STEV.—NUMBER NOVA USTAVA PUMAftA MM VOLTO, PRAVI ČIKAtKI ' • ŽT7VAV. • Chicago, 111. — župan Thomp »on je dejal na javnem ahodu v Medinah Templu v torek sledeče o novi ustavi države Illinois, q kateri bodo volilci glasovali 12. decembre: "Ako bo predlagana nova ueta va v Illinoisu sprejete, tedaj bo uničena neodvienoet Amerike in svoboda bo tako mrtva, da se bo zasužnjeno ljudstvo mords moralo poelužiti revolucije, da jo olivi." tOANJAMKI TIHOTAPCU TV DI IMAJO VKUKO OBLAAT. KOMPANUBKO OEODJI JM PODLBOLO V VOLILNIM BOJU. Njegov govor ja raaočaral oelo isbrane potluialce« \ Wasbtngton, D. 0. (Fed. Preee.) Nihče ne more odgovoriti daoas na vprašanje, ako bo v prihodnjem letu Atrajk v premogovniški industriji," je izjavil Kllie Hear-leea, urednik etrokovnega glasila rudarske orgsnizaejje, koje govo* ril pred /na ust ven im trgovakim klubom v Fhiladelphiji. "Toda lahko rečem, da rudarji ne bodo privolili v znižanje mea« de, ravno tako ne bodo dovolili premogovniškim podjetnikom, do da jim vsomejo, kor eo el pridobili lakom let v boj« s žrtvsml ki trpljenjem. . "Ce kdo mfcli. da bodo rudarji privolili v zniža a j« masde, jO boljše sanj, da to misel opujti. Rudarji na mehkem premogovišš« nieo vprašali sa povišanje masde, toda radarji na aalreeitnem pro-mogovišču ee sohtevali povišanja mesde in bodo še nedelje sahteveJl povišanje m*sde, dokler ne bodo doaogtl tako vieokc uusde, ki jfat gre po previsi obljubljeno nekaj dobi on mOgčI pridobiti PROSVETA Za rešitev ta štev. 5,». M. W. of A. L Rti to Progresivne ari v. dlftrikU of A. t ROSVETA" ff LI6HTE KOMU SLUZI DANDANES OPERA? Progresivni premogarji potega distrikta so pognali "msšino" v obup. Obe krili "mašine" izčr-pavajo vae poiskuae, da bi zavo-žili "progresivee". Vašno je, da premogarji in njih prijatelji di-■tinktno razumejo, kaj mi mislimo z dvema kriloma, ker še oni ne razumejo, zo lahko zapeljani. Čudno ae morda zdi, da je "Phll" Murrajreva frakeija trdno ukoreninjena v dietriktnem u-radu v PittaburKhu, obsegajoč poslujočega predsednika Faga-na. Tajnik blagajnik Hargest in Lewieova frakeija obaega mednarodne izvrševalne odbornik«) Opera služi umetnosti. Ljudje prihajajo poslušati I johM 0'Leair, wiiiiam Feeny op««, h* Op« raiiirja ljub«.n do k umetnosti med ljudrtvom. Ub hud Tak« besede imo sHfeli in čitall le tolikokrat, da niao tod. Leviiora .tr.nk. j« uu nič novega to da smo m jim tako privadili, da mnogi ver- »"J* V poseb- J«nejo, da j. ree v*, kar ee PUe o operi, ne vidijo pa|»ro™^ t^lfu ^ tega, Čemur res danes služi Opera. didaturo za distriktasgs pred- Operna sezona v Chicagu je bila odprte. so veliki dnevniki prinesli kritiko o operi. In kaj je ljudem ^ ju „ Mb* inda bi vsied ns-najprvo padlo V oči, ko SO Čitall časopise? Jevoljnosti premogarjev v sta- Z debelimi napial ja bilo povedano, katere miljonarke JJ^jjJ^PJfJJ' fSSmjSt SO ee udeležile operne predstave. Naštete so bile pe vrrti L*^ ,ure kot pseudo-radika-z imeni. Opisane so bile, kakine dragulje in dijamante so iec. On je upal, da bi si pomagal imele na sebi. Povedano je bilo, kako so bile oblečene in '^^mal^^Tauri^ kakšnega kroja je bila obleka. Našteti so bih tudi nekateri™** SuTj^ znan^kot molje, ki pripadejo k družbi višjih štiri sto. Opift med maiovednhni obleke je bila seveda bolj kratek, kot njih boljših polovic ljudmi, kateri nimajo nobene raz- <1 iMk tiA»rlr ' j redno zavednosti o boju med bor- 1» ^Jtt hdertL f s bo med operatorji in premogarji. Ka] se da is tega sklepati? •< ; - Poalujoč kot podučenee Hinesa Opera ne služi namenu, kateremu pravijo, da služi, je "socialisti", unijaki tesar u Ampak opera je razstava obleke, briljantov in £ miljonark. gledal odkritoaršen v prošlih Pa še nekaj nam pove opera. dneh, tako tudi «'Peggy" Dal- v .« barrre. Ta zadnja dva ata služila 5SK . • mesece kot "proeto voljna orga- Da SO najmanj civilizirani tisti ljudje, Id SO na vrhu nisotorje" ven ia brotrnsvillss- človeške družbe, ke*a ura(ia in nivodi\, „ . , la od Feenyja. Delbarre je bil izvrševalnaga Civiliziran človek se oblači čedno, čišto in preprosto. I p0>ifcrtT M tajništvo za državno1 A. Chulor, Imel dolgo ke*f«*a Divjak v afHšM džungli se nakiti * nojevimi, paradižni- delavsko 4ed*recijo -pri zadnji kovini in dolgimi ptičjimi peresi Skozi nos si potegnel^fj*^ torti*Gkndm a svitlimi školki in polževimi hišicami.I"iSUuift pramog«rkv, V koliko se?* divjaka dama iz druibe viijttif^Te pri ^^TSti Za progrstina premogarje je štirih sto, ti tt^ta^tt glavo, ne prsi, okpli vratu in tudi v ušesa toMko rasnega nakita, da ga komaj nosi? Divjak. tih mo4 ob Um Camlt ttt0 M tudi okraauje svoje telo s svitlimi rečmi, ki se mu dopa- oni tisti, na katere se mašina sedejo? V koliko se loči od navadnega divjaka v džungli | nese, da rešijo dan. Njih slava gospod, ki je stlačil svoje ogromno telo v frak, na prsi Je pripel veliko briljantno iglo, pnte ima poeute s prstani,|dt * BBjo v*** v katerih lsskečejo kamni? f , {Prav niči' JU UUl;*!} • gotov, da ni »oken kriv ne kriviee. Vrednost te seje jej iela v dejstvu, da je premogar jev, kateri so reeničao menili, da je Hines odkritosrčen, prišlo do spoeananja še pe njego- Opešalo ae je, ko je kilo šivlje-aje mašine ufrošano po pravih bojevnikih, ds se bosta obe ti Naš slavni fraueoski gost Ti morda odnese nagobčnik, ako bo preveč predel o "dobrotah" evropskega džungla. e e Maeolini je naložil Italijanom petnajetodstotni davek na vino. skupini zdrušili, te je odprto Tako je tketa, da bodo fašisti stotinam premogar jev, kateri »edsj pridno na delu, laobraševa-ti moše v kempah in podušKi jih, da ste Feenjr in Fsgan naamol je-aa z iste paiieo — strokovno u-nijsko politiko, meato pravo in- priljubljeni! ima pa dobro Tistemu miljonarju, ki je najel za sto tisoč dolarjev roparje, da ao iasesali mladem možtT žlezo sa njsgovo izlumpano telo, se dustrialno solidarnostjo. Oni ve* ^j^rf M bo zgodilo niš šalega. rojejo v unijo za uradnike in n danzadnem ropajo delavcem za šlanetvo; njih lastno obnaša- \m umo neztr temveč življenja nje dokazuje te. poglejte, koliko je bilo te see ubitih v rudnikih! — pa k«j ia Bolham I se jim zgodit O, vse drugače je z mil jamarjem, še je komuniet! Da ste m Norman ia Delbarre' ponižala v delavske politišarjel Zopet 80 mrtvih v premogov nižjega reda, je pokasano po njik |nikul — To ni masaker, zaboga poizkusih, pridobiti Krerseougha M! To j« biU nesreča. Taka ne-in Baja, katera kandidirate n sreča pa navadno zadene le ru-predsednika in tajnika-blagajni-1 darj«, nikoli ne lastiflka rudnika respektivno aa progresivnem k0v. Zalo ja stvar v redu in-- tiketu in ste bivša prijatelja teh BiH, priprti avtomobil, pojde-odpadnikov, da M desertirala m0 T gledališča t njih poaieiji aaupanja pri sadaji • e • minuti. Pred enim tednom je Kaj je pe s revolueijo na Dan-Norman, kateri je bil previdno Nekaj ao poročali — eh, izbrsn za to delo po FaaafsvOi si- Uu niao poročalil V Novem Shar-lah, pisal Rayu za eeetenek, da bij^Hkiru se ja razletel šganjarski govorili o stvareh. Mjsrseougk I ^otel ia Piršev Ijojze je od črae ia Raj ste se sešU s Normanom MTiati dobil koUko. po dogovoru ia našU, da je oni • e e pripeljal Delbarre s aeboj aa dru-| Mladi Vaadtrbilt ee je všeraj ščino. Tn sestanek ja hA 1«. no- i aakvalil Bogu, ker ja ereŠM do-vembra. Ona ste pričela j pripo-1 ^noindvajseto leto in poetal vedo v sn jem progreeiveev, da ni-|miljo*«r. Trdo je delal fant kaj-mata aikake priliko do zmage pada, d§ je zaslužil miljone, am-akoravao ste one^ PJ^ fflpak kow Bog pomaga, je na-Brownsvilla jI xnpovedati. Pripo- Uadao miljonar — ia zato imamo ročlla ste, da hi odstopila p tftav Uhvalm dan ▼ Ameriki, ta takoj in da bi naj Mjerseough e e • kandidiral sa tajnika-blagajn^ Pametni deUvee se je zahvalil na Feenfsve« tiketai. Palje steL^ hl * ilQa kaj; še nima še trdila, da h Fe^ bojuj, za C J JJffi to LhvJdl - kspi-"reformscijo" distrikta. BiU •taT^^ jasno informirana, da Feenjevl # # # rekord pokanje, da je oa del ifcierttvo T eplošnem se mora mašine in voljno orodje Johna L. L^j ^vaUU za nova batiae, ki Lewiaa. Ta dva potttišarja, kate- pridfjo ? prihodnjem letu, ker ra sta prišla kot prijatelja, ste ^^ ^ "modro" volilo, potem se poslužila značajmb e e e strokovno-unijekih metod.) Ona Bankir ki je vpropaatil na sto- pod pretep dO jo J^^M ■L ■ , smrt". Sedanji, iustMH^k jtl evt.••Pot!',VHm : .-,tf • • ,e Danzadnem šitemo, da Turki postajajo nevarni, nihče pa ne pove, zakaj. Turki eo ze 600 let bojevali za sultana in njegovih 500 feab, sdaj pa so spodili eultana in njegove babe in ee pričeli bojevati za'Turke — zaae. Zato so nelfaanie <lik0t ^^^ ^ W edpi-si zaupanje drug v drugegš in £ [»Zborovanje in-komuniat seda-javili, da stojijo trdno na njihLu^ ^ p^ tnhu, da .taliičih do konca. Vai jm mne- J™* ^^^ ^ minttlA nja da bodo premogarji najbržel^j^ M fa drugi tirani na videli aajvešjo k*»pen£> obrne- .c^sraU je svoješasno od-to vanje laši, kar je Še sekal glavo kralju. Sedanjemu motUo volitev petega kralju aelo ^a bo zgodilo, toda Mašina aa ^s bouat«vite nikjer L ^ mtJ p^^ ^ da biočrnU. znašaj in dobrot , § qgmmS!Zil »ogoč« lc prejel od Oliver Mining kompanije $471,698. Druž- »tiral, da njega poetavijo na pro-ba je plačala ta denar kot prvi obrok letne najemnine od f"*™1,,ikft TJ^TiST rudnika v severnih pokrajinah MinneeoU, ki je lastnina ^^^T^tlSTi« .tri^ drŽave. « le. Predno sta Hinsa ln Delbarre Profesijonalni političarjl radi pripovedujejo ljudstvu, ^-^ g^gtTj^ kadar ss pulijo aa javns urade ali žele, da jih ljudstvo I likeU jvogreaivei so pa vseeno izvoli v postavodane zbornice, kako so hranili in zniževali j sprejeli čisto isdelano platformo davke. Ako bi ti političarji res delali sa prihranitev jav- r«tem ko sta odpadnika odšla nsga denarja in znižanje troškov, bi bilo dobro, da bi enkrat povedali, koliko bi biti znižani davki, ako bi bili vsi fteleani rudniki v državi MinneeoU lastnina države, mesto da so jih profesionalni političarji izročili pirvatnim družbam v teku let ' »feaijonalni političarji govoriti resda bi najemnina bila tako visoka, izdatke in da bi ljudstvu ne bilo posebej, davkov za kritje državnih In če bi hoteli nico, bi morali j da*bi krila vss treba plačevati Profoeijonalnl ljudstvu drž itičarji se bodo stokrat premisUU, to resnico. ia nominirali tiket strogo po ar gsniiirsnem načinu. Ta platfor- In tiket sta bila rasdana pri vratih pri prlhodaj seji Feenjevih sil v P.ttsbdrgku dne 1. oktobre. Feenj, kateri bil raglašen kot govornik, kater bo vse! pokrilo s dktriktaega rada je Ml zelo krotek. Fagan Hargest ste Mla zelo promlnent na na seji. Nato je prišel WUIiam kateri je deauneiral Fa-ia kompanije teko prejšnjo nedoljo j, doh.l storjene mogoče napaka, ja progresivnih voditeljev. T ^^ I^Tfnio- garji morajo biti pripravljeni, slišati najbolj grde laši o teh me* šsh. Ne vsrjsmite aič toliko ča-sa, da ha dokaaano. Volilne oes-be progreeivakega tikata oajo eden drugega še več let Inki rspabličani ao še protestirali pri vseh krššaaakih vladah proti aekrščanakemu delu krščen-fv ske Anglije na Irskem. Čaa je, da I se obrnejo še na Kessala pašo, in nobena leši ae bodo razdrle njih 7 u ' " m glašene so samo bolj utrdile pro- greši vee ia ss bodo kot basseraag. Mašina' akuša oživeti dnalao misijonarje v krščanske dežele e e o Ali as je kdo še vprašal, kako je te, da v vsakem ameriškem gibanje, toda ne bo si ji posrečUo, »^n. j« "«*ev, je tudi je-her progresivna skupina dobro — »«kje v pasi pri tem. PTogresivel petega IIowi — M da je še 50 let diatrikta bodo premagali mašine |*re« 1» ravno toliko čaaa v organizaciji. Vaak lokal ss m Katoliški profeiror Tiernan ja v ve^ik sovražnik socialiisma ln ao^ ciallatov, in sicer zato,' ker je preda socializem aaadere -no in naredi 4z • poštenih kr-' ! > ščanakih očetov peteMne. Yept • • • »illv-otj ' - Ameriška taada bo počakala iC pet let f,»e pfiMMnjtm > sovjetske vlade v Rusiji. V tem čaoii bodo mogoče pomrli vsi ruski "carji", kiao in bodo še "is vol jeni" v Parizu. . . n ^ ' e e e Siromaki ,ki so včeraj dobili brezplačno "zahvalno kosilo" v beznicah Izvellčavnc armade,, so bili izredno hvaležni za veliko do» broto. Enkrat na leto se takole naješ, namrčft na Zahvalni dan in vrhutega dobiš zobotrebec, katerega lahko porabiš jutri, pojutrišnjem ali na prihodnji Zahvalni dan, kadar je . . • • • V enem oziru se strinjamo s "Tigrom". Kadar takole sedi pri mizi v miljonarjevi palači in'si masti sive brke — ali se emeje naši pro-hibicijil Kakor mi, kakor vsi, tako ve tudi on ,da prohibiclja je mogoče na Pigvinskih otokih — in samo na Pigvinskih otokih—samo tam — samo tam. e e e 1 Lozanska konferenca je dobro namazana s oljem. To pomeni, da pojde kot blisk in vrisk za drugimi konferencami. e e e Usti poročajo, da so Ninčič, Venifcelos in Stambulinski (imena so imena) jedli bratovščino r Losa ni. Gospod Curzon so jim ktipili luneh. Toda lord Curzon ne poznajo Balkana: koliko bratovščin toliko kavsov. Koliko prijateljev toliko dntmanov , • X. T. B. ra ravnati stroga po prekaeao. Radikalnoet. ki * J' b'lo sopet pa je viša ▼ fUv*h > sopet prišla v šelodee ^ reba bo voditi nava J«kor j« opešati It ** konvsaciji dršavnt federa- borba, kratkem olje aa Illinois ji propadol'>«. gram sa velika skupno unijo, pre-padel samo sa 20 glaaov in ta v drla vi, o kateri vsi trdijo, da jt glava U. M. W. of A. Vprašanje je, lakaj je propadel U program. Samo v našem mestu je 2,900 rudarjev, ktr sntči 28 glatov Rudarji tu ao v veliki večini at eno veliko unijo, todt ko je prišel čas, da pošljejo delegata aa dršavno konvencijo, je veaki lokal odloČil, da ni treba za to tro-šiti denarja. Tako je program propadel, s katerim programom bi se t časom mogli očistiti 'VI* koga bu rž važnega vodit va. Po progrtmu, ki gt je izdelal Foster zs eno velijo unijo, ne it-prsvljajo organizacije voditelji, temveč članitvo stmo. Rudtrji bi morili posvetiti več pklnjt tvojemu delu. JCor je glavno, oni Beda j zametavajo, kar pa je ifcilO vredno, to drie. Kapitalizem ima danes eno veliko unijo na industrijalnem in političnem polju, t deltvatvo je ratcepljeno nt stotine rtiličaib gi"t«j«c, ki jo imel škiflj«, kite- organizacij. To jO tudi krivo, ds ne moremo imtti kontrole nad tvojimi voditelji, najtibo na oko-nomikem tli političnem polju. Kje bi bila danea Rusija, da bi ne imeli delavci čez njo kontrole nf kje bomo čez leta mi, tko he bomo i* bUo •*> vri dopoldtn. (Tone podvzeli pravegt pota. — T. Stat-gtl SLIKE IZ NASELBIN. ■pringfield, HI. - Dopisi It je namreč pollar). tmP* (Tobe gre''i' Škttljo domov ter J [stori, Var rta mu tujoa naroČili. Ko pa tujeev še ob 1. uri in M ob 4. uri ni k juHikt, jo tičejo To aeta skrbeti t ni si mitlil, dt bi jI »orebiti šn bU o^ehsrjan, ne, skr-balo gti je, dtsb1 se uljudflim tuj- cljo ter ts4i Vpfalttje si tujci. Po naključji, ja&ovedel tudi, kaj *s tujfce *ri{iiiemu shranila* Ns-čclnlkjje otfmlJl «|V|t policaja,'dt' nje med ntmi poteki tdtoršnlko* merno. du r—ni ktkih ztritaavč- iti ta poročatL„ Pelo je za seidfj pre* V soboto tjutrij 1 tujec to pet pride ter prtvi, dt se glede nakupa hiše še ni odločil. On da gle ds več tli sstnj zt kika prilog nost, kjer bi lahko začel kak business* ter dt ti »ort še na-koliko ogledati po meetu. Kar rov ravno ni deUI tleti dta, je bil Per pri vojji ga nt tem pots sprtmljtti. Po meetu hodeč trečttt drugo-gl tujci, ki at jo oairal gor In dol po uliel Nt vprsštr ;e Tone Pars mu tujec pojttnjuje. ds jo dtl dečku bsnkovee ti $20X)0 v svr* ho, dt mu gt zmenji. tli dsčks do aadaj od nikoder al t drohišem. Iz nidaljnega pogovora t tujeem so ja proaašlo, da jo tudi on pri-šel eemkt j v svrlio, do si ogleda, še bi ne bila kako prilošnoet ta-leti kak 'bustneee* Po pol urnem rasmotrlvtnju jo ■adeva toliko dosorela, da srttt tajea tkleaila odpreti groeerijtko trgovina ali pa kak 'toft drmk parlor' ekupoo. Povabljen jo bU tudi FUr, naj oe njima pridruii v drfcvo Illinois, ki bo nt splošnim fttsovsnju it decembri, je ro tkeiontrpt dp mosga fn sveta dol šnoet delivcov j«, dt gredo ns vo lišAe omenjenega dno in glaattjOjo proti taki ustavi. , | Demonstracijo brezposelnih de lavssr na Aagloškem te panav ljs jo. jSadaja nedeljo jo okrog 5000 brezposleeev demonstriralo aa Trafaigtr 8qaaru v Londonu Med domonstrsnti je bile tudi Jeniki t ojtfordske univerze, ki je aosils napis " Profesionslne fteas oo tudi br« dele". Voditelji bres poaelnih so posvaM brezpoalere Is vso Anglijo r London na demon-strici je, • ki so bodo nadaljevali* toliko čaas, da asinislrski pred sodnik Banar Law sprejme njih deputaeija. ! * * ' Delavsko gibanja aa KHaj te, Kitajsko mesto Kanton nI lo središče politične revolueije na KlUjokom, temveč tudi tibelj strokovnega ia itobralevafaega gfbaaja kKajtklh delavcev. Tu ja M delavskih unij ,ki so aktivno v tedanji kampanji ta splošno volilno pravieo, svob«ido govora, lite tka Ia tbaravaaja in enak oprav n/>ot fteua. Dela vtki svati v ke r mastnem aensta, ta jt rsvna toliko kot spi i Is i trgovaks zbor-Dmfttvs odvetnikov, proU- 3B TEJMOV 2E STH-KAJO TEKSTILNI DELAVCI NA CESKEM. STAVKA J« NASTALA ZARADI ,; ' PRINCIPA Stavkajoči dslavoi to nahajajo v veliki revščini. Praga, Oahoslovakija. — Nt ee- vefnem delu češke v meetu Krt-taavu stivka šeet ato tekstilnih delavcev še trideeet tednov. Pri tej' stavki ne gre u metdo, delovni Viss ali druge delavne namere, rk gn ta principe. I. KUn-listnik tovarne, jo odpustil deltvske taupnike, daairavno postava kaj takega prepoveduje. Saupniki ae lihko le tedij odpu-ttei.ako pride do tog« ttključkt odbor, ki sestoji it dolodtjaloev in deltvoev. Temu odboru predseduje jtvni uradnik, ktdar ao takt vprašanja na dnevnem redu. Podjetnik te ni otirtl na po-stivo, tmptk je teblnlč mtninič odšlovil deltvske ztupnike. Jtvni uradniki nito imeli toliko pogu mg, da bi pozvtll tegi tovirnirji na' odgovor tartdi njegovegt no sikotiitcgi početje.' Zandi tega io 104, Gro... Kaa... Mika EumI S4M g. Wtnakastee Si^mU Fraak Zaita, _____ Prassae Ava., Clevelaad, Saasrak, IIOO Pr< Clovalaa4, Okla. Nadsorni odbori Z-iOLtijs&jhj? rear, Združitveni odbori Pra^sadnlk. Fraak Alal, «114 Sa. Csavrlned Ava., Cklaaia, SL Jal^&TlIOl Z. OSrJ gt., &a*eleiiX°bkle. * VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. F. J. Kara. SSM S». Clale Av., ClevalaaS, a POZOR I—Kor»*p«n4aa«a e gl. edbeealkl, M delaje v |Uvaaas nrndi VSA PISMA, M oe nanaiain aa. pnole nI. peedeedalke sa nailavtl PeeloednIHve S. N. P. J* SSS7-S0 ta. Uwndala AvoM Cklosfe, IS. VSK ZADZVZ BOLNIŠKE PODPORE »E NASLOVE, SslnBbe lat-alilva ft. nTP. J., 1017-10 le. Lasmdale Ave^ Cbleaga, Itt. DENARNE POIIUATV1 IN STVARI, ki ee tlšnja «1. lavrlevelnsgl ndbesaln jednato vabta oe naolnvni Tajništva ft. N, P. S$aV«ft9 fta. Lnw gaU Ava., Qrfaa«a, Ul. . : V»B ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI oenelSjala aa aaalavi ElafajnUtv. ft. N. P. J., SSS7-SS fta. Lawndtle Ava., CklaaflaTlS.T Vse nrilešba slede nastavenJa v gl. Isvvševalaem adbsea se naj poMm v_.l y,i.m ■iiliiiaM si^bibui adkafp iiaar aaslav ia aaeeal. i la v liu^itsltai,aiil^u; ^m^sklf1^smsi S.. LawarfaU Ava. CkUam. IIL ■ -__J iri ji t«"1 i .'.II.uu1 frv| Hlndu v brittki sbornl^t. d^ltvak^mj.po-slanci v angleške^ parlementu jt tudi polnokrvnl Hindu ftpurjl Stklttvilt, ki je bU itvoljen v North Baterteiju. Hiklttvilt je komunlat, toda laborittki urgtni-tsoljs gt jt tpnjtli tt tvojigt kandidata zirtdi njegove priljub-1 jen ost i med dcltvol in itnj tO glaaovali locitlisti, komunisti in irgdsunijcl. Hsklstvala je prišel v Angl^lstarH^.^ .«,p«,ro. |i » Anglelinjo. Štiri leta pointjt tt )<%-pridružil toeliliitlčnomu gibi-»ju. Rojen jrb|ltv BombsJa.iHa/ kutvsla pravi.^jt II anutmiPwdj sUvnikom iatliiskviga l^uU^ in i a,i, - >. m i ti Obvsma štBHfv aa TivttMSM; TVMl!.! n aerliivnr lioii.pvwffJ« o novi nartdbi turške vlade v Angori glede obvezne len It ve. Turčija je v zadnjih detetih letih nopreataue vojno izgubila pro-porčno več moštva kakor katera druga ,4rtava na tvetu ln eeda-nja vlada se je pobrigali 11 po-ranoJUtev prebivtlstvi. Odrs Me eifesšijte 4a aa%a kaotk itifii it •sit BOM SE BLtZA! ps Mi viti ta bešil v daj to poslutit« leni. Za niltljsi pujaaalli M obf* alte aa SLOVENSKO BANKO Zalrnjlsk A fsiirh, 7S —»tk Ava. Nese VsffcN.V. eoeeeeeeeeoeeeee»ee»e»ee#eeeeee»oa»oaooeoeeoeoo»ooa» ROJAK PAJK JE ^TOAraatt tacne na* »I.iirai k-.pi, s« kupi. PoMtje brespla^ae aeatfce peeeN Ama- Hkj ®s » ff^^vfruvAA^ P^®^® CetaraMs gramu/one. olavenafce la v vsak tragik /astkik grsMiflllil Te, iJUvO. »»folije, kane t, t A ^ . .. On je e.in.i nravi saetopiHk v Ceaemaask, Ps.. n CelaaMa salene la platč« Aa aa a ^asl S m 11 na •n prpi' mj i 19 IVAN PAJK, 24 Mate St, Gmemegk Ps.1 #>#mm»#mmmmnihimimmiiiiiik /a PROSVKTA dne * prišle k Hennenu meti in prineola mu rudeših jabolk Ur gsl vprnnala, rakaj je tako zamišljenJ m on je odgovoril, da eam ne v«. Mati ga je proaila, naj oetane do. I ma, da je imela hude sanje, aH on je skočil na noge. ae popel na belce in saklioal: "Z Bogom, mati!" Ali belec ni hotel ž njim čes prag; mati ga je zopet proaUai "Sin, o-1 stani doma, to je slabo znamenje, kej hudega se ti pripeti;" ali o* je ni slušal, vzpodbodel je konja | in jezdil čez most. Belec se je spe-lajal in ni hotel dalje, in mati ga je tretjič proaila; ali Herman nj nič maral, Šel.je po neveetoilnko ho jezdili S svati in prišli na tole meeto, planil je nanj e svojimi tovariši eni mladenič, ki je za nevesto hodil. Protivnika ste se začele bojevsti, in Herman je bil ubit (Dalje prihodnjič.) . trpi veliko števtk sraev v Ameriki »lesni, U so poab. s vlašugami? iko ai knjigo "Zsj«. lobiš pri Injiieui kancev, katerih oba roditelje ste ee še rodila v Združenih dršavah Foreign white atoek mesta Los Angele« znaša torej le 252,406. v Izmed teh poelednjlh prednja eijo po narodnosti Angleži in Irci, na to sledijo postopno Nemci, !Spanci, Italijani, Švedi in Židje. Kar se tiče Jugoelovanov v teh dveh mestih, stetistika neveja Ieliko več Slovencev, kot Srbo-Irvatov. Znano pa je, da je Um razmeroma malo Slovencev v primeri z Delmatinci, ki zo precej I važen gospodarski faktor v teb meaCiii. Radi običajne zmešnjave glede slovanskih plemen in rsdi krivde ljudi ssmih, ki ne znajo lli nočejo točno nevajati avojo maUrščine, je v statistiki število oseb srbsko-hrvatske materin-IšČine stralno prikrajšano. |, Ljudsko štetje nsvsjs v San Franciscu: I 81oven«ev 2,054 od Uk 1,291 Uujerodcev in 768 tukaj rojenih; Srbo-Hrvatov 805, od teh 677 Uujerodcev in 218 tukaj rojenih. V Los Angeles pa: I Slovencev 1,270,* od Uh 805 tu-jerodcev in 466 tukaj rojenih. Srbo-HrvaUv 1,346, od teh 868 tujerodcev in 478 tufcsj rojenih . BABICA SpisaU šaškJ . BOŽE NA NEMCOVA. Poalovenil FRANCE CEO N AR. (Delje.) "Kdsj bode s al" — "Oče neme hoče deti hišo ie iti v kočo, ko si jo poste vi, bode svatbe; okoli svete KeUrine. Lepo bi bilo, eko bi imeli obe kmalu poroko.". — "I jemenaets, ti govoriš, kakor M bila Že roke v rokavu, ali U je še ss gorami." — "Ker ni, more biti t MikUvševi bodo veseli, šs se Jekob k vam priženi, ia tvoj oče hi dobU vrlega sine, boljega ne morete v hišo dobiti, pa si ga tudi ne moreš iskati. Kar je rae, to je ras, Jakob je najboljši mladenič v vsi vasi in županove Lucije bi morebiti jokele za njim.'! - "Vidiš, te je tudi keeftn, ki nem ee poti Uši", vzdahne Zalike. — "Dekli ca, U-je več kakor kamen, kaj meniš. da Lueija.melo volje, in oče ji pridene aa vagoše vrečico trdih krOekov." — "To je še večje gqrjel" — "Kej pe si glevo ubijaš, eko je že oča žepen, pe nI še Bog, in Lucije s vsemi križeki ti vender vode ae skeli Vsej hne Jakob sdrsve oči." — "Ali, če se to esej zvrne, in še gs ne vzamejo v grad, moral bode v vojaščino." "Ni misli takih stvari* ko bode oskrbnik temno gledel, zemašejo mu ss oši, ume ješ t" — "To bi že bile, eli vselej teko ee gre. ReS je, pe eešfcpeed kresom se ml j« ie-njslo, de je Jakob k meni prišel In tedaj -bi ss Imele vsoti, sli ssnje so ssnje, in bsbics prsvi, ds vre-žem ne smemo veroveti, ampak treba je Bogu prepustit^, kaj s nemi stori." — "Ssj ni bšbiee evangelij." — "Jez verujem bebici kekor svetemu pismu, one človeku odkritosrčno svetnje, in vsakdo prsvi, de je modre žena; kar eee reče, to je svete resnics." "Ssj jes tudi Uko mlkllm, sli ste-vim sto in jedno, ds je vcrovsls Nese m rasel Ja. plšoln veselic, rsiumš k i*11 js vendar nsprijsten znak in a« ga ne ame zanemarjati. COUGH BALSAH, kaUri kaŠell U odvrni mrogo tratenja. Je ravno tak dobar u odrasla kakor sa obrok«. Cena ti in SO eer.tov. Vprašajte pa Mamah., t Materinščina vele- SEVERA* Q0UD AND OMP TABLETS f x prehlad, gripe ia m edpomei prlglevoboll valed prehlada Cena SO etotov. Pravilna hrana ha pravlhs vagoja, morate napraviti vsakega obroke močnega in krepkega. Cm na morete dojiti vašega mnlaga, naj .■M oiul * * -V KAGLE BRANO (OOMOSMSZD MILK) (eon|l ; ,o *>t*y<- a •«4mm||i«jj|i 'imjfl Vnrčujte in pripravljajte ei e tem neodvienoeft ze Vašo stnroet I y Vložite Vsšs prihranka v domač zavod, kateri Vam nuomnoHte' število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar Ssdao pogUvjs. Ksj mi msr je domovine, • Ksj mi »Uvs mar in J^stt Ti si mojs domovine, TIsimojsslsdkaMl, Boris Miren- ' Ned trgom Koejke ss dvigs msjhen grič. ' Tem so šs dsnešnji dsn rssvsline konjiškega grs- ds, ki je bil ob čseu nsše povesti eno velikih po-eastev Tetenbahovih. *' ' ' " - V Konjicah je goepodoval Tatanbahov o-skrbnik Himon Juds Stupsn. Tu je tndi najrajše bivsla grofies. Z okns ene najlepših sob konjiškega gradu je po eesti, katere se vije čes griče mi Konjičem! in Slovensko Bietrlco, pričakuje pogledovalo oko mlade goape domačiee. Ane Teresija grofica Tstenbshovs, rojena • grofies Forgačevs, je bile blsgs, mehka ženska duše, kekor jik Bog mslo poelal na ta svet — da v sreu svojem svoj avet atvarjejoče, hrepene ne nahajajo v istini tegs, čeaar iščejo, da venejo kakor nežne rože med oaatom. S Tatenbahom ae ni omošila one tolikaj iz ljubezni in Is svoje volje, temveč omožili so jo njeai stariši in sorodniki. Oni slavni ogrski mag-sstl so jI pripovedovsll, kska čast in sreča zanjo, ds jo snubi Tetenbah, nsjbogstejši in nejve-Ijsvnejši plemenitaš Itejerake dešele. Ia one, sveU ne posnajoč, niti ne posnajoč svojegs srca, vajena pokoriti se volji iskušenejših sorodnikov, os ja vdala bres ugovors. In ksj ter keko bi bils tudi ugovarjala f 4 On, ki jo je snubil, Krstem Tatenbah. je bil i«*p mlad junak, kakor si ga Ismisli fsntazija mla de deklice, on ee ji je bližal ljubesniv, on je mo rel biti dober šlovek, eree ljubezni polnega in ljubezni potrebnege. In res je teko bilo prva leta. Srečno je živela ž njim, srečna — skorsvno morebiti se niao is* polnile vae njene a««eetinake lepe sanje. Ali sdaj. zadnji Čaa, je bilo drugače. On ee jt 'lapreaKnil. Melo je dome. malo se peša sanjo. Nekdanja njegove Ijubeznivoetl ni v»Č, in — čud-ao reaaslšljen Ia temišljea se jI tdi. ksdar je do sra In eem. Večkrat je U doživele, da Je je eeor ne od sebe odbil. Na vprašanja avoja ni dobivala lepih odgovorov, teto si vpraševali nI upala. Vea dar ga je ljubila. In oetro je lanske oko, aka gle de S ljubečim areem. Blutda js ona meego, da ajeesga mola teatilakemaont goni Is nevednih prejšnjih kotevosaie življenja, alutile je moraMti ijen eree. peklo v eree, globoke v duše. ie ae ja iareševalo na njenem še vedae kraeoem okra sa. kaurege lie« je bile vidno obledelo in epedla. . • ,„ r - 'WBAJb ; . ' (Driimt apešaja oblaka.) ' 2,500,000 kotov nov« driavao voln« aa »iKvinje oblaka me kupili la jo bomo prodajali aaravaest lju