Časopis s podobami sa sIoTensko mladlao.
Štev. 12.           V Ljubljani 1. decembra 1876.           Leto VI.

                               Najprisrčnejši otrok
(Sofiji Kochovej.)
tako je v prcsretih nebesih Icp6! Svetlobe se boije naslaja ok6; J    V cvclHcsilt, ki zldte pu vrlih diSi, "c    V otrofije so an^eljci zbrani igre. /     Nekdaj k igrajuvhn pmttipil jo Bog,
In radostcu, sredi nebeskih otrok,
Krildtcn krotkosti preinile dobil:
Prijazncjši, ljnbSi vseli drugih je biL
A On, ki pozeuieljslrih niiilar Ijudij,
Mogiti in dobroten, pozabil še nij,
Krilatca nedoliuemu rekel je zdaj:
pOfitavt. moj Ijiifaei^ presveti nad raj.1
Jaz mater na zeinlji prebliižfno zuam ,
Nje ntkama t skrb te Ijubefo podam;
Oznani jej, kakano je Caka ncbo,
Vesolje, teftil« jej bodi 8l«dk6!u
H& p6t bc toil&tec odpra\ljal takoj,
A dom 8e popraj si ogledal jo svoj.
Kako se okrog jo oziral svcQ6,
Kaio sc 12 rnja odtryal težko I
Tedaj fiudovitili prijel se o^es
Za Tselej je kosec mu sinjili nebea.
Ko jenUjfl slovo po uebeskih vrt*b,
CTeUice aa jok se držijg po Uek;
178
N& nata in lici tna roi« hlt^, Db vedno bi tamlaje bile creine. Iztoplje se v rusi, ter \\A, kakor din, Z Hofcvesko svetlobo stoji obsijdn; Foljubi ga Bog Le in blagosloii — Otrok iiajjirisrtinejši k lemlji zleti!
Lujiza Pesjakova