tREDNISTVO ZARJE ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 Sikama I, nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. lopoldne in od 5. do 6. noroldne vsak dan razen nedelj in »atnikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
SAROCNINA : celoletna po pošti ali b pošiljanjem na dom za irstro-Oprsko in Kosno K 21 *60, polletna K 10’80, četrtletna fS'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26,40; za ostalo inozemstvo in An eriko celoletno K 36-—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
4	1
m	Ir
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* /	ob	pol	11.	dopoldne.	\ •. ♦
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbui-govi ulici štev. 6, D., ia uraduje za stranke od 8. do . 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečet Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana
:::	in r eHan e 40 vin. — Jnserate sprejem« upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirann pisma so ne sprejemaj! —— - • Heklainacije lista so poStnine proste.
Stev. 714.
V Ljubljani, v torek dne 21. oktobra 1913
Leto III.
S
Državni zbor se shaja.
3
Po dolgem presledku, podaljševanem od ledna do tedna, ima avstrijski državni zbor da-its zopet sejo. Dne 20. julija ga je da! grof Sliirjckh odgoditi, ko se je večina vdala njegovi uhtevi. da naj pobere šila in kopita in se izkadi. 'olctno zasedanje je moralo odpasti, ker je bil irof Stiirgkh trmast in ga ni maral, državno-ifcorska večina pa strahopetna in je padla pred Siiirgkhom na trebuh.
Za državni zbor ie bilo po leti. ko ie šel na počitnice, še dela dovolj. Tudi če ne bi bil šel dopust, ne bi opravil vsega, kar je zaostalo. To pa seveda ne bi smel biti izgovor, a ni treba storiti ničesar, če se ne more izvršiti se. Zaostanki dolgih let se ne morejo opraviti v enem dnevu, ali če naj sploh kdaj pridejo pod streho, jih je treba vsai po malem obdelati ji izrabiti vsak čas, da se rešijo vsaj najnujnejše zadeve. Če ni bilo za grofa Stiirgkha nič drugo mjno, kakor takozvane državne potrebe, med atere šteje v prvi vrsti vojaške zahteve, še ni dokazano, da so ljudske potrebe mani nujne. Zmeda pojmov mora biti itak velikanska, če go-podje, ki krmarijo državno barko, ne razumejo, a so ljudske potrebe prve državne potrebe, ler je država brez ljudstva prazna senca.
Neizpolnjenih ljudskih potreb pa je v Avstriji že na hribe. Med najvažnejšimi je tako-jvano socialno zavarovanje, ki nai bi poskrbelo la delavske starce in jim omogočilo, da bi prebili zadnja leta. četudi ne v razkošju, kakršno ti more dovoliti ministrski ali generalski pen-iionist. vsaj v takih razmerah, da mu ne bi lilo treba po dolgih desetletjih pridnega dela taračiti pri znancih in tujcih. Zavlačevanje so-tialnega zavarovanja je krivično, ker je družba folžna skrbeti za one starce, ki so ii do poznih žrtvovali vse. kar so imeli. Ali tudi škandal it to zavlačevanje, ker le delavstvu že davno dbljubljeno in ker ima Avstrija izvršiti I* to, so že davno storile druge dTžave. Zakonski *ačrt je bil v odseku že toliko dodelan, da bi |j|0 treba le še nekoliko sej. pa bi bjl lehko do-VrSen in predložen zbornici. Z odgoditviio Rar-^Uienta se je to delo prekinilo in delavsko ljud-i(vo. ki čaka na izpolnitev starih obljub, te bilo (goljufano zopet skoraj za pol leta.
Med nujnimi nalogami, ki naj bi tih bil opra-(jržavnj zbor, ie bila službena pragmatika ni/l uradnikov in uslužbencev. Tudi to je
'
g
in zborovati še meseca julija, toda grofa Stiirgkha je pripravila ta delavnost poslancev ob vso dobro voljo in odločno jim ie ukazal, naj puste te reči, pa nai gredo, kamor hočejo. Vsa beda državnih sužnjev ni mogla ganiti njegovega grofovskega srca. Kajti on ne bi imel dobička. Če dovoli parlament toliko dohodkov, kolikor bi jih bilo po računih vlade treba za pra-gmatiko. Plače uradnikov in uslužbencev so zanj le pretveza, da dobi mnogo več novih davkov za pokritje vse drugačnih potrebščin. Mali finančni načrt odklanja grof Stiirgkh, ker zahteva velikega.
Se nikdar ni avstrijska vlada dejala, da se zahteve militarizma ne morejo izpolniti, dokler nii dovoljeno pokritje zanje. Lani sc je sprejela draga brambna reforma, zvišalo se ie število rekrutov, a noben finančni minister ni dejal, da bodo novi rekruti šele tedaj poklicani na nabore. kadar bo zanje dovoljen denar s posebnim zakonom. Da se pokrivajo militaristični stroški, se enostavno obrežejo druge potrebe. Pravkar zahteva vojna uprava miljardo. To je drugačna svota, kakor tistih par miljonov, ki bi jih bilo treba za izvedbo pragmatike. Ali vlada nima pomislekov. Odobrila je vojaške zahteve, in predložile se bodo delegacijam in parlamentoma. Zaradi uradniških plač pa ie moral državni zbor na dopust.
Danes se naposled zopet shaja. Grof Stiirgkh je bil prav dobre volje takrat, ko je dajal poslancem slovo; prepričan je bil. da pojde v jeseni v parlamentu vse po loju. Češko-nenrško spravno pogajanje se jc pač razbilo, češka dežela je prišla v položaj bankrotnega go spodarja. češka deželna avtonomija Je bila suspendirana. vpeljan je bil upravni komisariat, ali grof Stiirgkh je bil optimist in prepričan, da bo v jesenj vse dobro in sladko. Zdaj se otvarja državni zbor. in vse je narobe. Grof Stiirgkh pa nemara pričakuje angelna iz nebes, da mu pove. kako bi se uravnale zavožene razmere.
Češko-nemška sprava je splavala po vodi. Grof Stiirgkh pa si za to ne beli glave. Saj se to ni zgodilo prvič. Takih spravnih pogajanj je bilo že dosti, in vsa so ostala brez uspeha. Zato — bi človek dejal, je treba poiskati drugo pot. Grof Stiirgkh pa pravi: Zato ie treba poizkusiti z
— novim pogajanjem. To je tako, kakor stara mamka, ki s-tavi v loterijo. Veliko denarja je že znesla vanjo, zadela pa Še nikoli ni nič. Zato
— stavi dalje, kajti enkrat bo morda vendar Bog dal. da pride terno ali pa vsai ambo.
Toda optimistični grof Stiirgkh ima smolo s svojo loterijsko špekulacijo. Zavozil io je takoj od začetka, in v državnem zboru išče lahko z lučjo večino, kj ga bo podpirala. Spodtakni; sc je zaradi neumnosti. Pred češko spravno akcijo je povabil stranke k sebi na konferenco, Čehe zase. Nemce zase in veleposestnike po-
[■£.   I .
P [»izpolnjena obljuba. Službena pragmatika se je eriifa v državnem zboru, in bite je dosti ilabSa, nego bi io želeli prijatelji državnih najavljen cev. ki Pa so odnehali z raznimi zahtevni le zato. da bi prišla pragmatika sploh na V rno Ali ko Je tre^a uveljaviti, kar je bilo ^ nariamentu sklenjeno, ie vlada izjavila, da tona denaria in da dobe državni tlačani svoje 1 Jjboljške Sele tedaj, kadar dovoli državni zbor ^ ta namen posebne dohodke. Nobena kritika
Ua postopanja ne more biti dovoli ostra. Dr- sebej. Čehi so prišli, Nemci so hoteli priti, ali
Upi nastavljena niso krivi, da ie gospodarstvo '	     "	‘
Hade slabo. Takrat, ko so iirn obljubovalj. da te bodo njih razmere zboljšale, bi bili morali gospodje v ministrstvu vedeti, s kakšnimi sredstvi bodo pokrili te potrebščine. Povrh tega je pravnost nečedno, če se pri v pel ja vanju novih davkov izreka, da imajo služiti za regulacijo Vadniških razmer, za učiteljske plače ali pa za flelav. mezde. Se nikoli se pri pobiranju kakg-lijh davkov ni razglašalo, da se bodo z njimi Plačevale ministrske gaže. S takim »iunktimom«
Irf le radi izzvali sovraštvo do onih slojev, kate-Htn naj bi se pomagalo.
Naposled pa je bila večina državnega zbora Pripravljena, skleniti takozvani mali finančni itačrt, ki bi prinesel toliko dohodkov, da bi se bokriie potrebščine, ki naraščajo iz pragmatike to se pravi: Državni zbor je hotel vladi dovoli nekaj davkov. Težko bi se našla na svetu akšna vlada, ki bi to odklonila, zlasti. Če že ako d oko stoka, da ne more izhajati z dohodki, jrof Stiirgkh pa je taka izjema med ministri
n je res odklonil ponudbo iz parlamenta. Dr-lavni zbor je hotel raztegniti svoje zasedanje
ko so slišali, da je pri Stiirgkhu namestnik knez Thun, so se skujali. ker so se spomnili, da še m dolgo, kar so v Homutovu naznanjali najostrejšo opozicijo.
In zdaj ne ve grof Stiirgkh, kaj bi počel, in ne vedo nemški nacionalci. kaj bi počeli. Se manj pa ve grof Stiirgkh. odkod nai vzame tako poslušno večino, kakršno je imel doslej in kako nai zdaj vozi v državnem zboru. Mož, ki se je vedel, kakor da bi bila zanj igrača rešiti najtežavnejša vprašanja Avstrije, je obtičal ob malenkosti. Po leti je pravil, da bo do jeseni vse v najlepšem redu. ]e napravil nered še tam. kjer ga prej ni bilo. In tako se ni čuditi glasovom, da so dnevi grofa Stiirgkha šteti, ali pa da pojde državni zbor domu, pa ne na počitnice, ampak na nove volitve. Sedanji položaj je na vsak način nevzdržljiv. Grof Stiirgkh. ki marsikaj drugega ni znal. je bil doslei vsai mojster zavlačevanja. Topot mu pa ta umetnost najbrže ne bo pomagala, kajti sedanje nejasnosti ne prenese država. Kmalu bomo torej morali vedeti, pri Čem da smo.
Kanadski izseljeniški panama.
Canadian Pacific Railway. kj ie dobila od avstrijske vlade svojčas koncesijo za prekomorske vožnje iz Trsta v Kanado, je nenadoma Rubila to koncesijo; njen glavni ravnatelj na Dunaju Samuel Altmann je aretiran, agenture družbe so zaprte. Kakor vse kaže, pomeni ta zadeva pravi škandal £ la Panama. Kolikor je poslej prišlo vesti v javnost, je posneti, da je tnela ta družba pravo Škandalozno gospodarstvo, da je organizirala izseljevanje v največjem jlogu in da je zlasti vojne obveznike zapeljevala na izseljevanje v Kanado. Vojaške oblasti, [i so seveda v prvi vrsti prizadete, če se pa tisoče ljudi, ki bi morali še služiti, odpelje čez morje, so baje že dolgo upozarjale na to izse-jjevalno agitacijo in na zvijačnost, s katero se izvršuje. Sploh je nemogoče, da bi se take reči vršile tako tajno, da ne bi mogle poklicane oblasti nič opaziti. Vendar pa je avstrijsko trgovinsko ministrstvo ves čas krilo tujo družbo jn jo branilo. Zlasti pa ni storilo tega, kar je bilo z ozirom na zlorabo koncesije najnaravnejše:*
Družbi se ni odvzela koncesija, dokler mi bil škandal prevelik in preočiten.
Canadian Pacific Railway je prišla v Avstrijo z velikanskim bluffom. Po gorenjski železnici so jeli voziti lepi razgledni vagoni, kakršne imajo v Ameriki, in s tem se je združila velikanska reklama, kakršne so tudi vajeni le v Ameriki. Pri nas so nekateri merodajni gospodje pozdravljali kanadsko družbo, kakor da je prinesla samo božjo srečo v deželo. Na čelu je bil deželni glavar dr. Šušteršič, ki je pel tej izseljeniški družbi glorijo kakor »vladikam« na katoliškem shodu. Reklamo družbe pa so podpirali še drugi gospodje, med katerimi se je pojavil tudi dr. Krek. ki je s to »narodno gospodarsko akcijo« ustrelil enega največjih kozlov.	1
Cele mesece se je zaradi te družbe vodil boj. v katerem sta bila vidna zlasti dva oblastvena faktorja: Vojaške oblasti so označevale družbo za tolovajsko bando, v trgovinskem ministrstvu pa so jo hrabro branili. Kdor ve. po
kakšnih tajnih, podzemeljskih pritokih, se polnijo razni »dispozicijski fondi« v Avstriji in kdor malo opazuje izredno veliko število »povišanj« v plemiški stan, ki se je vršilo zadnja leta, pride glede na koncesijo za to družbo na čudne misli. Brez tega pa je zelo težko razumeti vztrajno zagovarjanje in ščitenje družbe, kateri so druge oblasti toliko hudega očitale.
Afera je že povzročila nekakšno krizo, ki ie precej nenavadna: Trgovinskemu ministrstvu so odvzeli zadeve pomorskih voženj, ki jih je doslej oskrbovalo, pa so jih dodelili ministrstvu za notranje zadeve. Tukaj so izdelali tudi nov načrt izseljeniškega zakona, ki se predloži državnemu zboru že prvi dni. Da se položaj trgovinskega ministra hi sekcijskega načelnika Riedla, ki je vodil te zadeve v ministrstvu, ni zboljšal, je pač razumljivo; nihče se ne bi čudil, če bi postal naravnost nevzdržen. Vse poslovanje družbe Canadian Pacific Railway se je med tem popolnoma ustavilo. Policija je zaprla vse prostore generalnega zastopstva, kon-fiscirala vsa pisma in vso korespondenco, in storila to tudi v vseh podružnicah, katerih jc baje osemnajst.
Canadian Pacific Railway je ena največjih pomorskih paroplovnih družb. Njen delniški kapital znaša 484 miljonov kron. Sredstev za podkupovanje ima torej dovolj, in od dne do dne postaj,a. jasneje, da Jih je res prav temeljito rabila za, pridobivanje »vpliva na javno mnenje« in zlasti za »subvencioniranje« časopisov. To je v celem škandalu posebno poglavje. Celo oficiozni »Fremdenblatt« je nekoč priobčil sila navdušen članek za družbo, v katerem je strastno napadel njene nasprotnike. Seveda je bilo to takrat tudi v Interesu avstriske vlade in zato je težko degnati, iz katerega vira je prišla tista čudna obramba. Da se je marsikateri časopis bpii^ iz neumnosti potegoval za čudno družbo, je že verjetno. Kje pa je to neumnost
podpiral kanadski denar, je vprašanje, ki se ne da rešiti brez preiskave.
Poljskemu poslancu Stapinskcmu očitajo, da je bil pri koncesioniranju na tak način ude-, ležen, da je temeljito kompromitiran. O tem srno že svoj čas poročali, ko se je Poljska ljudska stranka pritoževala, da jo preganjajo. Njegov bivši klubski tovariš grof Lasocki, ki je zaradi tega odložil svoj mandat, mu je v poljskih časopisih naravnost očital, da se je dal podkupiti. Pa tudi o drugih poslancih govore na tihem, da so bili na podoben način udeleženi pri kanadski družbi.
Kaj je na vseh teh škandalih resnice, se bo dalo pač le s temeljito preiskavo dognati, ki je deloma zagotovljena z aretacijo glavnega za-zastopnika in drugih agentov. Razumljivo je pa tudi, da bo preiskava precej težavna, ker je nekaterim vplivnim faktorjem na tem ležeče, da ne pride resnica na dan, pa bodo napeli vse strune, da kolikor mogoče preprečijo pojasnitev. Kljub temu bo sodišče gotovo imelo sredstva, da prepreči neuspeh in da razveže mreže, ki jih bodo razpletali udeleženci sleparstva, kolikor jih ni pod ključem.
Mi ne maramo nikogar sumničiti in se bomo držali tega. kar bo dognano*in dokazano. Gotovo pa je. da so segali prsti sleparstva tudi v naše kraje, in zapeljevci gotovo niso krivi, da je imel švindl, ki se je z razglednimi vagoni tako bujno pričel, pri nas razmeroma majhen uspeh. Da je kanadska izseljeniška družba uprla svoje oči z veliko poželjivostjo v jugoslovanske dežele, je javna tajnost. Zato je pa tudi gotovo, da je imela svoje agente tukaj kakor jih je imela drugod. In če bi jim bil posel bolje uspeval, nego jim je, bi bili tudi s Kranjskega. Štajerskega in Primorskega odpeljali cele regimente v Kanado, v bedo in muko. kakor so jih odpeljavali iz Galicije in z Ogrskega.
Dnevne beležke.
— Klerikalno ljubezen do delavcev je pel
»Slovenec«, kakor da niso imeli klerikalci nikdar važnejše skrbi kot delavske koristi. V resnici vvo bili delavci deželnim kristjanom vedno peto kolo na vozu, in največ, kar so znali storiti 7anje. je bila tolažba, da je v nebesih boljše življenje, kakor znajo tudi gospodje Lampe. Krek itd. priporočati ljudem tolažbo v molitvi. Ce bi bili hoteli klerikalci pokazati delav-cenule trohico nakonjenosti, ne bi bili 1. 1906. m'1907.. ko-je šlo za volilno reformo za državni zbor. zvcrižili volilnih okrajev na Kranjskem in oo vseh slovanskih krajih tako, da nimajo delavci še^ danes v parlamentu ne enega zastopnika. Če bi bili tako polni ljubezni do delavcev, bi bili pri deželnozborski volilni reformi vsai četrto kurijo prepustili onim, ki nimajo v drugih razredih volilne pravice, ne pa da so vpeljali pluralno volilno pravico, ki je najinfarnnejša krivica nad delavskim ljudstvom. Če bi jim bile delavstvo res toliko vredno. kolikor govoričijo, bi bili dali tudi občinam po deželi proporčni volilni sistem in jih tudi tam ne bi v njihovem razredu pomešali z privilegiranci. Če bi imeli tako blago dušo za delavstvo, ne bi bili na tak potuhnjen način povišali davka na pivo, kjer je zlasti dr. Krek tako imenitno sodeloval. In ne bi delali tjaven-dan dolgove na račun dežele, od katerih nima delavec prav nobenega dobička, od katirih pa uo imel velikansko škodo, ker pospešujejo draginjo. Klerikalci so prijatelji delavcev, kadar so volitve, pa bi potrebovali njih glasove. Kadar imajo mandate v rokah in bi z njimi lehko kaj storili za delavce, je pa vsa prijaznost pozabljena in zapravljena. Zavedni delavci pa bodo iz tega izvajali posledice in pomagali klerikalnim gospodom, da se jim ne bo treba več toliko ukvarjati z delavskimi interesi.
— Pogreb struga Hogerja je bil v nede-deljo popoldne. Pogreb je bil tako preprost, kakor ie bil pokojni sodrug H8ger v vsem svojem življenju in kakor je bil določil tudi v svoji oporoki. Truplo so bili položili v navadno leseno krsto, ki je bila pregrnjena z rdečim suknom. Člani nižjeavstrijskega deželnega zasjtopstva, tiskarske organizacije, v kateri je deloval sodrug Hoger širideset let, in strokovne komisije so se polnoštevilno udeležili pogreba. Socialno demokratični poslanci, ki so na Dunaju, so vsi spremili zvestega bojevnika na zadnji poti. Osem delavcev je bilo ob krsti kot častna straža. Okolo 4. popoldne se je začel pomikati izprevod na pokopališče. Na stotine dunajskega delavstva se je udeležilo pogreba. Kranjsko tiskarsko organizacijo je zastopal sodrug Tutta •iz Ljubljane. Pevci so zapeli pred hišo pretresljivo zbor Škotskih bardov in ob odprtem grobu še »Počivaj, trudni popotnik«. V imenu tiskarske organizacije se je poslovil od pokojnika državni poslanec sodrug Schiegl, v imenu organiziranih nemških sodrugov ie govoril sodrug Reumann. za strokovno komisijo sodrug Miiller in v imenu dunajskih proletarcev in »Volks-tribiine«, katere urednik Je bil Hoger. sodrug Winarsky. Sodrug H6ger je bil določil v svoji oporoki, da mu razen žene in otrok, ne sme nihče pokloniti venca. Kljub temu le bilo ob krsti okolo 50 vencev. Sodrugi. ki so spremili H6-gerja na zadnjem potu. so v odprt grob za, gnali rdeče klinčke in počasi odhajali s pokopališča. Ob Jričetrt na pet k bila pogrebna slo-
vesnost končana. Čast in trajen spomin mrtvemu bojevniku proletarske armade!
Sodrugu Antonu Schlingerju, ki je zastopal v državnem zboru nižjeavstrijski mestni volilni okraj Krems, Klosterneuburg. Korneu-burg in Stockerau. so odkrili v nedeljo na pokopališču v GroBjedlersdorfu nagrobni spomenik. Državni poslanec sodrug Seitz se je ob tej priliki s toplimi besedami spominjal dela sodruga Schlingerja. Spomenik je izvršil kipar Bauer ih k*$e žalujočega delavca, ki vehča žalosten Schliugerjevo sliko. Po končani slavnosti ie vešč tisoč delavcev defiliralo mimo spomenika.
--- Dežeinozborske volitve na Italijanskem bodo v nedeljo 26. oktobra. Volilni boj se ie pričel koncem avgusta in ie tako ljnt. kakor ne kmalu kje. Sedanje volitve se vrše na podlagi nove volilne pravice, ki daje volilno pravico še enkrat toliko osebam kakor prejšnja. Proti socialno demokratični stranki so se združile vse buržvazne stranke. Pri zadnjih volitvah leta 1909. je postavila socialno demokratična stranka v 227 okrajih svoje kandidate, sedaj Pa kandidira socialno demokratična stranka v 385 okrajih. To ie pač dokaz, da se je stranka v teh štirih letih silno ojačila. Zlasti zadnji strankin zbor v Reggio Emilia je mnogo pripomogel k temu. ker ie izključil iz stranke strujo reformistov. V prejšnji zbornici je bilo 24 socialno demokratičnih poslancev.
— .Javen društveni shod priredi strokovna organizacija krojačev v Ljubljani v danes ob
8. zvečer v salonu restavracije pri Perlesu. Prešernova ulica št. 8. Poročevalec tovariš Josip Prašek, zvezin tajnik z Dunaja. Tovariši in tovarišice. udeležite se shoda polnoštevilno, ker se shod vrši v vašem interesu! — Odbor.
— Odborova seja kovinarske organizacije je nocoj ob osmih v društvenih prostorih. Odborniki nai pridejo točno in polnoštevilno. — Odbor.
Koncert »Glasbene Matice« bo danes ob tri četrt na 8. zvečer v dvorani »Mestnega doma«. Sodelujejo: ga. Pavla Povšetova (Bole), slovtnska koncertna pevka, gospod Jaroslav Kodam, virtuoz na gosli iz Prage, gospod M. Eisner, koncertni pianist iz Prage in g. Anton Trost, koncertni pianist iz Ljubljane. Spored?
1.	P. 1. čajkovskij: koncert za gosli v D-duru, op. 35 1. stavek: Allegro moderato. II. stavek: Canzonetta (Andante). III. stavek: Finale (VI-vacisssimo). Svira g. J- Kocian. 2. F. Mendelssohn: Introdukcilja in fuga s koralom v E-ntolu. Sviira g. M. Eisner. 3. a) O. Dev: Kanglica,
b)	J. Prochazka: Poslednja noč. c) Dr. G. Krek:; Ali veš? č) A. Lajovic: Kaj bi le gledal? Pesmi poje ga. Pavla Lovšetov a. 4. J. S. Bach: (1685 do 1750): Sonata 111. za gosli v A-molu. Grave. Fuga. Andante. Allegro. Svira g. J. Kocian. 5. a) J. Štraus: Pomladni glasi, b) P. Cornelius: Pojdi z mano. Pesmi poje ga. Lovšetova. 6.
a)	A. Dvofak: Slovanski ples, št. 7. b) J. Kocian : Luillaby. (Ukolčbavka), (Uspavanka), c) Smetana-Ondfiček: »Skočni«, iz op. »Prodana nevesta«. Svira g. J. Kocian. 7. a) Vitesla^ Novtik: Serenada, b) Josip Suk: V roztouzeni. (V hrepenenju.) c) Smetana: Polka v Fis-duru, Svira g. M. Eisner. 8. a) Dr. G. Krek: Zaprta so njena okenca, b) J. Pavčič: Padale so cvetne sanje, c) A. Lajovic: Pesem o tkalcu, č) E. Adamič: Jezdec. Pesmi poje ga. Pavla Lovšetova.
9. Paganini: Ples čarodejk. Svira g. J. Kocian. Pevske točke spremlja na klavirju g. Anton Trost, koncertni pianist iz Ljubljane. Cene pro-
štorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K. Stojišča po 1 K 20 v, za dijake po 60 v. Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta od en četrt na 8. naprej pri blagajni. — Spored in besedilo pevskim točkam po 20 v istotam.
— Zavarovanje zoper brezposelnost. V občinskem zastopu v Elberfeldu je predlagala socialno demokratična frakcija 20.000 mark, da se ustanovi občinska zavarovalnica zoper brezposelnost. Občinski zastop je pooblastil posebno komisijo, v katero je poklical tudi zastopnike strokovnih organizacij, da izdela načrt za zavarovalnico. — Tudi socialno demokratični občinski zastopniki v Barmenu so predlagali, da se ustanovi občinska zavarovalnica za brezposelne. K temu predlogu ie podalo tudi obrtno nadzorništvo svoje poročilo, ki toplo priporoča ustanovitev zavarovalnice. Posebna komisija z zastopniki strokovno organiziranega dalavsta bo izdala načrt.	v
— Nenavaden grob. Neka italijanska korespondenca poroča o pogrebu, ki Je bil pred kratkim na Italijanskem in ki je gotovo tako izreden, da nima para na vsem svetu: truplo so vrgli v žrelo Vezuva. Nenavadne so tudi okol-ščine. ki so povzročile, da je postal ognjenik zadnje počivališče človeka. AngleSkj lord Ball-roff je izrekel v svoji oporoki željo, da bi ga pokopali v Vezuvu. Lord Ballrof. umrl je 63 let star. je posvetil vse svoje življenje raziskavanju Vezuva in je spisal več znamenitih del o bistvu in obliki Vezuva. Letos je praznoval 401etnico, odkar se je bil posvetil temu raziskavanju. Po vsakem izbruhu Vezuva ie posvečal večmesečne študije izpremembi površine in žrela. Dostikrat je bil tudi v veli'ki življenskj nevarnosti, ker je šel s predrznim pogumom na Vezuv. čeprav ie bila okolo žrela še žgoča lava. Ljubezen, ki jo je gojil vse življenje do Vezuva, je izrazil tudi v svoii oporoki. Vodnikom, ki so ga bili spremljali “na pohodih na Vezuv, Je zapustil znatne vsote. In potem je določil, da noče biti drugje pokopan kakor v Vezuvu in svojima nečakoma ie zapustil ogromno premoženje le pod pogojem, da spustita njegovo truplo v Ve-zuvovo žrelo in da morata o tem dobiti oblastveno izpričevalo vodnikov, ki se udeleže pogreba in s tem izpričevalom se morata izkazati pri izvršitelju oporo' . Nečaka sta izpolnila stričevo željo in prepeljala njegovo truplo v navadni rakvi na Vezuv, kjer sta ga pokopala. Pogreb ie veljal malo premoženje, ker je bil združen z velikimi težkočami.
— V mestni klavnici so zaklali od 5. do 12. oktobra 63 volo •. 7 bikov. 9 krav. 208 prašičev, 149 telet. 52 koštrunov in 8 kozličev; vpeljali so 852 kg mesa, 1 govedo. 9 prašičev in 25 telet.
— Morilca, ki je umoril in oropal v Zrnincu gostilničarko pri Jurju, Marijo Krainikovo. so orožniki aretirali v nedeljo ob pol osmih zvečer v Zagorju ob Savi, ko se je pripeljal z vlakom z Ljubljane. Fant je star okolo 20 let in se je izdal s tem. da se le po Zagorju, kjer je delal teden dni. postavljal s tem. da ima še toliko denarja. da lehko živi 14 dni brez dela. Pri fantu so dobili okolo 15 kron, skoraj le drobiža. Fant Je priznal pri aretaciji, da je ubil Krajnikovo s sekiro.
rA E0*®1, nastal dne 13. t. m. ob 1. popoldne v Topolcu pri Trnovem na Notranjskem, ^gorelo le gospodarsko poslopje. 2 prešiča. 2 Junici, nad 300 stotov sena. jesenski pridelki in druge stvari posestniku Ivanu Mežnariču v Topolcu. Škode je okoli 5000 K; zavarovan je bil za okolo 600 K! Zažgali so baje otroci.
»Germlnal.* Drugi teden se bo predvajalo v kino »Idealu« senzacijsko delo slavnega pisatelja Emile Zola »OerminaU. vzeto iz socialnega življenja rudarjev. Ta film se bo predvajal samo tri dnf pri večernih predstavah ob
—	^an€S »Poslednji dnevi Pompejev«.
Volilno gibanje.
Volilna reklamacija.
Da se zagotovi opravičenim volilcem volilna pravica, določa zakon, da morajo biti volilni imeniki razloženi na javni vpogled in da volilci. ki niso vpisani, lahko reklamirajo volilno pravico.
Ko je volilni imenik gotov in ga je pregle-a'a Poklicana politična oblast, ga mora župan
Za resnico.
Roman.	v
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje.)
i i Soumar zahaja sem,« je naglo opozarjal Utokar Ivana s svojim visokim pevajočim glasom, hoteč z opozoritvijo o sebi vzbuditi oobro mnenje. Potem pa je začel pojasnjevati, aftaj je postal naprednjak. »Glavno zaslugo zato ima Mikyška. Spoznala sva se takrat, Y®s ~ —>« s tem je hotel reči. da sta se se. znamia pri Kvapilovem pogrebu, »potem sva večkrat videla, dokler me letos pri volitvah v Flaviji ni Mikyška popolnoma izpreobrnil. A sedaj je naprednjaštvo popolnoma nekal dru-zega nego te; m, kdo bi pa ne bil dandanes naprednjak? Dandanes se i Jenšovskv — ali poznaš — poznate Jenšovskega? — Je tikal in vikal Ivana ter bil očividno v zadregi, »se pripravlja. da prestopi k nam. Ti sj bil torel na Dunaju? Jaz bj vendar tudi moral iti vsaj za eno leto na DimaJ pogledat. Tam je sedaj čisto drugačno življenje, dasi imamo mi sedaj tu neverjetne stvari. Kaj. kaj praviš o poslednji demonstraciji?«
Ivan se je pripravljal, da bj odgovoril, pa Otokar ga ni pustil v besfedo.
»To ti je bilo prekrasno — (oprosti, saj ae vendar ne bova vikala)«, je razlagal, »kakšen Krik je gastal zaradi mojega obrata. Jenšovsky,
Kukla, Brfinsky ne vem. če se spominjaš,
iaz *em, Imel tako znano sodrgo — vsako
razložiti v občinskem uradu 14 dni na splošen vpogled. Tekom tega časa mora biti vsakemu volilcu vsak dah prosto, vpcgledati imenik ter si napravljati beležke, eventualno prepisati ga. Politična oblast določi ure. ob katerih mora biti imenik izložen.
Župan mora javno razglasiti dobo. v kateri je imenik izložen, in ure. tekom katerih se lahko vpogleda, ter razglasiti Mdnevni rok za reklamacije.
Ako ima občina nad 5000 prebivalcev, mora biti imenik vsak dan vsaj 8 ur na vpogled.
Tekom Mdnevnega roka ima vsak voilec dotičnega volilnega okraja pravico, reklamirati v vsaki občini tega okraja. Reklamira se lahko:
a) da se vpiše volilec. ki ie bil izpuščen iz imenik*;
b) da se izbriše nevolilec, ki ie bil vpisan v imenik.
Reklamira se lahko ustmeno ali pismeno pri občinskem predstojniku. Vsak volilec lahko reklamira tudi za druge volilce. ampak ne za več skupaj, temveč za vsak slučaj posebej. Ako je bil volilec izpuščen iz imenika, se morajo pri pismeni ali pa pri ustmeni reklamaciji vložiti dokumenti, kj dokažejo:
a) da je avstrijski državljan.
b) da je dovršil 24. leto, in
c) da prebiva že 1 leto v občini.
Vsaka listina, ki to dokaže, zadostuje. Reklamacije in priloge so kodeka proste.
Paziti je na to. da so reklamacije pravilno sestavljene, da so dokazilne priloge v redu in da so reklamacije pravočasno vložene, torej preden poteče 14dnevni rok. Vsaka nepravilna reklamacija se odbije takoj, ravnotako vsaka prepozno vložena.
Ako okrajno glavarstvo zavrne reklamacijo. Je tekom treh dni prosta pritožba na deželno vlado. Proti odločitvi deželne vlade ni pritožbe, ampak samo tožba na upravno sodišče.
Ako je kdo vsled reklamacije drugega črtan iz volilnega imenika, se mu mora to naznaniti; on ima pravico, podati tekom 24 ur ugovor pri občinskem predstojniku ali pa pri okrajnem glavarstvu (v Ljubljani pri deželni vladi).
Treba fe torej pred vsem paziti na to. kdal je volilni imenik razložen. Zaupniki moralo gledati vsak dan na občinsko tablo, če je reklamacijska doba že razglašena. Če se je to zgodilo, morajo obvestiti nemudoma vse pristaše; oskrbeti morajo prepis imenika in gledati na to. da reklamira vsak somišljenik, ki ima volilno Pravico. pa ni vpisan. Paziti pa morajo tudi na to. če niso vpisani nevolilci. mrliči, mladoletni, taki. ki so se izselili v Ameriko itd. V takem slučaju morajo reklamirati, da Jih izbrišejo.
Reklamacijsko vlogo se napravi po priliki tako:
Slavno županstvo
v.......
Proti imeniku volllcev tukajšnje občine vlagam pravočasno sledečo reklamacijo:
Vpiše naj se v imenik mizarski pomočnik N. N., ki je Izpuščen, pa ima volilno pravico, ker jc
1. star 24 let in avstrijski državljan, kakor 'dokazuje priložena delavska knjižica;
2. prebiva več kakor leto dni v občini, kakor dokazuje priloženo potrdilo občinskega urada.
dne
1913.
Natančen podpis in naslov.
Ali pa zoper nepravilen vpis: Slavno županstvo
v....
Proti imeniku volilcev tukajšnje občine vlagam pravočasno sledečo reklamacijo:
I z b r i š e nal se iz imenika nepravilno vpisani posestnik N. N., ki se le že dne ..... izselil v Ameriko, torej nima v občini volilne pravice.
V_______
dne
1913.
Natančen podpis in naslov.
Sodrngi naj tudi sami skrbe. da bodo pravilno vpisani in na ne bo nevolilcev v imenikih. Kdor ni v imeniku, ne more voliti. Torej pozor!
— Zakon o volilni svobodi je jako strog. Kdor bi bil kaznovan zaradi prestopka njegovih določb, izgubi tudi volilno pravico. Naj torej zlasti vročekrvni pazijo, da mu ne pridejo v zanke. Kaznivo ni samo razbijanje shodov, ampak kaznuje se n. pr. lahko tr !i tisti, ki se brez pra 'j udeleži kakšnega shoda, pa se ne odstrani, ako ga pozovejo. Recimo: Klerikalci skličejo volilni shod za volilce »Slovenske Ljudske Stranke«. Ako pride tia socialist, pa mu pravijo, naj odide, se mora odstraniti, sicer ga lahko obtožijo. Sploh svetujemo volilcem, naj se seznanijo s tem zakonom, ker je to nujno potrebno. Seveda bomo zahtevali tudi od nasprotnikov. da se strogo drže zakona.
— Zagorje ob Savi. V nedeljo dne 19. t. m. je bil pri nas dobro obiskan javen ljudski shod z dnevnim redom: Politični položaj v deželi in kranjski deželni zbor. Shodu je predsedoval sodrug Čepin. K dnevnemu redu je poročal so-drug Tokan iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru razložil, kako da je obljubovala klerikalna stranka dobrote, dokler ni imela večine in kako sedai brutalno izrablja svojo moč napram nekle-rikalnemu prebivalstvu Kranjske in v korist malemu številu klerikalnih veljakov. Govornik je tudi osvetlil nesramno nastopanje deželnih gospodarjev proti svol>odnemu učiteljstvu, kako strankarsko dele podpore. Korupcija, ki ie v kranjskem deželnem odboru, je mogoča le še na Ogrskem. H koncu pa je opozoril sodruge na prihodnje deželnozborske volitve, ki bodo že v prvi polovici meseca decembra. Pravilno bi morale biti šele drugo leto meseca marca ali aprila, tako zgodai so pa zato. da bi klerikalci lahko zakrili finančni polom, ki preti deželi. Prihodnje leto bodo povišali deželne naklade tako! po izvršeni volitvi. če se jim posreči, da dobe zopet večino. Dolžnost volilcev bo. da preprečijo to klerikalno špekulacijo in da poženo klerikalno strahovlado z deželnega zbora. Za njim le govoril še gosp. Tavfar, ki je naglašal, da bi bilo najbolje, da se vsi svobodni in napredni ljudje brez strankarske razlike vpro klerikalni strahovladi in da bi nastopali v tem volilnem boju skupno.
— Borovnica. V nedeljo smo imeli pri nas prvi volilni shod za deželnozborske volitve. Shod. kateremu je predsedoval sodrug Ogrin, je bil izredno dobro obiskan, zlasti od strani klerikalnih volilcev. Na shodu je poročala sodru-žica štebijeva, ki le v enournem poljudnem govoru osvetlila zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora in pokazala v resnični luči »obračun« deželnih kristjanov. S pozivom na čvrsto protiklerikalno agitacijo ie zaključila svoia izvajanja.
— Jesenice. V soboto (18. t. m.) zvečer Je bil zelo dobro obiskan prvi volilni shod na Savi pri Jelenu. Poročal Je ob soglasnem pritrjevanju sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. Obrazložil le pomen dež. zbora, počenjanje klerikalcev v njem ter vrednost zastopstva delavskega ljudstva v deželnih zborih. Ožigosal je ostro klerikalno protidelavsko politiko in pozival zbrane na marljivo delo v so^^em volilnem času. Glavno je; razširjati »Zarjo« in Ji pridobivati naročnikov, tako. da ne bo zavednega delavca, ki b? ne brl naročnik »Zarje«! Govoril je še sodr. Ant. Zugwitz, ki je z drastičnimi primeri kazal na sleparsko politiko klerikalcev. Citiral je besede posl. Oostinčarla in pa — početje dr. Krekovo. Zbrani so burno pritrjevali govornikoma.	_____
Poslednji dnevi Ponpeia.
7 dni od petka 17. do četrtka 23. okt.
največja katastrofa človeštva, po romanu Edvarda Bulverja. 5 dejanj, 2 uri predvajanja. Šolski mladini dostopno. — Cirkuški prizori z levi, gladiatorske borbe, rimski bakanali, izbruh vezuva. Predstave ob 3, 5, 7, 9, v nedeljo ob pol 11, 2,
4,	6, 8, 10. Zvišane cene K 190, 160, L30‘ 1,-, in K —'60,	Kino Ideal.
Goriško.
— Goriški deželni zbor zaključen. Po kratkem zasedanju je bil v soboto zaključen s cesarjevim patentom goriški deželni zbor. Imel je samo štiri javne seje, na katerih pa se ni razpravljalo o posebno važnih stvareh.
— Smrtna nezgoda v kamnolomu. Pred nekaj dnevi se ie spodmaknilo 28letnemu Fr. Ravbarju iz Cola v kamnolomu v Rcpentabru in padel je s kamenjem vred 5 metrov globoko. Kamenje ga je zmečkalo tako, da je bil koj mrtev.
— Osredni vsedijašlti podpornlški odbor v Ljubljani prosi vljudno vse one, ki imajo še njegove nabiralne pole. da jih pošljejo nemudoma našemu blagajniku Pekle Gašparju. jur. na Viču pri Ljubljani, nabrani denar pa na Jadransko banko v Ljubljani. Vrnite tudi prazne nabiralne pole!
sva
,:;r
‘.ilj:
Delavci v Ljubljani in okolici! f
Za volitve v
obrtno sodišče
so imeniki v Ljubljani in po občinah, ki spadajo v področje ljubljanskega obrtnega sodišča, razgrnjeni v občinskih uradih. Prepričajte se, Če ste pravilno vpisani in poskrbite, da Vas vpišejo. če niste. Vpisan mora biti vsak, kdor je bil dne 26. avgusta v delu. Zaradi eventualne reklamacije vzemite potrebne dokumente, zlasti delavsko knjižico, s seboj!
Trst.
— Kultura slovenskih narodnjakov v Trstu.
V	petek 17. t. m. so sklicali narodnjakarji shod za južne železničarje z dnevnim redom: Obračun o obrekovanju socialnih demokratov. Obračun se ie pričel s tem. da so narodnjakarski govorniki napadali posamezne sodruge, tako sodruge Kristana. Kopača in Bahuna. Nailepše pri obračunu ie bilo pa, da so hoteli Posamezniki izpremeniti obračun v pretepanje, in sicer so sl Izbrali za ta obračun mene. Res. lepo kulturo so uvedli narodnjaški hujskači v Trstu, če so lehko ponosni nanjo, to ie drugo vprašanje. — Antonija Gornikova.
— Predavanje na Opčinah, ki ga je priredila ondotna podružnica »Ljudskega odra« v soboto zvečer, se ie obneslo prav lepo. Obisk je bil prav čeden. Predaval ie sodrug Regent o ciljih socializma. Ob začetku je z veseljem omenil, da je ponosen, da sme otvoriti prvo predavanje v tej naši novi podružnici in upa. da se bodo predavanja pogostoma vršila v korist vsega prebivalstva. Poslušalci so sledili zares pazno zanimivim izvajanjem predavatelja in mu ob zak,?"^kii pr:’-"rfili prisrčne ovacije.
— V proslavo stoletnice Llpske bitke je daroval škof Karlin mašo na velikem trgu ob navzočnosti vojaštva in raznih dostojanstvenikov. Ljudstvo se pa za to proslavo ni zanimalo.
— Burjo smo imeli te dni v Trstu. Bila je zares močna. Dosegla ie hitrost 90 km na uro, a v nekaterih krajih celo 120 km. Bilo Je več nesreč in je enega celo ubilo. Prišla ie letos nenavadno zgodaj in nepričakovano. pa je tudi močno znižala temperaturo.
' UK ške
I
ocial odru d Bt irlai ItljU
ivstr iSivo mr irod iadal »iasi il dr Mer olitii ie b« ireds tfadi tepr er s Stran Itvo Seluji , et p m on « ub
toict
»odi
klabš
V>Ije<
!
vdie
tiirf
^nj
Umetnost in književnost.
—	Socialna Matica v Gorici ima svoj \etnt občni zbor dne 26. t. m. dopoldne ob 10. pri »Zlatem Jelenu v Gorici z naslednjim dnev-nmi redom: 1. Poročilo predsednika; 2. Poročila tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. prernem-ba pravil: 5. proračun in knjižni program; 6. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti, veljajo do-tične določbe pravil. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se občnega zbora udeleže.
—	Socialna Matica izda za leto 1913, naslednja izdanja: 1. Dr. Karel Slane: »Zadruga in njen pomen v razvoju človeštva«. 2. dr. Boris Zarnik: O bistvu življenja. 3. dr. Ivam Žmavc: Ozdravljenje socialnega življenja. 4. Ferdinand Seidel: Geološki izprehodi po goriški okolici. Zarnikov spis je ilustriran s 6. Seidlov pa s 14 podobami. Skupni obseg vseh štirih knjig znaša nad 18 tiskovnih pol. kar je za prvo leto že po obsegu zelo lep knjižni dar. Vsebina pa je take vrste, da moremo miirno trditi, da je ž njo izpolnjena občutna vrzel v naši književnosti. —
V	posebni meri velja to za oba prirodoslovna spisa, ki bosta zbudila pozorost. Tisk in vezba bosta končana približno v treh tednih, nakar se začne z rapošiljanjem. — Opozarjamo na to naše c. gg. poverjenike in člane ter vabimo na
psevdonarodnjače se je zadiralo vame. češ. da lezem h križu delat pokoro za minole grehe — skratka napravili smo rz tega kraval. Oni so objavili poslano, jaz. poslano, pri nas v Gradci je bilo zaradi tega vse pokonci. Ti ne bereš menda Labskih Glasov, toda — sicer imam pa nekaj tu-le!« In Otokar Je segel v naprsni žep, izvlekel portfelj in iz portfelJa izstriženo čas-niško. poslano. »Tu imaš. prečitaj. da bo« vedel, kakšno sem jim zagodel.«
Ivan Je prijel povaljani izstrižek in čital:
»Očetovskim svetovalcem za podeljene migljaje!«
»Jaz ubogi grešnik se spovem in priznavam. da sem Da. očetovski moji svetovalci'. zapustil sem okrilje vaših Penatov in postal naprednjak. Postal sem »puritan« v gosjih nožicah — vse to. s čimer ste me zadnjič krstili na tem-le kraju. NajpreJe vam pa povem, kal pravzaprav dandanes pomenja biti napred*-njak. To se pravi vedeti, da kmalu napočijo dnevi, ko se združimo z vsemi pravičnimi In naprednimi Hudimi, ko bomo zahtevali, da se nas smatra za člane države, katerim nihče ne bo mogel odrekati njih naravne pravice, inte-resirati se za upravo in ureditev te države. In v teh dneh boste vi. ki ne znate pojmiti znamenja časa. pogoreli s svojimi...«
Ostanek Je Ivan samo pregledal. Otokar, nestrpno čakale mnenja njegovega, ga je prekinil rekoč:
»Z Mikyško sva tako-le spesnila. Hruby. Oni so nato prišli z groznimi nesramnostmi, pa Glasi niso natisnili nič več. Tepci so mi potem to poslali pismeno. .0 priliki tl tudi pokažem ~
neskončna prismodarija! Toda to, poslano je opoprano. kaj ne? Ja« sem jim dal puritanizem v gosjih nožicah.«
»Gospod, odpusti Jim, saj ne vedo, kaj delajo«, je segel v besedo Mikyška. »Ali mari kdo pridiguje kakšen puritanizem? Mi imamo sedal na glavi druge stvari. Ker se je pred leti izdala Kreutzerjeva Sonata, in ker se je s tem napravil tak šum. no, ali smo zato že puritanci? Ali sem Jaz kakšen puritanec? Laščko. ali si ti. ali ste vi. Hruby? Kačerovsky bi sicer vedno plašil glave s takimi ekstravagancijami. a črez to se prehaja na dnevni red. Duše dobre
—	puritanizem. kakor bi bili kakšna sekta! Kaj pravite. Hruby?«
»Tu je težko kal reči.« Je poprijel Ivan za besedo, »meni se to zdi samo ob sebi razumljivo. Naprednjaštvo vendar ni asketizem, in če se Je človek prele navduševal za kaj tacega, je bila to le bolj reakcija baš proti prevelikemu blatu . . .«
»Izvrstno, Hruby!« Je vzkliknil Mikyška. »Pravo ste zadel. Zato smo hoteli frčati do zvezd. V ti smeri smo storili svojo nalogo in danes imamo čisto drugačne naloge	da-
nes bi se nam vendar vse smejalo, če bi se po-Jali za takimi vešami.«
XVI.
V	tem je vstopil Beneš In oglasili so se veseli kliki. »Beneš, Beneš«, Je kričal Mikyška, »slava ti! Prihajaš, kakor bi te bili klicali. Poglej. gosta imamo! No. kako pa se pravi o takih prilikah?«
Beneš Je doslej stfll za durmi, šaljiv smeh-
ljaj se mu je razlival po tolstem, rdečem obličju.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus. Hruby«, jc izpregovoril počasi spuščale iz ust besedo' za besedo. Hkrati ie s l ' ožnim spoštovanjem odkril klobuk, ki je bil sumljivo podrgnien. Ivan ie v tem ystal in Benešu podal roko.
»Kaj tako pozno, brate? In kako si zablodil sem, za Boga?« le klical Mikvška.
»Noge so me prinesle sem. Prihajam iz Žižkova. Ondi smo imeli zaupen shod. Poklicali so me, da bi jim razložil program. Govorilo se je tudi o organizaciji.«
»V Karlinu je bila danes tudi zaupna seja.« se le oglasil eden izmed študentov. »Govoriti bi se bilo moralo o politični situaciji. 0 klerikalizmu in internacionalizmu.«
»In o čem si ti klepetal?« ie Mikyška vpraševal Beneša.
»O propadanju nravnosti v napredni stranki. Slršal sem, kako smo nekdai vzhrepe-neli k zvezdam, da so pa te zvezde bile previsoko ----------7«
»Naj bodo zvezde — zvezde, tovariš, in po-vel resno, o čem si klepetal.«
»V resnici sem razpravljal geneso in razvoj razpora, Kačerovskv contra Mikvška! Saj veste, Hruby. da sta si Kačerovsky in Mikyška na nož. Kačerovskv je naš Sokrat. Mikvška pa Epikur Ne vem, če ne šepa ta primera — toda spravite dvoie takih nasprotij? Janko Ju spravlja s tem, da sklicuje zaupne shode in razpravlja misel, kako bi se v narodnem taboru opustili vsi prepiri in zedinil češki nai od pod radikalnim programom.« fDa|je ^
EX I
te.
\\*
ialn ion? i so
ršči la ie
•la a he^a lolic
oča tes t koti
Itrof Kled tedb cev. 5o ii brar bila roke pagi Jzse Prei prot
PRI
&eli<
dnr
io
stih
gos
e;
Pri
Ari
'O
ral l 1 gn
ho;
S
E
»el
Oil
K. JURMAN TJSSSZ Selenburg«
Optični zavodi z električnim obratom. — Aparati, "?ka kukala, 11 ipgledi, Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici
Okraj na bolniška bl~ -gajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta.
Najtopleje se priporoča
gostilna ,Balija'
pri Bobenčku na Olincah
Ordinira
Stanovanje
Zdravnik blagajne
Dr. Zajec Ivan
splošno zdravljenje
Frančlškinska ul. $t.2, II. nadstr.
M. Vanino
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Dunajska cesta št. 6. pritličje
brusarnici, Stari trg (Kleparska steza (poleg čevljarskega mostu)
se priporoča za vsa dela v brusarsko stroko. Tudi pridem na dom po stvari za brusiti — se lahko sporoči po dopisnici.
Dr. Rob ida lan
splošno zdravljenje
Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Mestni trg št. 3, I. nadstropje
Frančiškanska ul.
št. 4, pritličje
očesne in ušesne bolezni
Dr. Demšar Jernej
kožne in spolne bolezni
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
Prešernova ulica št. 3, III. nadstr.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
■ Biljardi...............
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Sarajevo, 21. V Bjeli Latinski v okraju Br&ka sta se pojavila dva nova slučaja kolere. v Bosanskem Brodu pa en slučaj.
PRINC FUERSTENBERG V MADRIDU.
Bukarešt, 21. Dosedanii avstrijski podanik v Bukarešti princ Fiirsienberg, k&iteremu očitajo, da je zakrivil slaho razmerje med Avstrijo im Rutnunvjo. je imenovan za poslaniku v Madridu. Oficiozna politik objavlja simpatičen članek za slovo.
SRBIJA ZAPUŠČA ALBANIJO.
Belgrad. 20. Glavni tajnik srbskega zunanjega urada Stefanovič je naznanil danes av-strijsko-ogrskemu poslan iškemu namestniku Storcku. da ie izdalo srbska vlada včeraj ukaz, da srbske čete tako] zapuste ozemlje, ki so ga zasedle v Albaniji in da so ukaz dobile danes zlutraol. Srbske čete bodo zapustile albansko ozemljo v določenem roku osmih dni.
PONESREČEN LETALEC.
Gačlna, 21. Letalec lajtnant Smoljaninov je padel 50 m globoko iz zraka in se je težko poškodoval.
LOV NA LEVE V LIPSKEM.
Lipsko. 20. Voz električne cestne železnice je zapeljal pretečeno noč v voz cirkusa Barnum, v katerem so bile zveri. Cirkuški voz se ie razbil in osem levov je ušlo. En lev je dirjal v bližnji hotel in je bežal po stopnicah. Ljudi se je polotil grozen strah. Policija ie ustrelila P©t levov, ostali trije so se razkropili na različne strani. Eden levov je skočil fijakerskemu konju na hrbet in Ka popolnoma razmesaril. Drug lev je pribežal na dvorišče neke hiše, kjr ga je naposled ustrelil policaj. Zopet drug je skočil na avtomobilni omnibus, pa so ga ustrelili. Vsega skupaj so oddali 150 revolverskih strelov. Škoda, ki so jo napravili levi, maša 100.000 mark.
SUFRAŽETKA PANKHURST V AMERIKI.
VVashlngton. 20. Predsednik Zedinjenih držav Wilson je sklenil, da bo sam odločal, če se ima gospa Pankhurst. katero ie naseljeniška oblast zadržala na otoku EHs Island, pripustiti v Ameriko. Povabil je zato tajnika oddelka za delo in naseljeniškega komisarja.
KUGA NA RUSKEM.
Novočerkask, 21. Odkar razsaja v Novo-petrovsku kuga, to je od 9. do 17. t. in. je umrlo za kugo deset oseb. Vsi ostali bolniki za kugo umiraflo V zadnjem času so zbolele še tri osebe.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Novi Jork. 21. Iz Marediana v Texasu br-zojavijajo, da je neki vlak, s katerim se je vozili oddelek artiljerije. med vožnjo padel v globočino. ker sej e pod njim zrušil leseni most. Dvajset vojakov ie ubitih vkrog 100 pa ranjenih
-|' nr	—HM   H ir ' n - —	IH—1 »im—
Tiskovni sklad »Zarie«. Ivančan, Nabrežina 11 K 60 vin.; nabrano pri veselici v Trbovljah dne 10. avgusta 6 K 45 vin.; nabrano pri železničarski veselici v Trstu po sodružicf Kopačevi 12 K 70 vin.
Pošljite naročnino,
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
  šil-va-lnlli. strojev ==
y &	in stroje za pletenje
A	(Strickmaschinen)	««
za r°dbino in obrt.
Wr*	Pisalni stroji Adler, ff*
^	^“^^'Vozna	leeles?..	11	I
lil
Ceniki se dobe zastonj in Iranko. ==%iu
Klobuki
Cilindri
Čepice „ * -
Kravate
Rokavice
Srajce
Nogavice
Žepni robci
Naramnice
Dežniki
Prof. Jagrovo
Trikot perilo
Za lovce:
Pletene telovnike Dežne plašče itd.
Modna in športna trgovina
Ljubljana,
nasproti glavne pošte,
Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. iTiska »Učiteljska tiskarna* k Ljubljani,
K« so vžigalic* jugoslovansko socialno demokratične »Znanke in po&jo priporoča te v marljivo odjemsnje vitoalice »Arbeieanvlile*1. ::	Naroča	m i-h pil »pravi J&AJRJB® v IJublJaraiL r
Pozor!
 ----------------- Socialistična	revija. —-------------
pgT Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko wi vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6‘40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskov* v Gorici.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufaktura ega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
======* po najnižji cent ======
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-
=	kih	do	40	kron.	~
0
Načelstva
E3BE3:
ji @) glasilo socialističnega ženstva @ n
Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani.
■j	Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane	*
(J	na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin.	U
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani.
UP • ®	 •	®	®
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-:::	ložbi	„ZARJEU.	ss
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :n	vsako leto K 1*—.	s
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure ki jih ima v zalogi
Pripovedni spisi:
Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena	Hans Kirchsteiger: Pod spovednim
80 vin.	pečatom. II. del. Cena 2 K.
S.	Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton	P. Mi hal e k: Iz nižin življenja. Cena 1 K,
Dermota. Cena 2 K.	M. Gor ki j: Mati. Cena 4 K
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim	E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan,
pečatom. I. del. Cena 2 60 K.
Znanstveni spisi:
Dr. Drag. Lončar: Politično življenje	D r. I v a n P r i j a t e 1 j: Prešernov spomenik.
Slovencev.	Cena 80 vin.
Dr. Drag. Lončar:	Dr.	Janez Bleiweis D r. I v a n P rij a te 1 j: Drama Prešernovega
in njegova	doba.	Cena	1	K.	življenja. Cena 40 vin.
Abditus: Občinski socializem.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Agitacijska izdajanja:
—•— Vojna in socialna demokracija. Cena	Liberatus:V dobi klerikalizma. Cena 40 v.
80 vin.	—•— Razprava VII rednega zbora iugoslo-
—	•— Program socialne demokracije v Av-	vanske soc. dem. stranke.	Cena 60 vin.
atriji. Cena 6 vin.	Oto Bauer: Narodni ali razredni boj.
—*— Vun s enako volilno pravico. Cena 4 v.	Cena 6 vin.
—Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v.	—Lurška pravljica. Cena 50 vin.
Etbin Kristan: Primož Trubar in slo-	Ljudski oder: Modemi razvoj. Troje
vensko ljudstvo. Cena 8 vin.	predavanj	aoc	poslancev. Cena 40 vin.
Knjižica časopisa „Napreja.
AniKristan: Socializem. I. zvezek. Druga	Karl Ka u tsky: Kapitalistični razred. Cena
izdaja. Cena 20 vin.	80 vin.
AniKristan: Socialna demokracija in	Karl Kautskjr: Proletarijat Cena 30 v.
kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.	Karl Kautskjr: Razredni boj. Cena 40 v.
Ani Kristan: Zakaj smo socialisti ? Cena	Karl Kautskjr: Država bodočnosti. Cena
14 vin.	50 vin.
K. Marx in Fr. Engels: Komunistični ma-	Etbin Kristan: Nevami socializem. Cena
niiest. Cena 40 vin.	80 vin.
L. Wahr m und: Katoliško svetovno nazi-	Etbin Kr i11 a a: Strahovi. Cena 80 vin.
ranie in svobodna znanost. Cena 70 vin.	Anton Kristan: O konsumnih društvih.
Karl Kautskv: Kdo uničuje proizvajanje	Cena 2(>vin.
v malem. Cena 80 vin.	E Kristan: Narodno vprašanje in Slo-
venci. Cena 80 vin.
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol miljjona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. Vsvojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufak-turaega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo apnjema od članov tudi hranilne vlog* tor Jih obrestuje po ———
Koledarji i
Zapil koledar za leto ItlE Cela 1 K.	V	zalogi ao tadl la letni!ki 1918, j®n
Družinski koledar za leto 1918. C/trn 1 K. 10M la starajSL Zadrafai koledar u Mo IME Cena 10 vin.