati tudi proizvodni del. Sodobni razvoj geodetske stroke gre v smeri totalne rač unalniške obdelave in prikazovanja podatkov o prostoru. Vsi podatki, atributni in grafični se obdelujejo in hranijo na računalniških medijih. Načrti in karte so vidni in se izdelujejo in obdelujejo na displejih in v drugih delih grafič nih računalniških postaj. Inštitut je ena izmed redkih organizacij, ki že razpolaga s kadri in z delom opreme za kompletno obdelavo prostorskih podatkov, od zajemanja pos- netih podatkov o terenu, do konč ne iz- delave kart in načrtov, vključno s tiskom, zato najlažje razvija, deloma pa prevzema te tehnologije za potrebe slovenske in jugos- lovanske geodezije in druge uporabnike prostora. Informacijske sisteme, ki povezujejo prostorske baze in omogočajo izdelavo različnih informacij o prostoru za razne uporabnike, imenujejo obič ajno v svetu geografske informacijske sisteme. Inštitut se je že povezal z geodetskim od- delkom FAGG pri nabavi skupne opreme za kompletiranje grafične postaje. Skupaj z Geodetskim zavodom SRS, Republiškim zavodom za statistiko in Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo pa predstavlja slovensko skupino, ki je skupaj z geodeti Hrvatske začela razvijati in prev- zemati tehnologije geografskih infor- macijskih sistemov. Vzporedno s tem pa bo postopoma moderniziran tudi proizvodni del. Za te nač rte je seveda treba odločnejšega pristopa in tudi več sredstev za modernizacijo slovenske geodetske službe. Le vtem okviru in ob širjenju uporabe kvalitetnih prikazov prostora je možna realizacija tako obširne modernizacije lrlštituta in geodetskega oddelka FAGG. Vendar ni več dosti izbire. Če tega slovenska geodezija v naslednjih letih ne bo izpeljala, bo ob koncu tisočletja uvažala ne samo opremo za geodetska dela, ampak že tudi geodetske storitve. Zato Inštitut prič akuje več jo podporo ne samo slovenske geodezije, ampak tudi širše družbe. Janez Kobilica Geodetski vestnik 1/1989 53