i-osairerna številka 10 vinarjev.
S18V.63.
f urnim, \ pelel, 17. marca 1918.
Leto XLiV.
Velja po pošti: —
Za	c;!a leto aaprej . . K 26-—
za	f.u B!8seo „ . . „ 2-20
za	i<cicu;.ji> oololotno . „ 29'—
sa	oatalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na domi
Za colo ioto naprej . . K 24-— za e» mny.no „ , . „ 21—
V	uprav) prejfiman mesečno „ 1*80
=s Sobotna Izdaja: s
za oslo leto......K V—
za Nemčijo oeloletno . ,, 91— ostalo Inozemstvo. „ 12-—
Inserati:
Enoetolpna petltvrsta (72 mm Stroka Im 3 mm visoka ali nje
prostor) ■a enkrat . . . . po 20 v za dva- ln večkrat . . 15 „ pri večjih naročilih primeren popast po dogovoru.
Poslano:
Enoetolpna poUtvrsta po 40 vin.
Ishaja vsak dan, lzvi emšl nedeljo tn praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red
ser Uredništvo je ▼ Kopitarjevi ollol štev. B/IIL Rokopisi ae ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Drodnlškega telefona štev. 74. ■
[____
Brezuspešni loški nupii pri Podjori In S«.
volno posojilo. - Bo]I
Opraralštro Je T Kopitarjevi ullol It. >. — Račun poštne hranlltrtoe avstrijske št. 24.797, ograke .i6.5ll, bosn.-here, št. 7563. — Opravnlškega telefona št 188.
vojsko z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. marca. (K. u.) Uradno:
Italijani so napadali včeraj na boj- | nI črti ob Soči siabejše.
Topniški ogenj je preprečil dva poizkusa močnih sil napredovati proti postojanki Podgora.
Krvavo se je odbil sovražni napad i na severnem pobočju gore sv. Mihaela. ,
Topniški boji so se marsikje nadaljevali ponoči.
Na Koroškem se je tudi nadaljeval topniški boj ponoči v odseku Bela. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 13. marca. (K. u.) Naši smu-kači so podvzeli v Alpah drzne poizvedbe. Ljuti napadi z ognjem so bili pri izlivu obeli potokov Leno (Val Lagarina), na Tofani (zgornja dolina Boite) in v dolinah Popena in Rimbianco. Na bojni črti ob Soči sta ovirala dež in megla večji del dneva topništvo; popoldne se je pa pričelo ljuto streljati s topovi, posebno v odseku pri Plaveh. Po običajni pripravi so planili kljub tež-kočam ozemlja, ki je bilo radi neurja nepristopno, pehotni oddelki v več odsekih proti sovražnim postojankam; podpirale so jih strojnice in drzni oddelki, ki so metali bombe in so razširili svoje uničevalno delo v sovražnih obrambnih napravah v smeri proti cerkvi sv. Martina. Opazovali smo velike eksplozije, ki so jih povzročile naše bombe. Včeraj je deloval tudi sovražnik živahno na celem bojišču.
Boji v zraku.
Torek, dne 14. marca: Danes se je po preteku skoraj enega meseca zopet vršil boj v zraku. Nad Vipavsko dolino je priplul laški aeroplan. Naši čuječi obrambni topovi so ga obstreljevali in naši letalci so se spustili ž njim v zračni boj! Pokale so strojne puške. Sovražnik je bil prisiljen, da se je umaknil.
Ljuta kanosada pri Gorici,
Torek, dne 14. marca: Italijani so pričeli napadati z vso besnostjo. Boj se je razvil na celi črti od Plavi do morja in je dosegel nocojšnjo noč svoj višek. Strašni ar-
tiljerijski koncert ni prenehal niti za minuto. Naša artiljerija ne štedi s strelivom in posebno težki topovi so razvili vso svojo delavnost. Italijani napadajo konštantno, a so odbiti z velikimi izgubami. Vendar se sodi v vojaških krogih, da se ne gre tu za dalekosežno na novi širši podlagi zasnovano novo laško ofenzivo ob Soči, ampak so vsi ti napadi več ali manj demonstracijskega značaja in so organizirani v prvi vrsti, da pritegnejo kolikor mogoče močnejše avstrijske sile z drugih vojnih prizorišč na soško fronto. Poskušati v teh razmerah, po tolikih neuspehih prodreti naše postojanke, bi pomenilo naravnost blaznost.
Artiljerijski ogenj divja naprej. Po dolgih dneh nas ie zopet obiskalo solnce.
Laški napadi na Krasu in na Podgoro.
Vojni poročevalci so poročali 15. t, m. iz vojnega tiskovnega stana: Ujetniki in begunci so že nekaj časa sem poročali, da pripravljajo Italijani novo ofenzivo ob Soči. Čakali so le, da se vreme izboljša. Gosta megla pokriva doline, topništvo zato od časa do časa počiva. Ker se je nenadoma izpremenilo vreme, so morebiti pričeli Italijani prej ofenzivo, kakor so nameravali sami. Novi boji so se pričeli predvčerajšnjim ravnotako, kakor prejšnji veliki boji: topovi so gromeli kakor bi tipali od izliva Soče sem. Priprava s topovi Italijanom ni veliko pomagala. Njih pehota se je prepričala o tem že prve dni, ko je napadla. Po svoji stari navadi so zopet žrtvovali bataljone kar povrsti; pet do sedem navalov tje sledilo, naskakovaie so vedno nove čete. Naša pehota v jarkih je morala krepko odbijati in je zopet dokazala svojo obrambno moč. Italijanska pehota je poizkušala povsod prodreti v naše postojanke na Do-brdobski visoki planoti in pri goriškem mostišču. Vse žrtve so pa ostale zaman. Prva dva dni so imeli Lahi že velikanske izgube na ljudeh posebno pred našimi postojankami ob robu visoke planote, ki so jo sinoči in ponoči zelo ljuto napadali, a smo jo, kakor vedno, trdno držali. Na Podgoro, kjer se raztezajo laške črte najbližje Gorici, so izkrvaveli sovražni navali i zdaj. Posamezne oddelke, ki so vdrli do naših jarkov, smo vrgli z bojem na nož in s puškinimi bati. Ob Soči se je zopet izkazalo junaštvo naših čet.
Italijanski ministrski svet, Lugano. 16. t. m. je zboroval v Rimu ministrski svet, da se peča s parlamentar-
nim položajem in da določi govora Salandra in Cavasola.
Laška ministrska kriza.
Lugano, »Agenzia Nazionale« poroča: Bisolatti se je posvetoval s Salandrom, Sonninom, Barzilaijem in z Zuppelijem. Na Bisolattija vse gleda, ker upajo, da konča krizo; a on noče odgovarjati na vprašanja. V petek pričakujejo govora Salandra in upajo, da poda politične izjave in zahteva zaupnico. ^Avanti« sodi glede na izid glasovanja po volitvi predsednika, da so inter-vencionisti oslabljeni in da sc prično osre-dotočevati Giolittijevi pristaši.
Italijanski častniki pred sodiščem.
Kolin. »Kolnische Ztg.« poroča, da je bilo obsojenih pred vojnim sodiščem več italijanskih častnikov zaradi goljufije na škodo države. En častnik je obsojen na sedem, drugi pa na tri leta ječe.
Najvišja cena sladkorju v Italiji.
Lugano. Laška vlada je določila najvišjo ceno sladkorju s 148 lirami za 100 kg.
Rimska banka izgubila 75 milijonov lir.
Lugano. »Banca di Romana« je znižala svojo osnovno glavnico od 150 milijonov lir na 75 milijonov lir. 75 milijonov lir je izgubila.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1(3. marca. (K. u.) Uradno:
Topniški boji na Flanderskem posebno blizu obrežja so znatno pridobili na ljntosti.
Pomnožili so se tudi pri Roya in pri Ville aus Bois severu ©vzhodno od Beimsa.
V CJbasnpacjm so Francozi po močni a neuspešni topniški pripravi popolnoma breztispešno napadali naše postojanke južno od Saint Souplet in zahodno otl cesto So«smJe-Fy-Souain, mi smo izgubili malo, Francozi pa veliko ljudi. Ujeli smo tudi 2! častnika !,n 150 mož ia zaplenili ?. strojnici.
Zadušili srno na levem bregu Moze natlaljne poizkuse sovražnika, ki nam je nameraval iztryau višino Mor-
tbomme in gozdno postojanko severno-vzhodno od tam.
Med Mozo in Mozeljo se položaj ni izpremenil.
Naše patrulje so vdrle po učinku* jočem obstreljevanju sovražnih jarkov južno od Nieder Aspacha v njo, porušile so sovražne obrambne naprave in so se vrnile z nekaterimi ujetniki in s plenom.
Sestrelilo se je neko francoska letalo južnovzhodp.o od Baine (Chasnpa-gne). Letalci so zgoreli. Sovražni letalci so ponovili danes ponoči napad na nemške lazarete v Labrisu (vzhodno otl Gonfrausa). Prvi napadi so se izvedli ponoči na 13. marca. Vojaška škoda se ni povzročila. Me«! prebivalstvom je ranjena nevarno ena žer.ska, ena ženska In dva otroka sta lahko ranjena.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 14. marca ob 3. uri popold. (K. u.) Ponoči je bil top. ogenj zahodno od Moze precej ljut. Na desnem bregu je zadržal zapiralni ogenj precej močan sovražni poizvedovalni oddelek v gozdu Haudremont. Pri Damloupu in pri Vauxu trajno ljuto obstreljevanje. Na Woewre živahno delovanje obeh topništev posebno v odseku Eix. V ostalem nobenih važnih dogodkov. V, gozdu Le Prete smo sprejeli z ognjem pušk in razkropili nek nemški oddelek, ki je poizkušal presenetljivo napasti naše jarke pri Croix des Carmes. Popustil je nekaj mrličev na bojišču. Noč je potekla na našeni bojišču mirno.
Pariz (K. u.) ob 11. uri zvečer. Zahodno od Moze se je podvojilo ljuto obstreljevanje z velikokaliberskimi granatami na. naše postojanke pri Bethin-court-Cumieres. V tem odseku so razvili Nemci zelo močan napad, ki smo ga pa odbili z resnimi izgubami na celi bojni črti. Sovražnik se je ustavil le na dveh točkah naših jarkov mod Bethincourt,-Morthomme. Vzhodno od Moze in na, Woewre je delovalo topništvo zelo živahno. Pehota ni ničesar podvzcla. Severno od Hermeville so obstreljevale naše baterije važen sovražen tabor v gozdu Heudicourt in povzročile velik požar na kolodvoru in v ostalih taborih pri Lamarche na Woewre. šest letal prve obstreljevalne skupine in pet
ViržiDKa.
_Pt-(Konec.)
Skoro ljubeznivo jo je pogledal in vzel v roke. Potem se je pripravil, da jo prižge. To prižiganje je bilo nekaj posebnega. Pred vsem je izpulil slamco, a prej je še večkrat pobezal ž njo gor in dol. Cigaro je na to zopet položil na mizo tako, da jc z debelim koncem molela preko roba. Užigavši uži-galico je potegnil po plamenu slamco dvakrat skozi podolž, potem jo užgal s plamenom. Ta plamen je potegnil pod cigarin konec.
Le-ta se je jel kaditi. Malo je razpočil, zardel ob robu, se upelil najprej črno, potem žareče, naposled belo in rdel malo dalje od konca. Prikazale so se rdeče pike in tobak se je vzbočil pod njimi. Počasi je gorela slanica, a prijatelj je vedno tiščal plamen pod zažigani konec. Kadil se je že dva centimetra daleč, žarel, dišal, se užgal r. plamenom, ugasnil opet, da je ostai črn iobakov ogel, dokler ni izginil in ostavil
na cigari belega pepela, od katerega je ustajal kvišku bel dimov trak prijetne vonjave. Pri slamnem ustniku na drugem, na mizi slonečem koncu, se je takisto pojavil višnjev dimček, ki je kot debela nit stre-mil takisto naravnost kvišku,
»Sedaj bo!« je dejal prijatelj in odložil skoro dogorelo slamco; potem ie pobral cigaro, si ogledal še enkrat prižgani konec in je naposled utaknil v usta. Gorela je imenitno, še večkrat je prikimal v priznanje,
»Z viržinko je dela, moraš vedeti,« je povzel potem in jo tiščal v kotu utnicam, da mu je visela skoro nizdolu. Sinje oblačke je spuščal v zrak. »Če je ne obdelaš zgage italijanske z mogočnim ognjeni, pa se ne uda. A ko jo imaš v oblasti, potem gre, če je kaj vredna, če ni nič, pa ti precej poide ogenj in potem se lahko trudiš iznova ž njo, dokler se nc naveličaš in je ne treščiš ob tla, naj jo vzame vrag, ali kdor hoče.«
»Nekateri pa pravijo, da je tem boljša, čim večkrat je prižgana.«
>Kdor pravi tako, je bedak in najbrže še ni imel viržinke v ustih. Viržinka je kot posel pri hiši; ako ni nič vreden, roma od gospodarja do gospodarja, naposied ga ne mara nihče več in ostati mora na cesti, ako
je dober, ga obdrži takoj prvi gospodar, dokler ga je kaj skupaj. Tako-le vinski bratci in sejmarji ter kmečki fantje, kadar se hočejo postaviti z viržinko, jo pač prižigajo neštetokrat, ker jim noče goreli. A. če pogledaš kisle obraze, se lahko uveriš, da posebnega užitka jim ta posJavnost ne dela. Kaj jim napravi zvečer, ko ležejo, o tem molče popisi, ker take stvari se opravijo najbolje brez prič. Jaz se spomnim takega junaka, ki se je bahal, da ni tako hudega tobaka, da ga ne bi prenesel. Tedaj mu je nasvetoval clrvar lOkrat prižgano viržinko, ki ie bila polita z vinom in pivom ter posušena, potem pa zrezana v pipo. Če prenese to. potem je junak. Poskusil je, a izkadil ni. Zlekni' se je po klopi in ... Mislili smo, da bo po njem ... Pozneje je pravil, da kuga, kolera in koze vkupaj gotovo ne delajo take težave, kot ona vražja hrana. Viržinke pa ni pogledal več.«
»Verjamem, cla ne; jaz se šc sveže bojim,«
»Sveža in svetla ler lepo narejena, ie imenitna. Najboljše so sakanske, ki se izdelujejo v Sacco na Tirolskem in ljubljanske. Ko so v Budjevicah začeli izdelovati te cigare, so poslali cclo i/. Ljubljane delavke gor, da so učile Cehi nje izdelovanja. Vendar naj jih delajo, kjer hočejo, viržinke
so, ime imajo, podobo tudi, prave viržinke pa le niso. Za cesarja so se delale vedner v Ljubljani, zato je viržinka-plemkinja rojena v Ljubljani, ter je pristna »ljubljanska srajca«,«
»Ali so jih tu delali najprej.«
>To pa ne. Viržinke so poznali v Mi« lanu, seveda tedaj našemu Milanu, že letai 1845. Tja so prišle pravzaprav iz Švice. A' pri nas jih je uvedel podkralj avstrijske Italije, nadvojvoda Rajner. V onih letih je ži-. vel na Stolnem trgu v Milanu velik trgoveo s tobakom Zaminetti. Ta je imel lepo hčen po imenu Viržinija in dočim se je bavil oče s kupčijo na debelo, je bila mladenka po večini v prodajalni za cigare. Dasi častnikov laški zagrizetici niso mogli trpeti, v tobakarni so jih kot dobre odjemalci radi videli. Podkralj sam je prihajal vsak dan tja, da si je nakupil cigar. Nadvojvoda je bil priljuden mož, zato šc dosti čislan po mestu, lepa Viržinija pa si je štela v čast, da mu ie postregla. Nekoč je prinesel njen oče iz Švice 600.000 cigar čudne oblike. A le malo jih je prodal, nihče ni maral zanje. V blagu je bilo mnogo denarja, a ker ni šlo, je žugala trgovcu občutna izguba. Viržinija jc jokala in jokajočo je našel podkralj. Rad
h', hi! vedel, kaj
sc ;e
zgod'
ipklt> mu
jc potožilo nadlogo. Nudvoivoda si je dat
drugih letal je metalo 42 cm bombe na kolodvor Brieulles. Pri Verdunu je bilo danes zelo veliko bojev v zraku. Naši so sestrelili tri nemška letala nad nemškimi črtami Vzhodno od Lure bo napadli štirje sovražni letalci neko naše letalo, ki je sprejelo boj in zbilo eno sovražno letalo, ki je padlo pri Cernay. Vrnila so se naša letala nepoškodovana.
Angleško uradno poročilo.
London, 14. marca. Uradno: Sovražnik je južno od prekopa La Bassee in pri Neufchatelu razstrelil po eno mino. Z uspehom smo obstreljevali sovražne strelske jarke severno od Yper-na. Naši metalci ročnih granat in moštvo strojnih pušk je včeraj ponoči pregnalo sovražni delavski oddelek. Zahodno od Lensa živahno delovanje sovražne artiljerije.
Potreba odmora v bojih pri Verdunu.
Napad na severno plat Verduna je moralo nemško najvišje armadno vodstvo sa sedaj ustaviti. Žakaj dosegli so pred-ozemlje ene najmočnejših trdnjav, katero brani najmanj ena popolna armada, ki lahko dobi vsak hip še ojačenj. Prva naloga je bila, zagotoviti si pridobljeno ozemlje, ubraniti se številnim sovražnim napadom in preskrbeti oddiha po hudih bojih utrujenim četam. V tem pa se je moralo najvišje vodstvo odločiti, ali naj se zadovolji s pridobljenim uspehom, ali naj ga porabi še nadalje. Da bi se v pričakovanji ustavili pred trdnjavo, katere posest je mikavna in katere posest bi izboljšala vojni položaj v etrategičnem in taktičnem pogledu prav izdatno, to ne bi bilo kaj vabljivo. A iz navedenih vzrokov je takisto pričakovati, da bode tudi sovražnik napel vse sile, da obdrži trdnjavo.
Očividno je torej, da napad na Verdun ne more imeti uspeha ob preprostih po-močkih in ne tako naglo, kakor se je to godilo v dosedanjih napadih na trdnjave v tej vojni. Pač pa se je treba v ta napad pripraviti prav skrbno in napredovati le korakoma. Po drugi plati pa smo lahko gotovi, da se izkušeno najvišje armadno vodstvo ni dalo presenetiti s sedanjim položajem, temveč se ga je celo nadejalo ter se zadostno pripravilo nanj. Odmor v bojih, ki se je pojavil, je bil naravnost neizogiben pa še največ zato, da se pritegne v bližino potrebni napadovalni težki materijaV
Francozi prosijo pomoti.
Genf, Senator Humbert priznava prvič javno v »Le Journalu« odkrito velikanske izgube Francije, ki so večje kakor kateregakoli zaveznika, tudi Rusija ni več žrtvovala. Anglija in Italija morata poslati pomoč, ker francoski vojaki so predragoceni. Cetverosporaz-um naj hiti. da se Francija popolnoma no izčrpa.
Osvoboditev »Mrtvega moža«.
Geni. Glavni dogodek 14. t. m. je, ker so Francozi priznali, da se jim slabo godi v odseku Morthomme, »Agence Havas« pristavlja: Nemci delajo na to, da omajejo naše baterije pri Morthomme in pri Bour-rusu, ker nameravajo izvesti osredotočen napad iz Cote Poivre.
Za Vat«.
Geni. Francoska vojaška kritika sodi, da nastopa sovražnik v boju s svežimi četami. Glede na izgubo visoke planote Vaux pričakuje francosko časopisje nov odpor v gozdih in v soteskah: a sovražnik, ki gospodari zdaj na postojanki Vaux,
pokazati cigare. Skrbno si je ogledal eno, potegnil iz nje slamco in jo prižgal. Prijetno je vonjala, lepo gorela, zakaj ne bi uga-I? ■ i Pranji rep je prav izboren!« je dejal nadvojvoda in potem se je izkazalo, da nihče prejšnjih kadilcev ni odstranil slamce. Le-ta je gorela s tobakom vred, zato seveda ni ugajala. Od takrat nadvojvoda menda ni pupoval več drugih cigar. Često Tih ie poklanjal tudi častnikom in kmalu ni bilo videti nobenega brez »podganjega re-PaD y ustih. Ko je prišel na poset v Milan z Radeckim nadvojvoda Franc Jožef, naš sedanji cesar, pokloni! jih je tudi njemu in bila mu je ta cigara izredno všeč. Ko je vprašal bratranca, kako jih imenujejo, je bil ta celo v zadregi. Naposled se je spomnil lep- Vržinije in dejal je: viržinke. In ime pm je ostalo. Cesar in generali so kmalu pokupih vse in odtlej jih je Laminetti komaj nancsel sproti dosti iz Švice v Milan.«
»A zakaj naj bi bila vojna cigara?«
, »V vojni leta 1859 smo izgubili Milan, a viržink o smo vzeli seboj za spomin. Le-ta nas je vedno spominjala na izdajalskega Laha, od leta 1859, ko je prišla k nam, pa do letos, ko ga imamo zopet v pesteh. A let< s bi nam morala biti na srcu prav po-Feb' o in nas opomniti, da nam mora Italijan vrnili slovenske kraje Severne Italije. In jaz. ?ko bi bil imovit, vsi vojski bi hotei poslati viržink in naši Janezi bi si morali zagozditi jih v usta, potisniti kape na uho, zaviiskati, da bi odmevalo preko gora in mej:
Hu ral! — Taljan, Milan nazai!
vojska z Rasi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. marca. (K. u.) Uradno:
Pomnoženo delovanje topništva na obeh straneh pri Pflanzer-Baltinovi armadi in pri vojni skupini B6hm-Er-molli.
Naše varnostne čete so odbile ruske napade severnovzhodno od Kozlova ob Stripi.
Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, fml.
lahko napade Francoze za hrbtom pri Douaumontu,
Resen položaj pri Verdunu.
Rotterdam. Francoska vojaška kritika sodi o položaju pri Verdunu, da je resen. Trdnjava je vsled zadnjih dogodkov veliko trpela.
Francoska druga obrambna črta ogrožena.
Gen!. Francosko vojno ministrstvo je poročalo 14, t, m, opoldne, da izvajajo Nemci podjetje proti drugi francoski obrambni črti in da je odpor v gozdu Bour-rus zelo težaven.
Francoska armada ca Francijo.
Curih. V vojnem svetu sporazuma je izjavila Francija, da rabi glede na položaj pri Verdunu sve svoje čete na Francoskem.
Če pade Verdun ...
Berlin, »Vossische Ztg.« izvaja: Strategom, ki se pečajo z umikalnimi načrti in ki zmanjšujejo važnost Verduna, očita Be-ranger v »Action«, da ne znajo Čitati zemljevida in da ne poznajo zgodovine, Verdun krije ceste Chaumont—DijonLyon in Vitry—Pariz. Če pade, so v nevarnosti francoske postojanke v Loreni in v Alza-ciji. Zgodovina uči, da je odvisna usoda Francije z usodo Verduna že stoletja. Nemčija ne žrtvuje svojih najboljših čet z gospodarskih in političnih vidikov, ne zato, da preseneti nevtralce ali da pripravlja ugodna tla svojemu vojnemu posojilu in Francija ne brani tam le nekaj kilometrov. Če pade Verdun, je odprta pot Nemcem v Burgund in v Lyon, v Saint Etienne in v Le Creusot, kjer se nahaja arsenal Francije.
Verdun—Solun.
Rotterdam. »Times« izvajajo: Nemci nadaljujejo še zato ofenzivo pri Verdunu, da vežejo čete sporazuma in vplivajo z zahoda na položaj pri Solunu.
Izredni vojni svet v Parizu.
Berlin. Predsednik Poincare je sklical poseben vojni svet v Pariz. Vojnemu svetu so pritegnili poleg ministrov in armadnih poveljnikov vse generale in admirale z vojnimi izkušnjami, načelnika generalnega štaba in veliko visokih civilnih uradnikov. Poslancev niso vabili.
Usoda Francije.
Genf. »Journal de Geneve« poroča: Nemci se ne omejujejo le na Woewre, na Verdun in na Argone, marveč poroča se tudi vsak dan o važnih bojih na francoski bojni črti v zgornji Alzaciji, v Champagni, v Artois in v Belgiji. Nemčija hoče z zavzetjem Verduna moralno premagati Francijo. Septembra že se je govorilo, da mora Briand za slučaj poraza pri Solunu odstopiti.
Amsterdam, »B. Z. a. M.« poroča: Francoski minister Malvy je izjavil, da računa z gotovostjo na odstop francoske vlade, če pade Verdun.
Nov francoski vojni minister.
Pariz, 17. marca. (Kor. ur.) Namesto generala Gallienija, ki je odstopil iz zdravstvenih ozirov, je imenovan za vojnega ministra divizijski general Roques.
Francoski poslanec padel pri Verdunu.
Pariz, Zbornični predsednik Descha-nel je obvestil zbornico, da je padel pri Verdunu poslanec departementa Seine-et-Oise Andr6 Thome.
Kaj delajo Angleži na bojišču.
Rotterdam. Reuterjev poročevalec v angleškem glavnem stanu izvaja: Angleška armada igra na Francoskem natančno tisto vlogo, ki jo je predpisal vrhovni poveljnik zaveznikom. Drži lastno bojno črto, vznemirja sovražnika, uri in ojačuje svoje rezerve. Prisiljena je zdaj, da miruje ob prehodu iz zimske vojske. V tem stanju se nahajajo zdaj vse armade četverospo-razuma, zato bi radi Nemci ravno zdaj prodrli. Pripravljajo se, da v danem trenutku udarijo z vso močjo. Vsled nemškega napada se to prej zgodi, kakor se je pričakovalo.
Kandidat oženjenih.
Rotterdam, 16. marca. (Kor. ur.) »Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Londona: I Gibson Bowles bo pri nadomestnih volit- ! vah v Leicestru nastopil kot kandidat oženjenih mož.
Churchill odpotoval zopet na bojišče.
London, 16, marca. (Kor. ur.) Polkovnik Churchill je odpotoval zopet z Angleškega in se je podal na bojišče.
Na Balkana.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. marca. (K. u.) Uradno: Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. HSfer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. marca. (K. u.) Uradno: Nič novega.	i
Vrhovno vojno vodstvo.
Papežev dar za Srbe in Črnogorce. Dunaj, 17. marca. »Reichspost« poroča iz merodajne strani, da je sv. oče po dunajski nuncijaturi daroval 10 tisoč kron za prebivalstvo Srbije in Črnegore. Ta dar izvira iz želje sv. očeta, da vkljub lastni stiski in pičlim sredstvom vsem v vojni trpečim narodom pride na pomoč kot skupni oče kristjanov. Seveda dobijo papežev dar večinoma, pravoslavni, ker sv. oče pri svojih delih ljubezni ne pozua razlike po Herodih in veri.
Ostanki srbske vojne. J.ugano. Rimski listi so trdili še
14.	1. m. zjutraj, d aje popolnoma pre-osnovana srhskn. armada na Krfu, a
15.	t. m. le objavila »Stampa« s Krfa
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. marca, (K. u.) Uradno:
Boji patrulj na raznih mestih bojne črte.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 13. marca. Uradno: Pri Rigi običajen ogenj iz pušk in delovanje poizvedovalcev. Nek nemški oklop-ni avtomobil, ki je poskušal naše jarke obstreljevati s svojo strojno puško, je artiljerija pregnala. Med artiljerijskim ognjem pri Ueikflllu smo opazili štiri eksplozije v sovražnih baterijah in v skupinah Nemcev, ki so se skušali približati vasi Borkovic. Pri Jakobovu so Nemci obstreljevali kolodvor New-Sel-burg. V okolici Tannenfelda in pri Dwinsku Živahen artiljerijski ogenj, ogenj iz pušk in metanje bomb. Jugovzhodno od Kolkov in v Galiciji ob srednji Stripi več srečnih spopadov s sovražnimi patruljami, neko sovražno stražo 30 mož smo celo ujeli.
Petrograd, 14. marca. Uradno: Na fronti pri Rigi živahen ogenj južno od jezera Babit. V nekem pododseku te fronte je nek oddelek leških čet porušil umetne ovire sovražnika, vdrl v jarke in z bajoneti pobil iznenadeno posadko. Vrnil se je polnoštevilno. Jugovzhodno od vasi Podkamien (11 km severozahodno od Novo-Aleksinjeca) in ob srednji Stripi so naše patrulje uspešno operirale proti sovražnim stražam in zopet ugrabile ujetnike.
TUDI NA RUSKEM BOJIŠČU POSTAJA ŽIVAHNEJŠE.
Amsterdam. »Telegraaf« javlja: Poročevalec »Timesa« poroča, da pričakujejo živahnejšega sovražnega nastopa na ruskem bojišču. Vojaški krogi sicer trde, da so vsa premikanja na skrajnem nemškem levem krilu le vojne zvijače, češ da gre za veliko ofenzivo, a drugi pa zopet trde, da mora v kratkem nastopiti Hindenburg v severnem sektorju z ofenzivo, da ojači sedanjo negotovo črto in da pomiri nemški narod.
RUSIJA PRIPRAVLJENA NA OFENZIVO.
Krakov. »Nowa Reforma* poroča: Londonska »Pall Mali Gazette« javlja: Rusija je končala svoje priprave in prične istočasno na vseh bojiščih ofenzivo. Napad se pričakuje vsak trenutek.
NAPADI NA SAZONOVA.
Rotterdam. Veliko pozornost vzbuja članek petrograjskega lista »Denj«, ki ljuto napada zunanjega ministra Sazonova in mu očita, da vodi s svojo politiko Rusijo v propad. Sazonov bi bil moral, izvaja list, sprejeti v svoj ekspoze odstavek, ki naj bi zmanjšal vrzel med Rusijo in Nemčijo, ker se mora le enkrat pričeti misliti na sporazum z Nemčijo, ki je premogočna čini-teljica. Minister naj bi izjavil, da ne namerava sporazum uničiti ne nemškega naroda, ne nemške države in ne nemškega vladnega načina, ker bi taka izjava vplivala spravljivo na Nemčijo. — »Novoe Vremja« radi tega članka napada »Denj« in ga dolži Nemcem prijazne agitacije.
NAŽI UJETNIKI V RUSIJI.
Dunajska »Zeit« poroča, da se je vrnil avstrijski zastopnik na stock-holmski konferenci »Rdečega križa«, bar. Slatin. Razpravljalo se je o izmenjavi vojnih invalidov, o milih darovih in o stalnem nadzorovanju ujetniških taborišč. Mešana komisija, v kateri bodo po trije nevtralci, trije Avstrijci in trije Rusi bo trajno nadzirala avstrijska taborišča. Prva taka komisija poj-de v Rusijo v začetku aprila.
pismo, ki objavlja gorostasne podrobnosti. Med 30.000 mladimi rekruti, ki so se podali iz Srbije na jadransko obal, jih je umrlo med potjo 25.000; 6000 jih je umrlo na lakoti, 9000 so jih kot žive mrliče prepeljali na Krf, kjer so jih morali zdraviti, ker so se preživljali v Albaniji deloma s travo In z lubjem. Na Krfu je bilo za zdravniško pomoč slabo poskrbljeno. Na stotine ljudi je prišel en zdravnik. Mladi ljudje so umirali in iazaretna ladja »Frančišek Aaiški« je vozila mrtve mlade vojake na morje, kjer so jih izročali valovom.
Grški vpoklici
Ženeva, 15. marca. Grška vlada je vpoklicala tri nove letnike in letnik 1899, kar ga ni služilo. Tz Rusije kliče svoje rezerviste.
Naše zadnje kupčij« v Rumuniji.
Dunaj, 16. marca. »Neue Freie Presse« poroča, da piše bukareški »Agrarul«, da se pogodba o 100.000 vagonih lahko smatra za sklenjeno. Kurz šo določili 117 lejev za 100 mark. Ostali pogoji so isti kakor pri zadnjih kupčijah. Izvozi se 100.000 vagonov koruze in pšenice, ječmena in ovsa, kar ga je še za izvoz na razpolago.
Dunajska »Zeit« poroča iz pristojnega mesta, da ta pogodba obsega več kakor prvotno napovedanih 100.000 vagonov. Po drugi pogodbi dobimo okoli: a) 30,000 vagonov pšenice in rži iz lanske in prejšnjih letin; b) 100.000 vagonov koruze iz let 1913, 1914 in prejšnjih let; c) okoli 10.000 vagonov ješprenja, graha in fižola iz leta 1915., tedaj vsega skupaj 140.000 vagonov. To blago pa dobimo šele, ko bo izvoženo žito iz prve kupčije, tedaj v mesecih aprilu do septembra, in sicer večinoma po Donavi.
TurCfla v vojski.
Rusko uradno poročilo,
Petrograd, 13. marca. Kavkaz. Ob reki Kalapotamos in ob obrežju so bili Turki vnovič vrženi.
Perzija. Po operacijah pri Keri-mandžahu so zaplenile naše čete osem topov.
Ključ Erzeruma izročen carju.
Frankobrod ob Meni. »Frankf. Ztg.« poroča iz Petrograda: Car je sprejel v Carskem Selu zastopstvo kavkaške armade, ki mu je izročilo ključe zavzete trdniave Erzerum.
Ruski sunek čez Kavkaz.
Berlin, 16. marca. Kakor poroča ruska agencija, so ruske čete, ki operirajo v Perziji, zasedle v smeri proti Bagdadu mesto Kerind v Perziji (200 km severovzhodno od Bagdada).
Boji s Senuzi,
London. (Kor. ur.) Vojni urad objavlja iz Kaira 14. t. m.: Naše čete, poveljuje jim general Peyton, zasedejo danes Sollum. Tabor Senuzov pri Maeadu ni zaseden. Beduinci, ki so se združili s pristaši Sajd Ahmeda, so demoralizirani, razočarani in stradajo. Ugledni šejk Matnuh iz Ostmerze se je udal. Glavarji rodu Ulad-Ali so prosili milosti. Stradajoče beduinske rodbine prihajajo k nam, da dobe živež in streho, ker so jih oplenili ljudje Sajd Ahmeda.
Francija in Turčija.
Geni. »Depeche de Toulouse« izvajal Dejansko neizogibno je, če sledi razvoju dogodkov končni razpad Turčije, da se ne prepusti Sirija sama sebi, marveč da dobi v kaki velesili, ki more biti le Francija, oporo, varstvo in varuštvo. Sirija mora postali naša v njenem lastnem in v našem interesu, vsaka druga rešitev bi razočarala in bi bila nevarna, »Depeche de Toulouse« pa izvaja dalje: Nemčija kot zmagovalka bi obdržala Turčijo kot svojo kolonijo; sporazum kot zmagovalec bi tudi ne postopal s Turčijo drugače in bi si razdelil kose turške države in bi ne dopustil niti sence oblasti v Carigradu. S Turčijo se more danes skleniti le tak mir, da se prepusti turška država milosti njenih premagovalcev in da se nepreklicno črta s svetovnega zemljevida.
Boli v Vzhodni /liriki.
London, 16. marca. (Kor. ur.) Smuts poroča iz Vzhodne Afrike: 15, marca smo zasedli Moschi na poti v Araschu, ki ga je sovražnik najbrže izpraznil. Sovražnik se hitro umika proti jugu, pri čemur mu železnica Tanga izborno služi. Mnogoštevilne reke so zasledovanje nekoliko zadržale. Množe se znamenja o velikosti sovražnega poraza pri Kitovu. Po grmovju in na pobočjih gričev smo našli mnogo mrličev. Našli smo tudi 1 top in 3 strojne puške, ki jih je sovražnik popustil.
Foriupisko.
Novo portugalsko minut;.L. Lizbona, 16. marca. (Kor, ur.) V novem ministrstvu so ostali finančni minister, zunanji minister, mornariški in minister jav-
nih del. Nova vlada Je sestavljena takole: Predsedstvo in kolonije Almeida, mornariško ministrstvo Coutinho, finance Costa, vojska Matto, zunanje stvari Soares, pravosodje Mosguita de Carvalho, javna dela Silva, naučno ministrstvo Pedro Martins, notranje stvari Perreira Reis. Parlament ustanovi ministrstvo za dela ln za podpore.
Španci zapuS&ajo Portugalsko.
Lugano, 16. marca. »Corriere della Sera« poroča: Skoro vsi španski državljani na Portugalskem se vračajo na Špansko, Iz vseh večjih portugalskih mest se poroča o odhodu Špancev.
japonska in lhfRSb.
Berlin, 16. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Amsterdama: Po Reuter ju Izjavlja uradni brzojav iz Tokia, da ni res, da bi Japonska nameravala lzpre-meniti zvezno pogodbo z Angleško. V nekem razgovoru je izjavil Japonski ministrski predsednik Okuma zastopniku Reuterjevega urada, da bo Japonska trdno držala z Angleško, da se uniči skupni nemški sovražnik.
Amerika in Evropa.
Wllson — prijatelj miru.
New York, 13. marca. Wolff poroča: Predsednik Wilson je deputaciji Skan-dinavcev rekel, da mu ni nič bolj pri srcu, kakor da Ameriki prihrani vojno. Deputacija mu je odgovorila, da ima njegov trud za mir po celem svetu živahen odmev.
Nemčija ni Ameriki dala mirovnih pogojev.
London, 15. marca. (Kor, ur.) »Daily Telegraph« pravi, da ima vzroka dovolj za domnevo, da so neutemeljena poročila ameriških listov, da je Nemčija po polkovniku House Wilsonu predložila mirovne pogoje.
Nemška spomenica ln Angleži.
Haag, 14. marca. Washingtonski dopisniki angleškega časopisja so oči-vidno razburjeni vsled utiša, ki ga nemška spomenica napravlja na Ame-rikance. Anglija naj temeljito odgovori.
Brazilija vzame Nemčiji trgovske ladje?
»Frankfurter Ztg.« poroča po »Journal di Commercio«, da je Nemčija Braziliji dolžna 120 milijonov za kavo. Ker jih najbrže nikdar ne bo mogla plačati, naj se zadrži nemške ladje. Naj se z Nemci začno pogajanja za najetje teh ladij. Če bi se Nemci upirali, naj se sklene najstrožje odredbe.
Senzačna poročila iz Mehike.
Washington, 16. marca. (Kor. urad.) Reuter: Z mehikanske meje prihaja veliko senzačnih poročil, ki si pa nasprotujejo. Ne more se dognati, če odgovarjajo resnici, ker so uvedli cenzuro. Med drugim se trdi, da so umorili mestnega poveljnika v Oji-nagi, pristaša Caranze, ko je poizkušal potlačiti upor lastnih čet, ker so nameravale vpasti v Združene države. Poroča se dalje, da namerava odpotovati ameriški konzul v Torreinu in tamošnji Američani, da je prevzel zastopstvo ameriških koristi angleški podkonzul.
Prekop Panama se 15. aprila otvori za velike ladje.
Washington, 16. marca. (Kor. urad.) Reuter: Tajnik vojnega urada se pritožuje, ker se otvori prekop Panama 15, aprila zopet prometu z velikimi ladjami.
Nemški državni zfioi.
Velevažna politična vprašanja.
Nemški državni zbor je zopet začel z razpravo. Državni zakladnik je predložil svoje znane davčne načrte. Sedanje zborovanje je dobilo nek poseben pomen radi zadnjih dogodkov. Zadnji teden se je slišalo o nekih nasprotstvih v nazorih in res je odstopil veliki admiral Tirpitz. Dunajska socialistična »Arbeiterzeitung« piše, da je bil Tirpitz eden tistih, ki je hotel ostrejšo podmorsko vojno proti vsaki angleški in nevtralni ladiji v angleških vodah, pa naj bi bila oborožena ali ne. Zmagal je kancler Bethmann-Hollweg, ki hoče ostrejšo podmorsko vojno samo proti o bo roženim trgovskim ladij am. Tako razlagajo zadnjo objavo nemške vlade, da je podmorska vojna proti oboroženim trgovskim ladij am v polnem teku.
Nemški državni zbor je rešil nekaj malih predlog. Konvent seniorov je sklenil glavne seje odložiti do prihodnje srede in izjavlja, da ni izključeno, da se bo v zadnjih dveh dneh prihodnjega tedna govorilo o velevažnih političnih vprašanjih. Proračunski odsek se je posvetoval o znanem pismu državnega kanclerja, ki proračunskemu odseku odreka pravico sklepati v vprašanjih zunanje politike.
Berlin, 16. marca. (Kor. ur.) Državni zbor je začel prvo čitanje proračuna v
zvezi z davčnimi predlogami in naglašal, da so tudi letos postavljene v proračun le postavke zadnjega mirovnega leta, ko se je skrajno štedllo. V decembru dovoljeni vojni kredit bo zadostoval še za nekaj časa. Državni tajnik opozarja, da sklepa proračun s 480 miljoni primanjkljaja, za katerega pokritje se predlagajo novi vojni davki,
Berlin, 16. marca. (K. u.) Pomnožena proračunska komisija državnega zbora je včeraj s 23 proti 5 glasovom sklenila, da zbornica vstraja pri svoji ustavni pravici vladi v vprašanjih zunanje politike izražati svoje mnenje. »Lokalanzeiger« pravi, da stvar pride najbrže pred zbornico.
Kardinal Mercier.
Nemška pritožba v Vatikanu.
Curih, 16. marca. Pariški dopisnik »Corriere della Sera« javlja, da se je nemški guverner v Belgiji pl. Bissing pritožil v Rimu radi kardinala Merciera in škofov v zadevi znane spomenice. Bissing upa, da bo Vatikan njegovo pritožbo priznal kot upravičeno, sicer pa misli še na druge odredbe, Oficijelno belgijsko glasilo v Le Havre potrjuje te vesti.
»Neue Rotterdamsche Courant« piše, da kardinal Mercier v svojem postnem pastirskem listu izraža svoje veliko zadovoljstvo o sprejemu pri papežu, ki je za Belgijo vedno kazal gorke interese. Ko je kardinal sv. očetu povedal, da misli vernikom za dne 1, maja priporočati splošno sv. obhajilo »po namenu sv, očeta«, je papež odgovoril: »Po mojem namenu je za Belgijo.«
Uspeh sv. Očeta za bolne vojne ujeinike.
Berlin, 16. marca. Uradna »Nordd. Allg. Ztg.« poroča, da so končana dolga pogajanja, da se bolne in lažje ranjene nemške in francoske vojne ujetnike pošlje zdravit v Švico. Kakor znano, je to misel dal sv. oče, ki se je tudi v tej smeri velikodušno trudil, da zmanjša trpljenje vojne. Francoska vlada je privolila, da se tudi civilne bolnike pošlje v Švico.
Na morili.
Velikost skrivnostne nemške bojne ladje »Mowe«,
Haag. Mornar Whiteway, ki se je vozil na parniku »Flamnigu«, katerega je zaplenila skrivnostna nemška ladja »Mowe«, pripoveduje, da obsega »Mowe« do 8000 ton. Čudil se je, ker so skoraj vsi mornarji, do 300 mož, govorili angleško. Med posadko se je nahajalo veliko prejšnjih kapitanov, krmarjev in inženirjev nemških ladij, ki so kupčevale pred vojsko z Angleži. Vozila je nemška ladja s približno 17 vozli. Kadar so srečali kako angleško ladjo, so prebarvali popolnoma ladjo.
O potopljeni »Tubantiji«.
Amsterdam, 16. marca. (Kor, ur.) Po tukajšnjih vesteh se še ni z gotovostjo dognalo, da-li je bila »Tubantia« torpedirana ali pa je zadela na mino, V poročilu, ki je došlo mornariškemu ministrstvu, se govori o obeh možnostih. Na drugi strani je pa prejelo ravnateljstvo holandskega Lloyda danes zjutraj od kapitana potopljene ladje brzojavko, ki se glasi: »Zadel nas je torpedo, Ladja se potaplja.« Tri ure kasneje je prišlo brezžično poročilo, da je položaj ladje brezupen in da je kapitan z možmi posadke, ki so se še nahajali na krovu, zapustil ladjo. Potniki in velik del posadke je zapustil ladjo takoj, ko se je pripetila nezgoda, Najbrže je ležala »Tubentia« radi teme in vladajoče megle vsidrana pri svetilni ladji »Noordhinder«, ko je nastala eksplozija, Dva čolna s potniki in posadko sta dospela danes ob 5. uri zjutraj k svetilni ladji »Noordhinder«. »Tubantia« je bila zadeta zadaj, tako da je bila krmilna naprava takoj v neredu. Parnik se je potopil tekom treh ur. Na krovu je bilo 294 mož posadke, 24 potnikov I,, 33 II. in 8 III. razreda, Parnik, ki je odplul včeraj točno ob 6V&. uri zvečer iz Ymuidna, je bil s svojimi 13,911 tonami eden največjih parnikov, ki so vozili iz Amsterdama. Po dosedaj došlih vesteh se zdi, da ni nihče izgubil življenja. Vrednost ladje se ceni na štiri milijone goldinarjev.
Dnevne novice.
-f IV, avstrijsko vojno posojilo, Dunaj, 17, marca. (Kor. ur.) Kakor poroča »Fremdenblatt«, utegne v prvi polovici meseca aprila dozoreti za razpis vprašanje IV. avstrijskega vojnega posojila, Modalitete novega vojnega posojila še niso določene. Spričo sijajnih uspehov zaveznikov armad in izvanredno ugodnega gospodarskega finančnega položaja je nedvomno pričakovati še veliko večjega in sijajnejšega uspeha tega IV, novega vojnega posojila.
•f Baron Andrej V/Inkler umrl. V Gradcu je umrl dne 16. marca 1916 nekdanji deželni predsednik na Kranj-
skem baron Andrej Winkler v 91. letu starosti. Rajnik je bil odlikovan i velikim križcem Franc Jožefovega reda in je bil vitez reda železne krone II. razreda kakor tudi častni meščan deželnega glavnega mesta Ljubljane in veliko mest, trgov in kmečkih občin na Kranjskem. Baron VVinkler je skoro trinajst let modro in pravično vladal našo deželo. Bil je svojim uradnikom zgled pridnosti in natančnosti v službenem poslovanju, imel je za vsakega prijazno besedo, naklonjen je bil dobrodelnim zavodom, katere ustvarja krščanska ljubezen do bližnjega; sploh se mora priznati, da se je trudil storiti, kar je bilo v tedanjih razmerah mogoče. Zlasti v gospodarskih ozirih je ukrenil mnogo dobrega. Andrej Win-kler je bil državni poslanec, ko ga je imenoval cesar leta 1880. za kranjskega deželnega predsednika za vitezom Kal-linom, ki je bil povišan za cesarskega namestnika na Moravskem. Rojen je bil rajni baron Winkler na Goriškem v Memcih pri Trnovi. Bil je sin kmečkih staršev. Posvetil se je politični službi. Goriške Slovence je zastopal mnogo vrsto let v goriškem deželnem in v dr žavnem zboru, dokler ni postal kranj ski deželni predsednik. Vpokojen je bil baron Winkler 11. oktobra 1892. in mu je podelil cesar ob tej priliki veliki križ Franc Jožefovega reda. Za njegove zasluge ga je povišal cesar že prej v ba ron9ki stan. Pred njegovim predsedovanjem na Kranjskem je izhajal pod vodstvom sedanjega dvornega svetnika Šukljeja popoldne vladni »Ljubljansk' List«. Za uvedbo slovenščine v uradih na Kranjskem ima rajnik velike zasluge. Baron Winkler se je nastanil, ko je bil vpokojen, v Tolminu, kjer je imel svojo vilo. Tolmin se mu je namreč zelo priljubil, ko je služboval tam še kot okrajni glavar. Vsled sedanje vojske z Lahi se je preselil v Gradec. Kranjska dežela mu ohrani blag in časten spo-min I
Poslance Pacherja, Urbana in Wolffa je zaslišal 14. t, m, ministrski predsednik grof Stiirgkh,
Barski nadškof v Sarajevu. Iz Sarajeva se poroča: Črnogorski metropolit in nadškof barski dr. Nikolaj Dobrečič je do-šel z materjo in sestro v Sarajevo1.
Spisi v razumevanje narodov, V založbi Evgena Diedericha v Jeni izide kmalu več majhnih knjižic z gorenjim naslovom, ki v primeroma kratkih sestavkih — prečita se lahko v eni uri — predoče čitatelju najvažnejše pojave ljudske duše tujih narodov, predvsem slovanskih narodov v Avstriji in na Balkanu. Slovence je opisal drž. poslanec prof. dr, Jan. Ev, Krek v Ljubljani, Hrvate pa pisatelj in kustos zagrebškega muzeja Andrej Milčinovič, Ukrajince in njihove pesnitve opisuje rusinski pisatelj Aleksij Barwinsky v Lvovu, Kari Notzel opiše jedro in ugotovi nekako svojstveno formulo »slovanske ljudske duše«. To knjigo dopolnjuje druga Notzlova »Francoski in nemški duh«, ki dobro pogaja in določa razliko med francosko in nemško duševno nadarjenostjo. Pripravljajo se na-daljni zvezki o Bolgarih, Srbih, Poljakih in Čehih, Vso to izdajo bode zaključil Viljem Haasov spis »Duša Jutrovega«, ki bo opisal Mohamedanca, Indijca in Kitajca z ozirom na duševne pojave.
Srednjeevropska učiteljska zveza. Skupščina zastopnikov Nemškega učiteljskega društva in Nemško-avstrijske učiteljske zveze v Breslaviji je sklenila soglasno, da čim prej ustvarijo tesnejših stikov med obema zvezama. Takisto je sklenila soglasno, da se povabijo vse narodnosti k izvolitvi odbora vseh srednjeevropskih učiteljskih društev. Ta odbor naj bi imel nalogo, da pospešuje ljudski pouk in ljudsko vzgojo in zoži stike med posameznimi učiteljskimi društvi. Nemško učiteljsko društvo je prevzelo izvršitev tega sklepa.
Na korist vojaški bolnišnici v Škofji Loki priredi dobrodelni koncert v nedeljo, dne 19, marca 1916, v »Društvenem domu« v Škofi Loki gospa Mileva dr. Zakraj-škova s prijaznim sodelovanjem gdč. Dane Kobler, koncertne pianistinje gospe * in slavnega kvarteta Kozina, Začetek točno ob pol 5, popoldne,
—	Neznani umrli vojaki. Sedma številka tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu se nahajajočih civilnih oseb se je obenem s popisi teh oseb razposlala na vsa c. kr. okrajna glavarstva na Kranjskem in na mestni magistrat v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim na vpogled.
—	Potovanje preko državne meje.
C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Vkljub opetovanim pozivom jemlje preko državnih mej potujoče občinstvo čestokrat knjige, brošure, časopise, korespondence in spise vseh vrst seboj. Vsled tega nastajajo pri pregledovanju potnih listov in prtljage ovire, ki imajo za posledico občutne zamude za dotično osebo. Zato se potujoče občinstvo ponovno svari, da na potovanju preko državnih mej ne jemlje
seboj nobenih takih reči. Dr. l'abrizi m. p.
— Umrl je v Gradcu Friderik Ja« nežič, višji železniški sprevodnik v p., star 55 let.
—	Huda kazen oderuha z živili. Tovarnar Karol Wrenschur v Marenber-gu pri Mariboru je ob izbruhu vojske pričel trgovino z živino. Na sejmih se mu je posrečilo s pretiravanjem cen, da so živinorejci samo njemu prodajali živino. Nakopičil je toliko mesa, da ga mu je 36.000 kg ostalo. Spravil ga je v neko ledenico v Gradec, kjer se je pa večinoma pokvarilo. Radi nakupov čez potrebo in radi špekulacije z mesom jo bil te dni pred graškim sodnim senatom obsojen na tri mesece strogega zapora in na 20.000 K denarne globe.
—	Plaz je zasul v Bohinju v Ukancu 40 oseb.
—	Dobava ovsa za državne žrebce v zasebni oskrbi. Da se omogoči rednikom državnih žrebcev, kateri sploh niso nič ali pa premalo pridelali ovsa, dajati žrebcem 14 dni pred skakalno dobo in potem tekom štirih mesecev po 5 kg ovsa na dan, je c. kr. poljedelsko ministrstvo sporazumno z vojnim in notranjim ministrstvom sledeče odredilo: Navedene rednike žrebcev ima okrajno glavarstvo opozoriti, da se pri njem oglasijo za nakazilo patrebnega ovsa in sicer po 5 kg za vsakega žrebca na dan skozi štiri mesece, ker toliko časa traja skakalna doba. Temu zaprosilu je treba priložiti: 1. Potrdilo pristojnega županstva o tem, koliko žrebcev ima prosilec na rejit dalje koliko ima ovsa na razpolago, oziroma da ga sploh nič nima. 2. Potrdilo pristojnega državnožrebčarskega postajališča, koliko in katere (imena in številke temeljne knjige) žrebce ima prosilec po pogodbi v oskrbi. Ta zadnja potrdila smejo držav-nožrebčarska postajališča vsled ministrskega naročila prosilcem izdajati na posebno prošnjo, če pa se izvrši kaka sprememba v številu teh žrebcev, morajo to naznanili politični oblasti. Prošnje za oves morajo okrajna glavarstva, če ni nikakih pomislekov, nemudoma odposlati podružnici vojnožitnega prometnega zavoda. Ta zavod potem prosilca obvesti, pri katerem komisijonarju da more oves dobiti, V to potrebne vreče preskrbi prosilec. Hkrati se mu naznanijo tudi plačilni pogoji za dobavljeni oves. Kadar politična oblast izve, da se je skrčilo število žrebcev, za katere se je oves dobavil, mora to nemudoma sporočiti vojnožitnemu prometnemu zavodu. Državnožrebčarske postaje so političnim okrajnim oblastvom že naznanile, kateri posestniki imajo v oskrbi državne žrebce.
—	Mažarske šole na Hrvatskem. Na
Hrvatskem je dosedaj otvorjenih 90 zasebnih mažarskih šol, v katerih poučujejo ma-žarski učitelji, ki so nesposobni hrvatskega jezika. Te šole obiskujejo večinoma — hrvatski otroci,
—	Umrla sta v Osijeku kr. sodnik Miloš Jankovič in priv, uradnik tamošnje tovarne za užigalice »Drava«, Viljem Špi-gelski,
—	V vojnem ujetništvu umrl je v Sibiriji 24, januarja knjigovodja cementne tvor-nice v Zidanem mostu Adolf P r e 1 o g.
—	Aretacije. »Grazer Tagblatt« poroča: Prijeli so 11. t. m. župnika pri Devici Mariji na Zilji Franca M e š k o , župnika Jurija T r u n k in cerkovnika Mihaela Grafenauer. V Ormožu so prijeli 13. t. m trgovca in posestnika Lovro Petovarja.
—	Četrtega sina je izgubil na bojišču grof Valdemar Roon, generalni poročnik in dedni član pruske gosposke zbornice. Četrti sin, major pl, Roon, je padel 8. marca.
—	Odlikovani grof Zeppelin. Hanze-atni križ je podelilo mesto Liibeck grofu Zeppelinu.
—	Ker je prodajala žganje ruskim vojnim ujetnikom v Leitendorfu pri Ljubnu na Štajerskem kljub ponovni prepovedi, je prisodila politična oblast 8 dni zapora bra-njevki Rozi Seničar. Izgubila je tudi obrtni list.
—	Obsojeni dobavitelji konj. V Dc-brecinu je dokončana razprava proti obtoženim vojnim dobaviteljem konj. Obtoženi so bili gališki begunci Leon Serless, njegova brata Izak in Ozea Serless, nadalje Henrik in Tobija Reiter in Joahim Knippel. Ti so takoj v začetku vojske ustanovili društvo za dobavo konj vojnemu erarju. Z denarjem so dosegli, da so poverjeniki kupovali konje samo od njih in še od nekaterih drugih, večinoma galiških trgovcev s konji. Ali ti niso bili zadovoljni z že itak lepim dobičkom, ampak so goljufali vojni erar ter so dobavljali slabe ali popolnoma nesposobne konje. Razprava proti obtoženim je trajala štiri tedne, Obsojeni so bili zaradi zločina proti vojnemu vodstvu Leon Serless na osem let težke ječe, Tobija Reiter na štiri, Izak Serless, Ozea Serless in Joahim Knippel vsak na leto dni težke ječe ter na izgon iz Ogrske za vse čase.
—	Brzozračni promet med Dunajem in Budimpešto. »Fremdenblatt« poroča: Pogajajo se o ustanovitvi rednega brzo-zračnega prometa med Dunajem in Budimpešto. Zgraditi nameravajo v ta namen letala, podobna tistim velikim letalom, ki se
zdaj v vojski tako dobro izkazujejo. Ti zračni omnibusi bi prevozili 8—10 oseb v približno dveh urah z Dunaja v Budimpešto in nazaj.
— Umrl je v Budimpešti Samuel grof Teleki, član magnatske zbornice in pravi tajni svetnik.
Primorske novice.
Konferenca »sodalitatis Ss. Cordis Jesu« se vrši v tržaškem Marijinem domu v četrtek dne 23. marca ob pol 11. uri dopoldne. Predsednik.
Iz Gorice. Vreme je oblačno in po malem naletava dež. Soča neprenehoma raste tako, da je postala že precej velika. Sedaj v zimskem času bodo imeli Italijani priliko, da se malo skop-1 jejo. Kajti če bo še nekaj časa deževalo, bo kmalu vsa Furlanija pod vodo. — Goriška nemška šola je precej poškodovana. — V ulici Kodelli je neka hiša na pol podrta, tri so pa prav močno poškodovane. — Nekateri posestniki iz Podpore, ki so ostali v Gorici, so dobili dovoljenje, da smejo iti v Pod-iroro obdelati si zemljo, ali le v določenem času.
Iz Gorice. Soča narašča. Topniški boji so se zopet pričeli in topovi vseh vrst pokajo kar naprej. — Zjutraj ob 4% smo čutili dolg in močan potresni sunek. — Da se napravi konec vsakemu vlačuganju, je oblast strogo prepovedala, da ne sme po določeni uri zvečer nihče več na ulico, raz-ven s posebnim oblastvenim dovoljenjem. Tako je prav. — Ljudem po kleteh se sedaj radi obilega deževja slabo godi. 12. marca. Dež in grmenje topov traja dalje. V hišo blizu plinarne je udarila granata in sedemnajstletnemu fantu odtrgala obe nogi; umrl jc še isti dan. — Skozi mesto smo zopet videli korakati dolge vrste italijanskih ujetnikov. 13. marca. Dež in divjanje topov. V mesto padajo tudi krogle iz pušk in ni varno hoditi na cesto. — Gostilničar Kamen-šček na Kornu, ki je bil zopet poklican k vojakom, je bil sedaj v Ljubljani operiran in je že izven nevarnosti. — Znani gostilničar »Maks«, o katerem se je že večkrat govorilo, da je naše! smrt v Srbiji, se naha-ia sedaj zdrav na goriškem bojišču. — Čez leto dni se je oglasil iz ruskega ujetništva Andrej Cotič iz Dornberga; z njim so še trije drugi Dornberžani. Superarbitrirana sta prišla cd vojakov mizar Gleščič Marijo iz Gorice in posestnik Valentinčič Valentin.
Goriške ulice so dobile nova imena. Ulica Ugo Foscolo se sedaj imenuje Koroška ulica; Caprin; Dunajska ulica; Percot-to: Transalpina; Silvio Pellico: Princa Ev-gena ulica; Ascoli: Sv. Ivana ulica; Ponte Nuovo: Sabotinova ulica; Dante: Radetz-kyjeva; Petrarca: Tegethofova; Ginnasti-ca: Grofa Leonharda ulica; Ippolito Nievo: Dornberška ulica; Giac. Leonardi: Studenec; Usina: ulica gore Kalvarije; Bertolini: Cobend; Rossini: Colloredo; Mattioli: del-ia pesa (tehtnice); Ar.t. Canova: Sv. Križa ulica; Bounarotti. Franc della Torre; Al-fieri: Strassoldo; Adelaide Ristori: ulica hriba sv, Mihaela; Donizetti: Haydnova ulica: Ariosto: Attemsova ulica; Paolo Di-acono: Sv. Frančiška ulica; S. Marco: Kraška u.ica: Alpi Giulie: Alpska ulica; Gio-sue Carducci: Gospodska ulica; Trg Gin-sasiica se sedaj imenuje Trg Maksimilja- j na I.: Piazza Rotta: Trg Edling; Trg^ de j Amicis: Korenj; Trg Verdi: Giardino (ijudskega vrta trg). Mesto imen, ki naj bi kazale po že'.-: Lahonov italijanski značaj naše '.epe slovenske Gorice, nosijo sedaj ulice de''.rr.a stara imena, deloma pa imena, ki ipo~ir.;a-'o na domačo starejšo in novejšo zgodovino.
Solkan. Seda: ;e vzel sovražnik Solkan na ci':. Že več eni strelja z najmočnejšimi granata.-.. Do>.': del občine proti Gorici aaibor trpi. nobena hiša ni več cela. V hišo g. šolskega ravnatelja T. Jug padla je po noči granata, a nobenega poškodovala, Župna cerkev e zelo poškodovana.
Profesor dr. Andrej Pavlioa obhaja
kakor smo že včeraj omenili, prihodnjo nedeljo 25 letnico mašništva. Novo mašo je imel na Sveti gori, srebrni jubilej pa bo kot begunec obhajal pri begunski Svetogorski Materi božji v ljubljanski frančiškanski cerkvi na dan sv. Jožefa ob pol 10. url dopoldne.
V ruskem ujetništvu v Sibiriji, Omsk-Vijstavka, se nahaja četovodja Ernest Per-tot iz Barkovelj, bivši strojni stavec. Oglasil se je po preteku enega leta.
Aprovizacijska komisija v Trstu je v svojih 16 prodajalnah prodala v času od 6. marca do 12. marca t. 1, za 119.543 K 58 h živeža.
Iz srbskega ujetništva v Italiji. Po dolgem času se je zopet enkrat oglasil iz Italije Viktor Volk, učitelj meščanske šole v Postojni.
Ljubljanske novice.
u uellkl Izbiri ln po Jako nizkih cenah priporoča turdka
n, b
S ?
fiSB >
ISkaberne, hjubljana
mestni trg šteu. 10.
r-.
□
Ivan Dax umrl. Danes ponoči je umrl v deželni bolnišnici g. Ivan Dax, vežbalec in orodjar Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Ivan Dax, rojen 1. 1861 v Požunu na Ogrskem je vstopil dne 1. novembra 1894 v službo Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva ter si je v teku let pridobil s svojo spretnostjo neprecenljivih zaslug za j razvoj gasilstva v Ljubljani in na Kranjskem v obče. Dax je bil splošna znana osebnost v Ljubljani in marsikdo ga bo pogrešal zlasti pa gasilski krogi. Bodi mu blag spomin! Pogreb bo jutri ob 3. popoldne iz deželne bolnice.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bode imelo v nedeljo, dne 19. t. m. na praznik sv. Jožefa svoje vsakoletno cerkveno pobožnost v čast svojemu zavetniku sv. Jožefu v Križanski cerkvi. Ob 7. uri je sv. maša in med sv, mašo skupno sv. obhajalo. Sv. maša se bode darovala za člane, ki so v vojski ali v vojni službi. Gg. pevci imjo skušnjo za petje pri sv, maši v petek, 17. t. m. ob 8. uri zvečer v Rokodelskem dom.u
lj Šaren večer v slogu Ronacherje-vih prireditev na Dunaju bo v nedeljo dne 19. marca v veliki dvorani hotela »Union«. Priredi ga ljubljanska krajevna skupina Avstrijskega društva v pro-speh patriotskih društvenih namenov in na korist sklada za nabavo posebnega potapljalnega »U«-čolna. Poleg iz-borne vojaške godbe sodelujejo v bogatem umetniškozabavnem sporedu prvovrstne moči iz Trsta in iz Ljubljane. Vrste se v njem resna in vesela predavanja v prozi in v verzih, prednašanja arij iz oper in operet ter pesmi iz domače glasbene literature, presenetljive čarovnije in prevare modernega čaro-dejca, od renomirane umetnice izvajani klasiški moderni ter antiški plesi (v Ljubljani nekaj docela novega!), groteskno komični prizori, bliskovito slikanje z barvami i. si. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Med izvajanjem posameznih sporedovih komadov vstop ni dovoljen, prav tako tisti čas ni dovoljeno servirati. Pristop ima vsakdo. Cene: Sedež ob mizah od 1. do 5. vrste 4 K, sedež ob mizah od 6. do 9. vrste 3 K, ostali sedeži v dvorani in na balkonu po 2 K. — Predprodaja vstopnic v tobakarni hotela »Union« do 19. t. m. opoldne. Konec prireditve o polnoči.
lj Sladkorne nakaznice se izdajajo za občine Vič, Zgornjo Šiško in Moste (Selo in Vodmat) pri ljubljanskih krušnih komisijah, nakar se ondotno občinstvo opozarja.
lj Cenejši kruh. Od sobote, dne 18. t. m. pride v promet cenejši krtih, ki bo narejen iz 60% pšenične ter 40% koruzne moke in mu bode cena 52 vin., nakar se kupujoče občinstvo opozarja. 18 vin. cenejši, to se bode posebno revnejšim znatno poznalo.
lj Dotlčnl, ki Je vzel te dni z mize
spomine iz goriških bitk, naj prinese sam vse nazaj, sicer se bo kesal.
Velikanski spored v
Kino Central
v deželnem gledališču.
Od danes naprej:
žrtev onemoglo Italijanske besnostL
mir HvfentlCS?! JIOSBftS?! !?0S!aetkl. -mn
Zgodovinski dokumenti iz svotnvne vojne! 50U m dolg film. — Več na lepakih.
Danes, v petek in jutri, v soboto poleg
tega še:
Tr=T
»V



I
Slika iz iivljeuja v treh dejanjih,
Izborsta veseloigra;
Veseloigra v treh dejanjih.
Asta Nielsen v glavni vlogi!
Danes v petek in jutri v soboto predstave ob 1/2 5, 7. in 9. uri zvečer, v nedeljo po navadi.
V nedeifo nov spored!
izurjeno v papirni stroki, sprejmo Anton Slatnar v Kamniku.
Išče se v dobro hišo k majhnim otrokom vsestransko zanesljiva in vsaj nekoliko izobra-694	žena
katera ima veselje pa tudi potrpljonjo z otroci in bi jib imela na skrbi tudi po noči. Plača 24 kron mesečno. — Ponude do 25. t. m. Marija Lužar, posredovalka služb v Kranju.
Dekleta
vajena poljskih del dobe službe na deželi.
Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo naznanja tužno vest, daje njega dolgoletni in zvesti vežbale in orodjar, g.
Ivan Dax
danes ponoči ob 1. uri umrl v deželni bolnišnici. Pogreb se vrši dne 18. marca 1916 ob 3. uri popoldne iz dež. bolnišnice na evangeljsko pokopališče.
Bodi mu blag spomin!
I.jubljjana 17. marca 1916.
Odbor.
Dobro izisrfesie
w

689
I
®


v«a». V«* se sprejmejo pri
H. $.'aiar. Ljubitesa, felšče i
f
1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi dragega soproga, očeta in brata, gospoda
v 43. letu svoje starosti dne 6. marca po kratki bolezni v tržaški bolnišnici. Pogreb nepozabnega se je vršil dne 8. marca na tržaško pokopališče.
Na Ajševici pri Gorici, 8. III. 1916.
Žalujoči ostali.
Štev. 61.
c. kr. državni obrtni šoli v Ljubijani se prične pouk v pondeljek dne 20. marca
in sicer za sedaj v oddelkih:
1.	Ženska obrtna šola. Ta obsega strokovne šole za šivanje perila, oblek in za umetno vezenje. Vsaka teh šol traja dve leti in ima poleg tega še en enoletni atelje.
Za vstop je treba dovršeno ljudsko šolo in dokaza, da bode učenka v tekočem solarnem letu dosegla starost najmanj 14 let.
Sprejemajo se tudi hospitantke, ki se žele popolniti le v nekaterih predmetih.
Odhodno izpričevalo Ženske obrtne šole daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja dotičnega obrta.
2.	Javna risarska šola, ki je namenjena obrtnikom, pomočnikom in vajencem. Pristop pa imajo tudi dečki, ki so dovršili ljudsko šolo in ki si hočejo pred vstopom v mojstrski pouk pridobiti še nekaj znanja v risanju in v splošno izobrazujočih predmetih.
Pouk v Javni risarski šoli se vrši ob nedeljah dopoldne ob delavnikih pa v večernih urah.
Vpisovanje v navedene oddelke bode v soboto dne 18. marca dopoldne in popoldne in v nedeljo dne 19. marca dopoldne.
Vsak na novo ustopajoči učenec (učenka) plača dve kroni sprejemne pristojbine.
Pristop k ravnateljskl pisarni ln v šolske prostore je dovoljen edinole pri hišnih vratih št. 10 v Gorupovi ulici.
Podrobneja pojasniia daje ravnateljstvo ustmeno ali tudi pismeno.
Ravnateljstvo c. kr. državne obrtne šole.
V Ljubljani, dne 11. marca 1916.
642
»»"i..m-ev-m«a■ p .u m	a,w4ui>
BENCIN
neobdavčen kakor tudi obdavčen, prašno olje, strojno olje in olje za cilindre se dobi pri tvrdki Julij Elbert, LJubljana, Kongresni trg 14.
Tisk: »Katoliške Tiskarne*.
Odgovorni urednik: Joiei Oostinčar. državni nuslanea