L**- ^AXl.f št« 28) a
L]nM]aaa, sobota 17. decembra 1«)8
Cena Din i.—
Iznaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din 3, večji inseratl petit vrsta D1d 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Poštna hranilnica v Ljubljani Št. 10.351
Obnova monarhije v Španiji
S sklepom Francovc vlade so ra zveljavljeni vsi zakoni o izgonu bivšega Španskega kralja in zaplembi njegovega p remoienja — Na ta način koče general Franco zagotoviti obstoj svojega režima in uvedbo fašizma v Španiji
Vlteikl kralj Aleksander Zedinitelj
Alfonz XIII.
PARIZ, 17. dec. »New York Tribune« objavlja v svoji kontinentalni izdaji daljše poročilo iz Burgosa, po katerem se je Franco na prigovarjanje Rima odločil za restavracijo monarhije v Španiji. Španska nacionalistična vlada je snoči ukinila oba zakona, s katerima so bile kralju Alfonzu XIII leta 1931 in 1932. odvzete državljanske pravice in zaplenjeno vse imetje v Španiji Kakor znano se je kralj leta 1931 ob državnem prevratu v Španiji izselil in se odrekel tudi  pravici  do prestola.  Kmalu nato
so mu bile odvzete s posebnim zakonom tudi vse državljanske pravice in končno je socialistični režim izdal še zakon, po katerem so bila zaplenjena vsa njegova veleposestva v Španiji in tudi vse ostale nepremičnine in premičnine na dvoru.
Omenjeni list poroča, da je Franco razen tega poslal v Rim posebno delegacijo, v kateri so hči nekdanjega Španskega diktatorja Prima de Rivera, šef propagandnega oddelka falangi stičnega pokreta Dadruzeo in književnik Montez.
Po načrtu nacionalistične vlade naj bi se pravica do prestola priznala 25 let staremu prestolonasledniku princu Juanu pod pogojem, da sprejme program španske falange. Kakor znano, teži falanga v Španiji za tem, da bi se obnovila nekdanja španska veličina ter oblast na morju in na kopnem. Falanga odklanja sleherni tuji vpliv v notranjepolitični razvoj v Španiji. Država sama naj bi se uredila po totalitarnem sistemu.
Hitler hoče kolonije
Prihodnji mesec bo po posebnem odposlancu zahteval v Londonu vrnitev bivših nemških kolonij
LONDON, 17. dec. e. Havas: Laburistični   list   »Dailv  Herald«   javlja pod velikim naslovom, da bo kapetan Wie demann prihodnji mesec prišel v Lon don, kjer bo v imenu kancelarja Hitler ja zahteval kolonije To bo prva dir« kt na zahteva Nemčije  Čeprav so vse kolonialne države, tako Anglija. Francija Belgija in Portugalska odklonile zahteve Nemčije, da odstopijo tudi le najmanjši del svojih kolonij ali onih. ki jih upravljajo po mandatu  Društva naro- | dov, je Hitler trdno odločen, da to za-
devo razčisti: v Berlinu naglasa jo, da so dovolj dolgo čakali Hitler sedaj ne bo več prosil in moledoval in tudi ne več Čakal. VViedemanna je poslal v London, da bo tam skuša) prepričati angleško vlado, da Nemčija ne more živeti brez kolonij, zlasti ker potrebuje surovine. Dejstvo, da je bi] kapetan VViedemann izbran za to misijo, je dokaz, da nemška vlada postopa precei obzirno, ker ne želi izzvati odkritega konflikta z Anglijo, ki jo bo skušala pridobiti z raznimi drugimi koncesijami.
Nemške univerze v ČSR ostanejo
Zaradi premalega števila domačih se morajo na njih vpisati dijaki iz Nemčije
PRAGA, 17. dec. e. Da se iirede kulturna vprašanja med Nemčijo in Češkoslo vaško, je bilo definitivno sklenjeno, da bosta odslej še v naprej obstojali nemške* univerza   v  Pragi   in  nemška   tehnika v Brnu, čeprav so Čehi želeli   da bi se ti visoki ?oli glede na majhno število Nemcev v Češkoslovaški  ukinili   Ker bi bile na teh visokih šolah premalo dijakov, je bil,  kakor  javljajo tukajšnji  listi, izdar nalog s strani nemških oblasti  da se morajo vsi dijaki iz sudetskih krajev vpisat* na praško univerzo odnosno na bmsko tel" niko   Vpisovanje dijakov na teh dveh vi šokih šolah ki bosta gojili nemško kulturr v Češkoslovaški, se že vrš: in predavanja se bodo pričela v januarju  Vsi dijaki, ki so  se  že  vpisali  na  druge  univerze v Nemčiji   bodo morali  takoj  prestopiti na praško univerzo ali pa na tehniko v Brnu Poleg tega se vodilo tud: pogajanja o mno gih   drugih   vprašanjih   vzaiemnega kulturnega    sodelovanja   nanašajoča se tudi na obojestransko stališče tiska  kakor tud' na kulturne in turistične zadeve Ta podajanja. Id se vodijo deloma v Pragi delo ma pa v eBrlinu. bodo zaključena v začetku januarja in do tega roka je odeode-no potovanje dr   Chvalkovskega v nemško prestolnico.
Nemci na Slovaškem
PRAGA. 17. dec. e. V zvezi s kampanjo za volitve v Slovaški je zanimivo stališče.
ki ga bo zavzela pri teh volitvah nemška manjšina, katere vodja je dr Karmasin ki je obenem državni podtajnik v pokrajinski vladi in tudi drugače igra važno vlogo. Izjavil je. da bo nemška manjšina glasovala za kandidate slovaške ljudske stranke toda definitivno stališče bo odvisno od tega. Če bo pokrajinska vlada tudi Še v naprej zavzemala napram nemški manjšini tisto dobrohotno stališče ki ga priča-ki je od nje Ce tega ne bo. je rekel dr Karmasin bomo našli drugo pot za uveljavljen je svojih zahtev in potreb Na shodu v Bratislavi ki mu je prisostvovalo nad tO 000 ljud:. so na koncu zapeli znano narodnosocialistično pesem Horst-We->el-Lied.
vrody in Feneik bosta izro-^na sodišču radi veleizdaje
Praga. 17. dec. Parlamentarni imunitetni odbor je sklenil izročiti sodišču prejšnja ministra bivše podkarpatske vlade in na-"•'>dna poslanca Brodvja in Fencika Kakor /nano. je Brodv. ki ie obtožen zaradi ve-'eizdaie. ker je hotel Podkarpatsko Rusijo odstopiti Madžarski, že delj časa v zaporih, dočim se ie dr Fenciku posrečilo pobegniti na Madžarsko in je zdaj poslanec ▼ madžarskem parlamentu, kjer vodi gonjo proti CSR in za razdelitev Podkarpatske Rusije med Poljsko in Madžarsko.
Rismvnlja na novih potili
Nova stranka naj združi vse dosedaj razcepljene politične struje v enotno obrambo nacionalnih
interesov
Bukarešte. 17. dec. br. Vest o ustanovitvi nove enotne stranke nacionalne obnove je naletela v vsej rumunski javnosti na veliko odobravanje, ker upaio. da bo na ta način konec strankarskih razprtij in vpo-stavljena nacionalna sloga Zlasti pozdravljajo ta ukrep glede na zunanje nevarnosti ki groze Rumuniii. zlasti s strani Madžarov, ki znova postavljajo svoje revizioni-stične zahteve. Pa tudi v notranjepolitičnem pogledu pomeni ustanovitev enotne stranke odstranitev velike nevarnosti, ki je grozila državi s strani fašistično usmerjene Že lezne garde.
Akcija za ustanovitev nove enotne stran ke izhaja iz najširših političnih,, krogov. Številne ugledne osebnosti iz politiCnih in intelektualnih krogov so se obrnile na pra vosodno ministrstvo, naj jim dovoli ustanovitev nove politične organizacije, »fronte nacionalnega vstajenja«.. To prošnjo so podpisali vsi člani sedanje vlade, veliko število bivših ministrov, ki so bili člani bivših političnih strank, predstavniki bivše
socialistične stranke, bivši šefi generalnega štaba v pokoju, predsednik in več članov rumunske akademije ter ugledni novinarji. Med podpisniki so tudi najvidnejši zastopniki vseh ideoloških smeri. Treba je poudariti, da so med ostalimi rudi štev. ugledne osebnosti iz Erdelja, ki so se prej pojavile na čelu narodno socialističnega gibanja. Prav tako pomembno je z moralnega vidika, da so ta akt podpisali tudi mnogi vojaški poveljniki in generalštabni oficirji.
Nova stranka bo takoj pričela z delom ter bo izvedla organizacijo po vsej državi, nakar bodo razpisane volitve.
V inozemstvu je naletela nova stranka na deljen sprejem. Dočim na eni strani pozdravljajo ta ukrep kot znak notranjega ozdravljenja, ki naj prepreči razvoj raznih ekstremnih stru j. so pa drugod, na primer v Nemčiji, sprejeli novo rumunsko stranko z nezaupanjem in vidijo v tem poskus, da se prepreči nadaljnji vpliv ljudi, ki so organizirali Železno gardo in skušali spraviti Rumunijo pod vpliv osi Rim—Berlin.
Splošno pa sodijo^ da predstavlja ustano-enotne stranke v Rumuniji važen pre-
vi
okret, čigar posledice se bodo kmalu pokazale tudi na mednaT*»Hpeim področju.
Bukarešta, 17. dec. AA Rador Nj. Vel. kralj Karo! jc včeraj podpisal ukaz. ki do-
sedanja    rum unska poslaništva    v Grčiji,
Turčiji in Jugoslaviji s 1 januarjem 1939 povišuje v veleposlaništva. To je v skladu z zadnjimi sklepi Balkanske zveze, ko so vse članice balkanskega sporazuma sklenile svoja posLaništva povišati v veleposlaništva.
Organizacija rumunske mladine
Pod predsedstvom kralja je osnovana nova organizacija, ki bo nadzirala vzgojo mladine
Bukarešta, 17. dec. e. Da se izpopolni notranjepolitična preureditev države, je bil izdan tudi nov zakon organizacije mladine v okviru gimnastičnega društva »Straža Carej«, ki naj v bodočnosti zbere vso mladino v državi in jo vzgaja v duhu nove Rumunije Ta zakon je spremenil organizacijo »Straža Carej« v državno institucijo, katere naloga je, vzgajati mladino v moralnem, nacionalnem in političnem duhu V njej se bo zbirala mladina obeh spolov od 7 do 21 leta Geslo te organizacije je: Zvestoba in delo za državo in kralja! Vrhovni poveljnik je kralj
KaroL veliki stražar države. Vrhovni svet te organizacije je sestavljen iz predsednika ministrskega sveta, rumunskega patriarha, ministrov nacionalne vzgoje, narodne obrambe notranjih del financ, narodnega zdravja ministra za narodno delo. za socialno zaščito kmetijstvo in za javna dela ter predstavnikov socialne službe Vzgojno osebje kakor tudi osebje ministrstva za nacionalno vzgojo bo obvezno sodelovalo pri organizaciji »Straža Carej«. Vse druge dosedanje mladinske organizacije so z istim odlokom razpuščene.
Italijansko-francoski spor bi utegnil postati mednarodni konflikt
ie ne bo po intervenciji kake tretje sile prišlo pravočasno do sporazuma
RIM, 17. dec. e. Francosko-ltalijanski spor se je zaostril, in to po tukajšnjem mišljenju ne zaradi neuspelih diplomatskih intervencij, temveč zaradi tega, ker diplomacija še ni mogla stopiti v akcijo 2e je kazalo, da se bo novi francoski veleposlanik v Rimu Francois Poncet lahko lotil pogajanj za končno ureditev francosko-italijarskib odnošajev ko je nastal spor zaradi znanih manifestacij v italijanskem parlamentu Te manifestacije so bile povod novim sporom ki so popolnoma paralizirali vsako aktivnost francoskega diplomatskega predstavnika v Rimu kakor tudi prizadevanja italijanskega veleposlanika v Parizu Italijanska vlada se ne smatra odgovorno za manifestacije, ki so dale povod za spor s Francijo, in tako ni mogla niti precizirati svojih zahtev francoski vladi ki pa s svoje strani tega tudi ni zahtevala od italijanske vlade ker bi s tem dala iniciativo za pogajanja o vprašanjih, ki so za njo izven vsake debate. V teh okoliščinah bi ta spor, lahko izzval razne spore v
Sredozemskem morju in s tem neposredno ogrožal splošni mednarodni položaj Dejansko položaj ne daje podlage za izhodno točko za njegovo ureditev V Rimu računajo s tem. da ta neizvestnost ne bo dobrodošla nikomur in zato čakajo, da bi se s katerekoli strani dala pobuda za pogajanja Vprašanja ki so za Italijo sporna, so za Francijo izven razprave in zato smatrajo da bi lahko ta vprašanja prinesla na diplomatska tla eventuelna intervencija tretje sile ki ie tudi zainteresirana na Sredozemskem morju To bi bila po mnenju Rima Anglija, ki pa je zaenkrat še rezervirana.
Londonski demanti
London, 17. dec. br. Reuter odločno demantira vesti, ki so bile razširjene v inozemskem tisku o tem. da namerava Cham-berlain ob priliki svojega skorajšnjega obiska v Rimu predlagati Mussoliniju odsto-pitev angleške Somalije Italiji.
Letalo bo izpodrinilo avtomobil
Senzacionalne vesti o novi vrsti letala, ki lahko pristaja na vsaki strehi
LONDON, 17. dec. e. Tehnični urednik »Dailv Maila« objavlja v listu vest, da mednarodni strokovnjaki delajo v vsej tajnosti na konstrukciji letala, ki bi lahko poslovnemu človeku služilo v istem smislu kakor avtomobil, le da bi bilo štirikrat hitreje. Gre za heliokopter, izum Avstrijca Raula Harnerja. Heliokopter je  zgrajen tako, da se lahko
dvigne s strehe katerekoli hiše v središču mesta. Povprečna hitrost takega aparata bi omogočila poslovnemu človeku, da z največjo hitrostjo dospe iz londonskega predmestja v mesto in da lahko v eni uri preleti razdaljo iz Londona v Pariz. Letalo je mogoče poljubno dirigirati v razne smeri.
Mrzli val prodira v naše kraje
V Mariboru je bilo davi 9 stopinj pod ničlo, v Ljubljani 4, v planinah pa Ze 1$
Ljubljana, 17. dec r. Mrzli val, ki prodira iz Sibirije proti jugovzhodu Evrope, se najavlja tudi že v naših krajih V vsej Sloveniji se je ponoči zjasnilo in zjutraj je zdrknilo živo srebro ponekod že globoko pod ničlo. V Ljubljani je bilo davi 4 stopnje pod iačlo, v Mariboru pa je padla temperatura že na 9 stopenj pod ničlo V planinah so davi zabeležili že mraz okrog 15 stopenj pod ničlo, a živo srebro še vedno pada Izgleda, da bo jutri glavni val mraza zajel tudi že naše kraje.
Dunaj, 17. dec. V pretekli noči je zajel mrzli val že vse alpske pokrajine. Na Du-
naju je bilo še sinoči skoraj južno, ponoči pa je temperatura naglo padla. Davi je nastala poledica, kar je povzročilo mnogo nesreč in pravcati zastoj v prometu.
Budimpešta, 17. dec. br. V preteku' noči je zavladal po vsej Madžarski hud mraz. Temperatura se giblje med 10 do 20 stopenj pod ničlo.
Varšava, 17. dec br. Mrzli val je zajel že vso Poljsko Temperatura se giblje med 15 do 25 stopenj pod ničlo, v planinah pa so zabeležili tudi temperature do 35 stopenj . pod ničlo. I
U slavil danes svoj 50. rojstni dan
Razlastitev Židov
v Italiji
RIM, 17. dec. A A. Na predlog Mussoli-nija je ministrski svet odobril odredbe o izvrševanju zakona o nepremičninah, kakor tudi o industrijski in trgovinski delavnosti italijanskih državljanov, ki so Zidja, Po teh odredbah so Zidje — italijanski državljani dolžni prijaviti vse svoje nepremično premoženje, kakor tudi svoje tovarne oziroma industrijska podjetja itd. Imovina, ki presega mero, določeno za 2ide, se mora prenesti na novo društ., katerega naloga bo, to imetje kupiti, ga upravljati, zemljo obdelovati in postopoma prodati. Podjetja, ki delajo za narodno obrambo in v katerih je zaposlenih 100 ali več oseb, bodo postavljena pod posebno nadzorstvo. Lastniki teh podjetij smejo v določenem roku prodati takšno podjetje. Po določenem roku more država prevzeti ona podjetja, pri katerih je zainteresirana narodna obramba, dočim bodo vsa ostala prišla pod provi zori čn o upravo, Id jih bo postopno likvidirala.
Angleška intervencija za Žide v Berlinu
Berlin, 17. dec. AA. Reuter. Zvedelo «*• je, da bo angleška vlada po zgledu ameriške tudi posredovala pri nemški vladi zagradi proti židovski h zakonov. Nemško zunanje ministrstvo še zmeraj proučuje noto ameriške vlade.
Internacija litovskih politikov
Kovno, 17. dec. A A. Pat. Več voditeljev krščanske demokratske stranke in pristašev Voldemarasa so ali zaprli, ali jih pa spodili v notranjost dežele ali pa so jih razdelili po koncentracijskih taboriščih. Med tistimi, ki so bili izgnani na deželo, je tudi bivši predsednik vlade Sistnes, mladinski voditelj Delinakitis. 12 dijakov pa so obsodili na denarno globo.
Eden se vrača iz Amerike
Newyork, 17. dec. AA. Reuter. Predno se je vkrcal na parnik »Queen Mary« za povratek v Evropo, je bivši zunanji minister Eden izjavil, da je zelo zadovoljen a vsem, kar je videl in slišal v Ameriki.
Smrt italijanskega zgodovinarja
NE APEL J, 17. dec. AA. Tu je umrl v 85. letu svojega življenja senator Francesco Toraca, znameniti zgodovinar italijanske! književnosti in bivši profesor na neapeljskem vseučilišču.
Trgovinska pogajanja med Poljsko in Rusijo
Moskva, 17. doc. br. V Moskvo j« prispel direktor trgovinskega oddelka poljskega zunanjega ministrstva Lihovskv, ki bo vodil trgovinska pogajanja z Rusijo.
Komunistična zarota v Iranu
BAGDAD, 16. dec. AA. Iz Teherana poročajo, da je iranska policija odkrila komunistično akcijo, katere tendenca se j« jasno pokazala v nedavnem procesu proti komunistom. Poročajo, da so prijeli primanja tukajšnje sovjetske bolnišnice in nekaj drugih zdravnikov. Policija jih obtožuje, da so špijonirali v korist Sovjetske Rusije ter vršili komunistično prooa-gando v državi.
Sorzna poročila.
CTJRIH, 17. dec. Beograd 10.—, Pari« 11.62, London 20.64, New York 442.125, Bruselj 74.475, Milan 23.25, Amsterdam 240.20, Berlin 177.25, Praga 15.10, Varšava 83.2a, Bukarešta 3.25.
»
•SLOVENSKI NAROD«,
17.
1M8.
Stev 33
Mariborski mestni
turistični odbor
|e * njem In Hakšne m afcgove zaslnii vso poz
Maribor, 17. decembra. V mestnem turističnem odboru, b katerega funkciji smo že poročali. " so poteg članov mestnega sveta, tudi člani mariborske Tujskoprometne zveze, Združenja gostinskih podjetij, Združenja trgovcev za mesto Maribor, Potnika, Mariborskega tedna. Avtomobilskega kluba. Zgodovinskega društva in banovinskega arhiva. Slovenskega planinskega društva. Pohorskega doma. Olepševalnega društva, mestnega obrtnega referata, mariborske zimsko-sportne podzveze in Fotokluba. Naloea mestnega turističnega odbora je predvsem v tem, da izdeluje načrt delovnega programa, da predlaga uredbo maksimalnih in minimalnih cenikov za prehrano v gostinskih obratih, za sobe, postreščke ter avtomobile, da -skrbi za vzdrževanj* reda in snage ter izvaianje higienskih predpisov v vseh lokalih, kopališčih in javnih krajih, da organizira prireditve, koristne za pospeševanje turizma, da vodi statisti-
ko tujcev in evidattco sob in da aoaveča na področja turizma vso skrb tujskopro-melnemu razvoju in gospodafakeiftU pro-spehu mesta Maribora. Mestni turistični urad je zlasti v lesnem sodelovanju s Tujskopromerno zvezo fn Putnikom, ki že toliko let tako uspešno vodi propagando v svojem podeželsko pokrajinskem, pa tudi mestnem območju.
Radi tega vabi mestni turistični odbor vsa gostkiska podjetja* turistične ih športne organizacije, ki jim je namen soroden, da podpirajo s predlogi ter nasveti in prireditvami njegovo delovanje. Z druge strani pa se omenjene ustanove naprošajo, da se v tujskoprometnih zadevah in sličnih vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj tujskega prometa v vsem mariborskem zaledju, obračajo na turistični urad po informacije in navalila. Mestni turistični urad bo sproti informiral javnost glede vseh pobud, načrtov in predlogov, ki iih hoče izvesti ▼ proč vit našega lepega Maribora.
Trdnjava slovenske pesmi ob meji
Lepe pevtko slavje na občnem ikoni ruskega pevskega
društva
Mariborsko trn okoliško novica
Maribor. 17 decembra.
Lepo in prisrčno je potekel redni občni zbor ruškega pevskega društva ob 51etnici vnetega in uspešnega nacionalno kulturnega društvenega delovanja.
Ob lepi udeležbi članov in zastopnikov faznih društev jč otvoril občni zbor zaslužni društveni predsednik Anton Požar, k! I* V svojih prisrčnih uvodnih pozdravnih besedah pozdravil predvsem predsednika pevske župe prof V Mirka in zastopnika Zveze kulturnih društev V Mariboru g Janka Pirea. Potem ko so bila so-gtošno spreieta poročila predsednika A rnfcarja, tajn-ka Lukmana in blagajnika DoMa. je spregovoril prof Mirk ki je v prisrčnih, klenih besedah obrazložil navzočim namen pevske kulture, ki predstavlja ideal vseh idealov Zastopnik Zveze kulturnih društev g. Janko Pire pa je pozdravil občni zbor fn vzpodbujal navzoče k vztrajnemu kulturnemu delovanju v službi naroda in domovine.
Zastopnik pevske zveze prof. Mirk je s
Dva otroka sta so zadušila v dimu
Težka nesreča v Kufigoti bodi ponovno svarilo Staršem,
na] pazijo na svoje otroke
Maribor. 16 decembra Dvoje mladih življenj je ugasnilo v Ku-n-goti. Tragični primer kaže. kako je treba paziti na deco. Zakonca Alojzifa in Frančiška Felser sta usiužbena pri posestniku Milanu Petroviču na Kozjaku št. 1 v občini Zgornja Kungota. Vsak dan odhajata okoli pol 7. zjutraj na delo Felserjeva prihaja okoli pol 12. do 12. domov, da skuha svojcem kosilo. Njuno stanovanje obstoji iz skromne izbice, v kameri je štedilnik To je obenem kuhinja in spalnica. Tudi danes •ta sla Felserjeva na delo. Alojzij Felser je pred svojo ženo zapustil dom Žena je medtem še zakurila ogenj v štedilniku, da ne bi zeblo 4-lerno hčerko Jožico in 2 in pol leta starega sinčka Francka, ki ju je pustila doma v postelji. Ko je zakurila štedilnik, je odšle.
Felserjeva je prišla, kakor običajno, okoli pol 12. domov, da bi skuhala obed Ko je odprla vrata v stanovanje, ji je udaril nasproti dim, ki je sobo popolnoma napolnit Takoj je stekla proti štedilniku, da bi videla, kaj se je zgodilo Poiskala je oba otroka. Hčerko Jožico je nasla v postelji, ležečo na hrbtu. Dvignila jo je iz postelje in jo takoj prenesla na dvorišče, da bi prišla do svežega zraka. Na dvorišču je šele
opazila, da fe ubo^a Jožica mrtva. Vsa razburjena je stekla Felserjeva v sobo in dvignila S postelje mladega Francka, ki Je ležal na trebuhu Nesrta «a ie na dvorišče. Tudi Fran ček je bi! mrtev. Otroka sta se zadušila v gostem dimu. k? je napolnil sobo. Ob štedilniku ie našla Felserjeva kov ki ie bil navadno v bližini Štedilnika. Kovčeg je bil napolnjen S k'parni, ki so tlele in gorele Dim je na gosto napolni' stanovanje. Bil ie usoden za življenje obeh otrok.
Predvsem dve možnosti sta. ki bi mogli nojasoiti vzrok tragične smrti obeh Otrok: verjetno je. da je iskra iz zakurjenega šre dilnika šinila po nesrečnem naključju rav no v kovčeg, poln cunj in krp. ki so se potem vnele  Možno pa je rudi. da sta se otroka po materinem odh»>du pričel« igra ti s krpami in jih zažigati   Tgra je postala usodna za malo ložico in malega Francka Oba sta se zatekla na posteljo in sta **e v nostem dimu.  zaprta v »obi. zadušila.
Tragična smrt obeh otrok ie glnhrko pre tresla nesrečne starše, s katerima sočustvujejo vsi sosed ie Oče in mat; pa bosta ime 1« še sitnosti radi malomarne«« nadziran »a deco.
Izpred mariborskega okrožnega scil«**
Z motiko ga Je ubil — Malenkost dala poved za ttftfcj
V tJrftdiSaku imajo Kelčevi lepo posestvo, h kateremu spada tudi precej velik vinograd. Vinograd zahteva precej skrbne nege, zlasti spomladi. Ker ni pri hiši dovolj delovnih moči. je moral tudi letos spomladi stari Kelc najeti delovne moči. Ker je delo v vinogradih precej tefeko, mora lastnik po starih običajih skrbeti tudi za izdatno hrano in pijačo. PH KetČevih so 23. marca t. 1. v vinogradu delali od ranega jutra do poznega večera. Viničarji, delavci in domači sinovi ter ostali sorodniki so Veš da« pili gmamlco m ni čuda, da so se na potu domov »porekli, že ves popoldne pa je bil posebno razposajen vi-fiičar Janez Kelenc. ki je ostale dražil in Jth izzival. Ko bo šli od dela proti domu, pa Je Kelenc brez vsakega povoda namenoma udaril : motiko 65 letnega Antona Musterja tako močno po glavi, da se je ta zgrudil in obležal, »kupina delavcev je starčka dvignila ter ga skušala spraviti k zavesti, dočim je napadalec Kelenc stopo etran in se očividno skesal dejanja. KO je tako stal z motiko v reki, pa je nenadoma dvignil svojo motiko 26 letni posestniški sin Kelc Franc ter udaril Keleh-ca po glavi tako. da se je ves krvav zgrudil in oblegal. TakO sta po kratkem presledku ležali na tleh dve žrtvi posurove-losti Starega Mu#terja so spravili na dom fca poklicali zdravnika* ki Je ugotovil, da rane niso Usodep~lne. Mustet je okretat Kelenca so pustili še nekaj časa letati ter so se ia njega še norčevali. En flavte je celo nezavestnega Kelenca ova-fcrat strnil v rebra, nato pa na njem opravil fe malo potrebo. Ker se pa Kelenc le Bi osvestil, so ga odpremili v t?}1110* **eJ pa Ife dva dni zatem, ne da bi prišel K zavesti, podlegel smrtnim poakodbam. Šotna otjdukcija trupla je ugotovila, da je Kelenc umrl na posledicah gnojnega vnetja m<**an in pa ker fflti je Uie ««^>Vje-bo lobanjo, tako da bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman.
Franca Kelca so orožniki aretirali m se 4e moral danes dopoldne zagovarjati pred Šalim kazenskim senatom ^barskega okrožnega sodišča, Kelc je  prt razpravi
odkrito priznal svoj greh. zagovarjal pa se je, da je ravnal v silobranu. češ- če bi ne bil on Kelenca udaril z motiko po glavi, pa bi ga Kelenc. ki da *e že zgrabil za motiko.
*
Na našem podeželju zadostuje ve*?ih malenkosten vžrbk da ugasn" č'ovesko življenje. To dokazuje tu?*! ziocih. stor^n 22. maja v Sitežu. V vinotoču Jerneji Horvata je namreč pod vplivom ilkohcla nastal prepir, med katerim j" precej *i-
njena Marija Fak'trvn *bi!a 10 letnemu delavcu Rudolfu Fišerm cifrarsta iz u^t. To je Fišerja tako taz-iraftitd da s* jtl hotel maščevati Fakinova je šla - svoji u možem domov, Fišer pa jo kmalu odšel za njima. Ko je prišel mimo Fakinove h?*e, je pctrkal in poklical: Pridi ven. da te ubijem«. Kmalu je pdftšel mož Fakmdve Franc iz hiše. Flšer ga je počaka] za Vogalom z debelim kolom v rokah. K * Fakin šel ža vogal, ga Je Fišer ud*UrTl s kolom tako močno p-> glšrVi, da je obležal s strto lobanjo. Napadalec Je po de'anui zbežal, Fišerja pa so spravili v bolni e* kjer pa je čez 8 dni umrl.
Fišerja so orožniki kmalu izgledi!: in aretirali. Danes doipoldne je šPflg! pmi sodniki v razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča, kjer Se je mitra) zagovarjati zaradi uboja. Razprava, ki je tajna, ftf) Času poročila Se traja.
toplo občutenirh nagovorom, v katerem je izrazil svoje veselje, tia oSlikuje svojega nekdanjega pevce A. Požarja iz Trsta, izročil zaslužnima funkcionarjema Antonu Pozarju   in    Tvarni    KUp!e*u odlikovanje
J u žn osi o venske pevske zveze v Beogradu irt sicer krasni diplom: ž zlatima kolajnama.
Potem, ko sta se odlikovanca zahvalila za odlikovanje, so spregovorili še predstavniki posameznih organizacij gg. Tomaž Stani. Davorin Les jak, A Gnus, K ' Rankl in M Breznik, ki so izrazili svoU prisrčne čestitke
Zahvali govornikom, krajevnemu šolske mu odboru ter podpornikom so sledile Volitve, pri katerih so bil izvolieni v odbor A Požar predsednik K Rankl podpred^ed nik. Odborniki- A Slug X Jug Triler Doki. Mlglič Podlesek Lukman in Krirtpin
S toplim pozivom k nadaliniemu vztfai-nemu delu ie predsednik zaključil krasno uspeli občni zbor.
Mariborska o^^tiilt"
Dežurni lekarni: Maverjeva v Gospdski in Vaupotova na Aleksandrovi cesti.
Društveno življenje: Nocoj ob 2(3 božićnica »Napredka« v Narodnem domu — Jutri popoldne ob 17. v veliki dvorani Narodnega doma božič niča Narodne strokovne z^ze — Jutri dopoldne ob 10. slavnostni občhi zbor matičtiega fiklkoli. — Jutri ob 11. slovesna btvoHtev ifiafSorskega muzeja v preurejenem građu.
e brivnlce in česalntoft bodo jutri na zlato nedeljo skupno z aataiirni obratovalnicami odprte, vendar »a le dopokna.
— Di ukm novice, feoddeftku pripravni^ ku Francu Derenčinu Je itgihil iz pisarne tukajšnjega sodišča nov tolatft, vreden tOO din. — Tkalcu Alojziju Orttfcu, ki stanuje na Vojašttilkem trgu It a\ je izginilo iz golobnjaka T golobo* V Vrednosti preko 400 din. Posestnifci l*aVli KonigoVi, ki stanuje no Aleksandrovi cesti 11» so odnesli s podstrešja perilo v Vrednosti preko 500 din. Slična usoda je doletela tudi za-sebnico A. Smirmavlovo iz Ruske ceste % ki so jI Odnesli perilo V vrednosti okoli 350 din. — Trgovec Herman Vračko je dobavil nekemu Kotniku v Mlinski ulici 18 voz 6rv. Kbthik pa je poslal drva na drugo dvorišče, s katerega pa so preko noči izginila. Sedaj iščejo sleparskega Kotnika. — frgrdmen hlod je pokopal pod seboj 46 letnega posestnika Alojzija Rudolfa iz Zgornje Bistrice, ki je obležal s strto desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico. — Viniear Ignacij Sabler iz Bresternice 8 je padel s podstrešja. Prepeliali so ga v bolnico, fcjer so ugotovili težke notranje poškodbe. — Na Aleksandrovi cesti na Po-nrežju je neki kolesar povozH 4 letnega Josipa Klinca iz Pobrežja ki so ga odpremili V bolnico. — V Studencih 5e povozil na Ciril Metodovi cesti nepreviden kolesar 80 letno starko Karollno Sahjkovic, ki si Je zlomila desno hogo. Prepeljali SO jo v bolnico. Z voza je padel 35 letni hlapec Štefan Knupiež iz Senarske. Zlomil si je več reber na levi strani Zatekel se je v bolnico. — Črn srednjevelik pes se je pridružil na vogalu Stritarjeve in Betnavske g. Vinku Megliču v Stritarjevi ulici 47, kjer ga lastnik lahko dobi.
— Iz vojaike s!*rfbe. PbVelJhik tukajšnjega 45 pešpolka polkovnik Marko Bo-žovič. ki je bil nedavno imenovan za generala, je premeščen Mariborski Častniki mu pripravljajo prišV-čen poslovilni vefMr
— tJmetniška razstava v Sokolskem domu bo odprta do 24 decembra ih zbuja živahno   pozornost    ljubiteljev slikarske
metnošti.
— V Ljudski univerzi bo predaval v po-deijek 19 t m znani planinski pisatelj <>i'. Janko Mlakar o potovanju ha fctho
n Vezuv   Skioptične slike
— Tiskovna založba v Mariboru je prejela v roke svojega predsednika g dr Miloša Vauhnika zahvalo iz pisalne Nj Vel kralja Petra IT. za lepo mladinsko knjigo nrof Gustava Šiliha -Beli dvor«, ki jo je Nj. Vel. kra^j Peter II. blagohotno spre-iel v svojo knjižnico.
— K jutrišnji otvoritvi muzeja in sicer meščansko pokrajinskega oddelka imajo prost dostop vsi člani Muzejskega društva, četudi niso prejeli posebnega vabila.
— Svinjski sejem v Maribttru. V petek 16. t. m. ie bil v Mariboru po večmesečnem presledku svinjski sejem Okoliški krnet je so pripeljali 79 svinj. Prodanih je bilo 45. Cene so bile sledeče: 3 do 4 mesece 220 do 270. 5 do 7 mesecev 315 do 420. 8 do 10 mesecev 500 do 580, 1 leto 680 do 900 Kilogram 6.50 do 8.50 oziroma 8.50 do 11.25 din.
— Kokodakanje kokoši ga je izdalo. V hlevu posestnika Kukovca v Mezgovx;ih se je pojavil krščen lisjak, ki je spravil ukradene kokoške v vrečo Kokodakanje kokoši pa je zbudilo pozornost mimoidočih. V trenutku so bili domači na nogah. Obkolili so hlev in ga žastražili. Ko je gospodar stopil v hlev, je navalil krščeni lisjak rtartj Z tiožem. Toda gospodar je bil previden in je imel pri sebi puško V samoobrambi je sprožil. Kokošji tat jo je ubral v temi proti bližnjemu sadonosmku in pobegnil Naslednje jutro so ga našli kakih 200 korakov strah mrtvega Sedaj skušajo dognati njegovo identiteto.
— Študentke hdVIte. SO letnici uspešnega delovanja našega Sokolskega društva proslavimo po novem letu ž uprizoritvijo lepe operete, ki jo bodo naši vrli sokolski diletari'tje Uspešno Odigrali v veselje in zabavo prijateljev studenškega sokolskega diletantskega odra
— Krstha predstava v gledališču. Na božični praznik 23 decembru bo V tukajšnjem Narodnem gledališču krstna predstava nove siovenskr operete -Vse z.a šalo«, ki jo je uglasbil tukajšnji vojaški kapelnik J Jiranek Libreto je napisal gledališki igralec Danilo Gorinšek Ljubitelji operete v Mariboru pričakujejo krstno predstavo z velikim zanitnanjerri.
— Na mejo! Jutri v nedeljo pdjdejd go-ienke tukajšnje l dekliške meščanske šole \ Brezno, kjer bodo sodelovale pri božični obdaritvi tamošnje revhe obmejne deve
— Podprimo revno delavsko deco. Jutri ponckine bo v veliki dvorani Narodnega doma obdaritev revne delavske dece v okviru božičhice prosvetnega odseka Narodne strokovne zVeže v Mariboru. Spored je stodeč: Pbzdiav. govori učenec Franc Hi mek, Naprej zastava slave. Mila lunt-lU, rojderti hd Štajersko (izvr.ja zbor malih tamburašev ped vodstvom g- Z. Smo-niga). Marija: i Delavska mati-, deklami- i ra Ljubica Bratuš; Mile KlopčiO: »Tri že- j
Lje , dekamire. Ivan Tumpej; J. E. Ne-v.ell: »Souveriier d" amoitiv. violina solo, j VaBda Batić; J. E. Nev/ell: »O Sanctissi-ffta . violina solo. Hari rtuhther; E. Gangl: ' Junak Vojanov^ deklamira Marija Fer-iinc: Donizetti: »Lučia di Lammermoor-. violina soio. Ivo Ketiš: Z. Smonig: »Varijacija na božično pesem . na harmdhiki ob sprerhljaVi violine, svira Zvonko Šu-šieršič: N N.: »Molitev pri jaslicah-, deklamira Ljubica Kek; -Pesem src detin^ skuV. deklamira Zvonko Sušteršič; ^Mali pa srčkan . »Petrklič«, »Ne luduj Lelo% »Kukavicđ', izvaja zbor malih tambura-šev ped vodstvom g. Ž. Smoniga. Božični nagovor. -Sveta noč — btažerla fiočr. mladinsko petje pod božičnim drevescem.
— Iločke novice. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Pred dnevi je objavil neki list notico o pOŠtnem uradu v Hočah. Hočani dbbro vemd. da je cakalflica poštnega urada pri nas dovolj velika ih da povsem ustreza riasim potrebam ne samo poleti, afttpak tddi pozimi. Ptiča, ki poje pesem nezadovoljstva, dobro poznamo in tudi ven4o, zakaj poje takšno pesem. Hočani vse dobro Vidimo in fcrav presodimo.«
Rabijdten MU; Posestnikov sin Jakob Ceh lž Šele 18 pti St. »ipeftu V ŠlOV. Zp-ricah je v prepiru z gnojnimi vilami tako oplazil svojega očeta, da s& ga morali pre-peljaU v bdfnicn, kj«f leii neattvesten.
Na zlato tiedeijo, ki bo ju tri. ostanejo trgovine v* mestu MkfiBdru ves dan odprte.
= Mrtvaški zvon, Vrataf dre, Sel Jakdb Vunk je preminil V 41 letu Svoje dobe. Časten mu spomin, Žalujočim nase iaHKkio so zal je!__
— Maribor v beli odeJL V noči na petek je v letošnji jesenski, oz. zimaki sezoni prvikrat zapadel sneg in pobelil naše mesto Najstarejši Mariborčani pravijo, da ao se zglasili letos »beli mozanoi« razmeroma pozno. »DUcaiji- so navdušeni. . .
— Mftafelce novice. Izredna slavnostna seja matičnega Sokola bo v nedeljo 18. t. m. s pricetknm ob 10 dop. v dvorani Sokolskega doma s sledečim dnevnim redom: Otvoritev in pozdravni govor staroste, razdelitev diplom, priznanj in trofej, prevedba naraščaja v članstvo, zaobljuba, »Le naprej ; . .« Ze vse odbornike je udeležba obveaha v slavnostnih krojih.
— Nezgoda zlPdiilHIkPta Igralca. Gledališki igralec- Franjo rei^ ki stanuje v Studencih, je bil predsnočnjim namenjen v mesto. Na serpentihan k dravski brvi pa se je po nesrečnem naključju spotaknil. Razbil si je nos itt čeljust. Pr^perjAH So ga v bolhićo.
— Na včerajšnjem ribjeni trgn je bilo živahno povpraševanje mariborskih gospodinj po morskih in sladkovodnih ribah. Prodali so 30 kg sardel po 14. 40 kg sardon pO 10, 55 kg giric po S—12, 16 kg molov po 18. 6 kg kalamajev po 22. 3 kg barbo-nov po 24, 4 kg palamid po 20, 3 kg cipiov po &2 3 kg- rakoV pO 20, 3 kg orad po 36. Na prodaj so bile tudi sladkovodne ribe iz HerbersteinovegA ribnika pri Hi-ftstdvCU. Prodali so 35 kg karpov po 12. 20 kg ščuk pO 18  20 kg bekiš po Š.
— Mestnf prPra^an za lr<h> l*HlB-4i). ih sicer proračun mestnega zaklada, regulacijskega sklada in zaklada ustanov je iz-gotovljen. V smislu 8 117 zakona o mestnih občinah se to javno razglaša z dostavkoni. da ima vsak Član rriešta. kakOfr tudi vsaka oseba ki plačuje v mestu neposredni davek, pravico staviti k proračunu svoje pripombe. Proračun je razpoložen na vpogled občinstvu od vštevši 17. decembra 1938 do vštevši 21. decembra 1938 v mestnem knjigovodstvu med tiradnimi urami. V istem roku je tudi vlagati pismene pripombe k proračunu.
Sobota   17. decembra   ob 20.:    Kralj na Betiijhovi. Red C
Nedelja, 18. decembra, ob 15. uri: »Prevara«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Hudičev učenec*. Enižane cene. Zadnjič. I
Zlata nedelja v gledališču prinese ponovitev dveh zelo toplo sprejetih predstav7 ob znižanih cenah: Popoldne domačina fitan-dekerja ljudsko igro iz Slovenskih goric, »Prevaro«, zvečer pa imenitnega Sha\vove-ga »Hudičevega ttčenca«. Zlata nedelja bo nedvomno privabila mnogo okoličanov v mesto, ki imajo priliko ogledati si dve zelo zanimivi igri.
Iz Ptflifa
— Prvi sneg smo dobili V Poči ha petek. Snežilo je ves dan, vendar se je sneg sproti topil, tako da so nastale same mla-kuže.
— Proračun okrajnega cestnega odbora Ptuj za proračunsko leto 1939'40 je izgo-tovljeh ter razglašen ha uradni deski mestnega poglavarstva. Proračun izkazuje din 1.686.355 potrebščin in din 1.369.6B4 dohodkov Primanjkljaj znaša din 516.691, ki se bo kril s cestno doklado. V proračunu je zlasti visoka postavka za gradbo novega železobetonskega mostu čez Dravi-njo v znesku din 400.000.
— Zlata nedelja bo tudi v Ptuju, kakor razglaša Združenje trgovcev ih bodo v nedeljo dopoldne v ta namen vse trgovine odprte.
— Napad i nožem. V ptujsko bolnico so pripeljali 39 letno posestnikovo hči Nežo Dogovšek iz Maclja z veliko rano v trebuhu Pri zaslišanju je izpovedala, da je imela ljubavno razmerje z nekim posestniškim sinom, ki ni ostalo brez posledic. Fant jo je začel polagoma zanemarjati, zato sta imela med seboj oster prepir, V katerem je njen bivši ljubček pograbil za nož in i i ga zabodel v trebuh. Stanje ra-njenke ie zelo kritično.
— Mestno poglavarstvo razglaša, da je računski zaključek za proračunsko leto 1P37 3fi izgotovijen ter občanom rta vpo-£i,]cn v mostnem knjigovodstvu med urnd-niirti urami.
—c Na zlato nedeljo 18. t. m. bodd tr-gcvine ter frizerski in brivski saloni v Celju dcp^ldhe odprti.
—C Božično lutkovno i^ro »FeteTgkove poslednj»r **anje« uprizoril lutkovni
eder Sjokelskogr. družtva Celja-matic^ v nedeljo 18 t. m. «->b iO. dopoldne v Šdkol-skem domu v Gaberju. Obiščite lutkovno predstavo v čim večjem Številu!
—C SiMljE». V Celju in ceijski kotlini je 2^ičelo v petek zjutraj lahno she&itl. Snežila j? skoraj ves dan in do večera je bila rr :.!jq pokrftA s tanko pinstjo prvega Bh§ga.
__c   Oi< dali^k-i   predstava   iia ^t^fatiovo.
Pomlfv'ka Ja:imnske straže na drž. dekliški in deški meščanski šoli v Celju b:sta uprizorila na Štefanovo 20. t. m. ob 16.
v celjskem gledališču Golievo božično povesi  s  pel j -n:    Pete:'."-kove  poslednje sanje« v režiji g. J<>sipa Tomažiča. Vstopnice so že v prodaji   pri ntesčanskošolski učiteljici gdč. M. Kernovi.
_c Nesreča ne počiva. V rudniku Hudi
jami se je ponesrečil v četrtek ekrog 9. dopoldne 3a letni rudar Leopold Perme od Sv. Krištofa pri Laškem. Pri delu je padel nanj jamski voziček in mu zlomil levo nogo v stopalu. Pred dnevi je padel 46 letnemu progovnemu delavcu Jerneju iž bukovja pri Laškehi železniški prag na desno no^o in ihti zmečkal prste. V Četrtek okrog 18. je heznan kolesar V feezenškovi ulici v Celju povozil 78 letno vdovo po tmkarniškem delaVcu Marijo *r^lakdVo z Lave. 'Toplakora si je pri te>m nalomila desno nogo pc*d kolehorh. V aredo sfe je 38 letni drvat Josip KOlSek š Svetja nad Celjem v gozdu vsekal s sekiro v levo nogo in se hudo poškodoval. Istega dne se je 23" letni brezposelni pekcvsJki pomočnik Jcfte ririie Iz Vitanja pri sekanju drv vsekal v zapestje M se močno poškodoval. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici NOcnO lekarnii1«« 8lužbo ima od sobote 17. t. m. do vštetega petka 23. t. m. kr\ dnrorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Olavnem trgu.
—e Strogi ukrepi pr°t! slinavki In par-hljeVlii v Celju Mestne poglavarstvo v Celju razglasa: Dne 13. decembra 1938 je bila v mestni klamiei ugotovljena slinavka in parkljevka ha 1 biku, ki je bil
trvoeen 1« Prefcmurja. m bi se ta tajro
lahko prenosljiva bolezen ne  razftiMlA, »e
odrejaj na podlagi določil zakona o od* vračanju ln zatiranju Živalskih kužnih bolezni in mihiatrske odredbe o zatiranju slinavke in parkljevke sledeči varnostni ukrepi: Izvrši as popis vseh parkljarjev v mestu. Promet s parkljarji (goveda, svinje, ovce, koze) v mestu Celju je prepovedan. Trgo\ina s parkljarji je na področju mestne občine celjske prepovedana* le v zelo nujnih primerih bo izdal d mestno poglavarstvo zadcvha dovoljenja. Psi ii# smejo tekati po ulicah, perutnina pa mora biti zaprta na dvoriačih. aivihski itt svinjski sejmi se dO nadaljnjega ukinejo. Do gon parkljarjev v mesto je doVcljen ie za klanje in če je žival opremljeha Z živinski mpotnim listom s klavzulo: -^Ža neodložljivo klanje v mestni Klavnici«. Drugače pa je dostop goveje živine, tudi z vprego, prepevedan. Tudi perutnina sme uvažati samo za takojšnji zakol. Svinje se smejb prepeljati v klavnico le s konjsko vprego ali z avtom, živali v me-šfSi Klavnici še"" m3M]3 taft n j po klati in sicer one, ki prispejo zjutraj, najkasneje popoldne igtogg dne, one, ki prispejo zvečer, pa dopoldne dHigega dne. Odprema-nje parkljarjeVi perutnine in \seh predmetov, » katerimi se lahko slinavka prenaša (serio, slahia, kože. voinn. gn^j itd.) iz mestnega ribmočja, je prepdVedano. vsakdo je dolžSn prijaviti vsako sumljiVo obolenje parkljarjev veterinarskemu delku me?tne?a poalavai*stva. Pieki^k^ teh odredb ho mestni* poglavarstvo kazti >-valo po določbPli zekrnp o odvračanju in zatirahjti zivnlsl.ih kužnih bolezni.
Ii Zagorja
— fcaahižeho odlikovanje. Obveščeni smo, da je hit te dni odlikovah Z redom sv. Save V. Stopnje priljubljeni Šolski upravitelj toptiŠke šole g. Matija Pelko. čestitkam se pridnižujemo tudi mi. Saj vemo, da je svojemu učiteljskemu zboru zgleden ln tovnri*kl predstojnik, zaiipahi mu deci sk'beh oče. ostalemu občinstvu pa vedno širokogrudno pripravljen priskočiti na pomoč, k&ditr sta potrebna njegov nasvet in pomoč.
— Razrešena je službovanja na topliški Soli ž 20. t. m. gdč. Eltza Agurjeva. ki je po lastni prošnji nastavljena na liudsko šolo V Borovnici. Na novem službenem mestu ji želimo prav tako plodnih uspehov, kakor jih je žela pri hns. kjer se je posvečala izključno potlkll Z VSo resnobo. natančnostjo in doslednostjo.
— Predava! H« V radi« b hašem rudniku g. Amošt Adamič danes, v soboto od 18.40 dO 19. Ure. Obravnaval bo doslej malo znahi razvoj rUdnika in ostalo industrijo naše doline.
— Lep film, ki je letos navdušil tudi Ljubljano, in sicer »Beli jorgovan«, bo v soboto ln nedeljo predvajal naš kinO.
— Obdaritev revnih otrok. Tudi letos bo društvo za varstvo otrok obdarilo lepo število najpotrebnejših otrok z novimi m trpežnimi čevlji. Obdaritev bo v nedeljo 18 t. m. ob 9. url dopoldne v Sokolskem domu. Letos je sicer prišlo v dolino zboljšanje, vendar pa je Še vedno dovolj revščine.
—■ Pomanjkanje vode Je gotovo problemi pri katerem vodovodnega upravnika ne zadene nobena krivda. Vzroke je treba iskati v precejšnjem povečahiu noVln instalacij, s katerimi načrt ni bil računal V zadostni meri. Slej ko prej bo treba zgraditi še en zajemalnik v Kotredežu. kjer je vode dovolj.
— Radijske motnje še vedno niso v zadovoljivi meri odstranjene, čeprav je poklicani Strokovnjak nekatere motilce blokiral. Zgodilo se mu ie, da Je heki posestnik izjavil, da svojega aparata, ki po-\-zroČa neznosne hiotnje. ne bo pustil blokirati. Proti vsem, ki ne spoštujejo zakona, naj se postopa z isto brezobzirnostjo, kakršne se do radijskih poslušalcev ponižujejo sami.
— Meščanska So1a še vedno nima zadostnega števila učitelistva irt to kljub posredovanju ravnateljstva. Pouk je skrčen in dijaki imajo pouk samo vsak drugi dan, kar vzbuja upravičeno negodovanje staršev, ki jih skrbi napredek otrok, prosimo, da Se tem razmeram napravi konec.
— Za neprijetne senzacije skrbi v vedno večji meri neki slaboumni miadeniČ, ki je v ostalem simpatičen človek, preje pa, ko je bil se razsoden, Je užival celo ugled kot izvrsten obrtnik. Neriajavljert govori v cerkvi, se norčuje in zbada. Vse, kar doseže njegov spornih, žali in spravlja v silne zadrege tiste, ki so prizadeti, neddlžne ih krive. Ce si res sam ne nalde leka, je treba odločno poskrbeti, da pride v zdravljenje. Skoda zanj. ker bo tako gotovo prej ali slej do kraja propadel
Sokol
_ .#ug«*i*>Ven*kl sokoisat koledar z„ |A-
to 1939 je izšel v redakciji brata-Verlja Švajgarja v založbi Jugoslov. Sok?l. Matice v Ljubljani. Tudi novi koledar, ki je izSel kot 20. letnik, se odlikuje po pestri vsebini. Mimo koledarskega dela >e V njem rr>dovnik naše kraljevske rodbine, podatki o vsakdanjih potrebah (poštne, mere in uteži itd.), dalie spominski članek I. nam staroste br. Gangla umrlemu II. nam. staroste SSKJ br. Paunkoviču, članek br. Verija švajgarja -Vsi na delo«, Juvančeva pesmica »Slavija se širi«, sokolska kronika za leU 1936. 1937 in 1933, potem statistični podatki Zveze slovanskega sokolstva, Savezi SKJ. čOS, Poljskega sokolstva, bolgarskih Junakov, ruskega sokolstva v emigraciji m podatki sckolstva v Ameriki Koledar krasijo slike Nj. Vel. kralja Petra II br. Paunkovt-ča, br. Sutceria, br. Šmertnika, Br. Vd-jinoviča. br. Dolenca. Koledar ima ličiift žepno obliko in je zato zelo praktičen. V*ak zaveden Sokol irt Sokolića bo imel v no-veirt letu le sokolski koledar, ki «taoe damo 7 dih. — Naročajte ga pri «vOr?Th društvu ali v pisarni Jugoslov. sokolske matice v Narodnem domu!
— Sokolska Volja, sokolski Informativni tednik ima v svoji 102. številki, ki |Q izšla včeraj, nastopno veebino: ob 25 letnici s-Tkolske župe Maribor 9 sliko prvega staroste župe br. dr Fr^nja Rosine, Najnovejše vesti, Non otmnis moriar... sonet. Iz dravskega sokolskega zbora: poročila iz žnp Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mest?, Iz S>aveza SkJ. belo žene v Sokolstvu. Knjige, časopisi irt revije. Izborno urejen tednik bratom toolo priporočamo. Obenem cbve-ščamo bratske" edinice in vse naročnike da bo veljala Sokolska Voija od 1. i. 3d dih leind.
PRISTOPAJTE K JĆ UOl!