AUG 3 O 1927 UNIVERSITY OF ILU O LETO-YKAK XX glasilo slovenske Tisoči spremili [ Sacca in Vanzetti-) Ja na^adnji poti Pettisoč oseb je korak*lp za krstama po ulicah Bostona kljub prepovedi in 100,000 ljudi je stalo na hodnikih. Policija ni motila svečanih demonstracij. Pogrebci nosili hrastove veje. Govori na pokopališču. Van-zettijev pepel odpremljen danes v New York. Boston, 28. avg. — Sacco in Vanzetti, italijanski čevljar in italijanski ribič, katera je država Massachusetts umorila zad nji torek, sta bila danes popoldne reducirana v prah in pepel, potem ko je blizu 100,000 oseb korakalo mimo njunega mrtvaškega odra v zadnjih dveh dnefa. Takega pogreba še ni videl stari Boston; tako svečanih, veličastnih demonstracij še ni imel nihče v tem mestu na svoji zadnji poti kot sta jih imela ta dva, legalno umorjena anarhista. Pettisoč ljudi je bilo v izpre-vodu po ulicah; včasi je izpre-vod narastel na 20,000 glav. Pot izprevoda je bila dolga pet milj in na hodnikih je stalo najmanj 100,000 oseb, kfso molče gledale zadnjo pot dveh žrtev. Policija ni motila povorke, dasi je bila kršena njena prepoved. V zadnjem momentu je načelnik policije odredil, da pogrebci ne smejo korakati mimo državne palače. 2alni izprevod se je izvršil mirno in v redu. Tisoči koraka-jočih so nosili v rokah hrastove veje, znamenje zlomljenih življenj. Drugih protestnih znakov ni bilo. Sacca in Vanzettija niso nosili na ramah, ker je bila pot predolga. Bili sta v avtoma, za katerima sta se počasi pomikala še dva avta. V prvem je bila Saccova družina in Vanzettije- Konec delavskega vohuna Ob vojnem času je vohunaril v delhvskih organizacijah. — Nato je postal odvetnik, za tem je zdrknil nižje in nižje in Mi je končal življenje kot Judež Iškariot. va sestra, v drugem pa štirje člani obrambnega odbora. . Izprevod je trajal vso pot do pokopališča. Tamkaj so nosači dvignili krsti iz avtov in ju nesli na ramah do prostora, kjer so bili poslovitveni govori. Miss Donovan je prva govorila. Rekla je: "Sacco 1n Vanzetti, prišla sta v Ameriko iskat svobode. V navdušenosti in idejalizmu vajine mladosti sta prišla sem kot delavca, da najdeta tukaj svobodo in priliko, ki je naglašena kot" poseben dar te dežele vsem prišlecem. Našla sta delo v Massachusetts!], kjer je rojstni kraj ameriških idejalov. In zdaj je vaju Massachusetts ubila — umorila zato, ker sta bila anarhista . . . Vidva, Sacco in Vanzetti, sta postala žrtvi najgoro-stasnejše plutokracije, kakršne še ni videl svet izza starega Rima." ' Miss Donovan je prenehala med solzami. Drugi govorniki so nastopili. Ostre besede so padale na račun sodnika in go-vernerja. Po zaključenih govorih so ža-lovalci še enkrat korakali mimo dveh odprtih krst, nakar sta bili krsti odpeljali y kremjttorij. Saccova vdova in Vanzettijeva sestra nista čakali kremiranja. Luigia Vanzetti odnese danes pepel svojega brata v New Yofk. Zborovanje legijoear-Jev v Pariz« povzroia diplomatom velike skrbi Francoska vlada ima v načrtu da zbere najmanj 50,000 vojaštva za varstvo legijonar-tfkega pohoda v Parizu. I/oh Angeles, Cel.—Lawrence McDonough je bil svoječasno v Chicagu detektivni saržent. V vojnem času je nastopal kot najbolj radikalni delavec. Tako «i je pridobil zaupanje v organizaciji I. W. W. in je postal njen član. V tem času je pomagal »praviti marsikaterega poštenja delavca pod ključ. Pomagal je doprinesti omreževalne dokaze itd. Po vojni je postal odvetnik. Ali človek kar zna zna, navada je Železna srajca. Ta-ki> je tudi McDonougha izključila iz avoje arede tudi advokat-zbornica zaradi nepoštenosti. 1'red nedavnim je pa McDo-nough izvršil aamomor, da ni Prišel pred sodišče zaradi koza-*kih potez, ki jih je izgraval in K katerimi je plenil svojim črt-vam žepe. Vrč hodi toliko časa vodo, da se ubije. IMavci ga ne objokujejo. I UBPIR ZARADI OSLOVE SENCE. »»s 'H ice prepira so ps le težke. Dubuque, lows. — Charles W. Ji>sepk in Peter Rosenthal sts ** sprla v kavarni, kateri iz-m<*l profesionalnih pretrepačev 1 unney sli Dempeey je bolj mo-('»n. floutia je dala besedo in ko j* Hooenthalu zmanjkalo argumentov, je potegnil samokres in Prelil Josepha. Policija je takoj aretirala Roeenthala. ki zdaj Premišljuj«, v celici o svojem be Washington, D. C. (F. P.) — Brzojavke iz Pariza o demonstracijah proti Ameriški legiji povzročajo skrbi v državnem departments Francosko javno mnenje je bilo vzruvano z bese-dsmi "mi smo dobili vojno" že pred tedni, ko je dospela v Pariz predstrsža legije za obdrža-vanje koifvencije v mesecu septembru. Odkar sta bila Sacco in Vanzetti eksekutirana, je pa francoska potrpežljivost pri kraju. Dogajajo se dogodki na pariških ulicah, ki kažejo, da je zelo dvomljivo, da bo konvencija ameriških legijonarjev uspeh. Tako namreč piše poročevalec "Manchester Guardiana". Vse francosko ljudstvo je pričakovalo milost, ako že ne pravice za italijanska delavca. Odzdaj naprej bo francosko ljudstvo prav malo prikrivalo svojo mržnjo do legijonarsklh zastopnikov onih ameriških slojev, ki so odgovorni za smrt Sacca in Vanzettija. Ako se bodo legijonarjl ravnali po svojih prejšnjih prece-dentih, kskeršen je bil v Cen-tralijl, Wash., ko so napadli dvorano strokovno organiziranih Šumskih delavcev in so v uniformi Unčali strokovno organiziranega delavca, tedaj bo težko pridržati legijonarje, da bi u-darca ne vrnili z udarcem. Kaj temu sledi, je ps lshko uganiti. Načelniki lçgijonarjev so zaradi tega v skrbeh, kako naj ae o-hrani ameriško francosko prijateljstvo, sko pride do takega spopada, ali kako naj odpokličejo zborovanje legijonarjev v Parizu, ko se je že skoraj polovica njih ukrcala za odhod v Evropo. Vojaško ozračje, ki obdaja legijonarje, njih ustanovitev "generalnega Štaba", vpoatavi-tev nekaj skoraj vojaških postojank v mestu, oblačenje v vojaško uniformo je izzvalo že nekaj strupenih komentarjev v časopisju. Po izjavi poročevalca "Manchester Guardiana", imajo oblasti vedno pripravljeno policijo in vojaštvo za vaak slučaj potrebe, da tako preprečijo ljudske demonstracije. Kritičen položaj nastane dne 19. septembra, ko bo trideset tisoč legijonarjev marširalo po mestu, "Humanité", delavski pariški dnevnik, apelira na delavce, da "preprečijo to predrzno parado ameriške fašistovske legije v mestu otrok komune." Francoska vlada Ima v načrtu, da zbere najmanj 60 tisoč vojaštva za varstvo »0 tisoč le-gijonarjev. Kajti če se legijo-narjl spomnijo svojih prejšnjih precedentov, lahko naskočijo prostore, v katerih se tiska dnevnik "Humanité" ali pa druge delavske stane. Sile« vikar v Trti« Muft*olini je komaj ušel smrt L Kim. 28. avg. — Premljer Mussolini je včeraj komaj ušel smrti v strašnem viharju, ki Je razsajsl v Trstu. Vihar Je bil Uko Milen, da Je odtrgal ladje ud pomolov in uničil tri parnl-ke. pna hiša se-.je podrla in 0eka *ena je bila ubita. MuxsolJni je bil na Vojaških manevrih na Goriškem in čel Četrti polet čez morje ammmmmm^m Dva Amoičana, ki sta na poletu okrog sveta, doepela v London v 23 urah. — letalec. ki je šel v Brazilijo, izgubljen. mm—m——m 0 London, 29. avg. — Ameriško letalo "The Pride of Détroit" je danes zjutraj poletelo v Monakovo na Nemškem. Letalo, ki ga piloti rsts William S. Brock in Edward F. Schlee, ki sta na poletu okrog svets, je dospelo včeraj iz Harbor Gra-ceja v Kanadi v London. Bilo je v zraku 23 ur in 21 minut in v tem času je preletelo 2350 milj čez Atlantik. To je bil že četrti ameriški polet preko oceana. ' Brunswid, Gs., 28. avg. — O mladem ameriškem avijatiku Paulu Redfernu, ki je v četrtek poletel od tukaj v Rio de Janeiro v Braziliji,, ni nobenega glasu. Na Cilj ni prišel, dasi bi bil moral dospeti tja že včersj. V okolišu otočjs Bahamas so ga zadnjič videli v zraku. Po tem Je izginil. RAZVA2ALCI MLEKA V GIBANJU. Zahtevajo os Angles, Cal. - Miss Ka- tie Smith Vž« «ta tega, Ha bi_____________ se fantje učili plesati po njenih ^ ^ (xU#| ^ iV0j0 vi- nogjih. Proti Àrtie Gardnerju. har ki je nâr|v pridrvel, Je za-ki je plesal z njo Uko nerodno, gnB| n« odprto morje in da Ji Je čevlje pogazil. Je uloži- dva milica. ki s U bila na stra-la tožbo In zahtfva odškodnino j ti -u bila vržena deU* proč. zahteva V E T^ narodne podporne jednote Chicago, III., pondeljek, 29. avguata (August 29), 1927. fee la eesttei lita Aet «f Ort. a. lilt. r-- Uradni «ki tn aptev^fel Jk proatorti > MST 8. UwaSals Ava. Offtoe of PabUeaMest KS 1667 Soath Uwndak AvS. - T«UphoM, aeelrwvU 4904. Huharrtpltun |*.04> Mrli ÔTEV.—NUMBER 203 AJ0ÉA ■host Čudežni stroji fcpodrivajo de-lavce. Vodno več produd-rano, a aaposljenih je vedno manj delavcev. Chicago* ' IU — Nevarnost brezposelnosti v Združenih drŽavah narašča, Medtem ko se v Angliji znftftaje. Taka je sodba C. W. Barrona, predsednika as-ložbe Dow Jones Publishisg Co., ki izdaja "Wall Street Journal" ia enega izmed vodilnih napovsdovsloev gospodarskega poloisjs v Združenih državah. Zdi ss» ds njegova sodba tvori podaljftaiije študije ameriškega ekonomakega življenja, ki je izšlo pod naalovom "Pogled v bodočnost" sa .petdesetletnico Boston News Bureauja," ki je tudi njegova finančna publikacija Barron vidi nevarnost v tem, da stroji vedno bolj in bolj nadomeščajo Človefko fizično delo. Spoznal je, da js v gospodarstvu najvažneje znamenje časa, da produciranio vedfio več blaga, delavcev je pa fedno manj zaposljenih. Barron pravi, da lahko produ-ciramo štiri mllMone avtov na leto a tistim številom delavcev, katerim amo #red nekaj leti producirali same tri milijone avtov na leto. Razvoj avtomobilske Induatriji Je nas rešil brezposelnosti,* AU kstera industrija bo v bodočnosti pobrala delavce, kaisrs • lsnajditelJaki ženij in naražfetfoča vporaba strojev v • -Zdmšsaih drtavsh pehata trajno V brezposelno«!. Barron sugestlra kot odpo-moč, da as naj brezposelni delavci vporabijo za gradnjo ceat, železnic ln opravljanje drugih javnih dal, toda mezda naj bo nekoliko nlšj*, kot v privatnih podjetjih. Barronpvs filozofija pokazu-je, da ae Karel Marka ni zmotil, ko je spisal Kapital in pokazal v njem ns Sle posledice kaplta-liatičnega načina blagovne produkcije In dtatribucije. Ampak Barronovo sredstvo za odpravo brezposelnosti je kspljs na razbeljen kamsn, njegovo modro-vsnje je kratkovidno, kot je vseh ekonomov, ki zagovarjajo kapitalistični način - blagovno produkcija in distribucije. Barron hoče pomagati le hipno. Kaj bo potem, ko bodo ceste In železnice dograjene, na to seveda Barron ne misli. Iznadljivi človeški ženij ne 1)0 izumrl, pri delu pa tudi ne Imdo nehali rabiti strojev, ki nsdomeščajo fizično človeško delo.H____ H na to je, kapitalistični nsčin «o odgQVorUI s streli is strojnic, blagovne -produkcije in dlstri- j Eden pomorščak Je ranjen, bucije ae mora izpremeniti v socialističnega In zemlja z vae- A«tteil Me krnil« izgabili operitta v Oeatrahri Ameriki Zadnjo brco jim ds Mednarodna centralno-amerttka želesnlca. Waahlngton, D. C. — Brltski vpliv v Centralni Ameriki bo «kmalu pri kraju s trajnint podaljševanjem mednarodne cen-tralno-ameriške železnice, ki jo laetujejo Američani. Ta kom penija, dete državnega depart-menta, bo po nazorih Paname-riške unije vezala leta 1933 vae narode v Centralni Ameriki. Raztezala se bo od Teksasa ali Kalifornije do mornariške postojanke Združenih držav v Koseškem zalivu Nikaragve. Mednarodni železnici načeluje Minor C. Keith. To železnico so preje lastovali brltski intereal. V teku vojne so morali Britje popustiti svoj prijem na Kelthu, mednarodnem pustolovcu in kapitalistu, ki je zdaj gospodujoča sila v Centralni Amorikl. Keith Je leta 1872 zašel do Ko-starike In je obogatel pri konstrukciji železnice. V kostari-ško politiko se je zapletel tako globoko, da je poročil hčer Joe Maria Castra, predsednika republike. . Leta 1890 je Keith organiziral mogočno Unite »uit kom-panijo, katere agentje zdaj baje vladajo Centralno Ameriko. Ta družba kontrolira zunanje zadeve Centralne Amerike, no-t ran je pa mednarodna železniška kompanija. S poluradno ameriško zaščito njegove železnice postaja Keith praktično konzul ameriškega imperializma v centralno-ameriških deše- Kitajski iHaMi)a K Uom in tango vel pravijo, da Nanklng le nI padel. Tristo aevemJakov utonilo v reki Jangtae. AangsJ, 27. avg. — Tukajšnji voditelji revolucijonsrne stranke zanikajo vesti, da so njihove čete IzgubUq Nanklng, priznavajo pa, do so severnjaki prekoračili reko Jangtae y petih dru^ glh krajih. Prehod čez reko se vrši med hudimi boji, Okrog H00 mož severne armade je utonilo včeraj, ko «o kuomintan-govci streljali na ladje In potopili dva velika čolna z vojaštvom. Druga vest - se glaai, da je Ameriška legija v Parizu zaščitena s tanki in topovi! Francoska vlsda je morala akle-niti, da mobilizira armado sa protekcijo Američanov. — 01-kaAka "Tribuna" zahteva, naj gre legija domov. Parla, 27. avg. — Francoska vlada je bila včeraj prlailjena skleniti na izredni kabinetni seji, da mobilizira armado, Če bo treba, v zaščito ameriških legijonarjev, bivših vojakov, ki imajo avojo letno konvencijo in parado prihodnji mesec v Parizu. Sedanje prot(ameriške -demonstracije radi eksekucije Sacca ln Vanzettija, ki ao bile v vaej. Evropi največje v Parizu, in neprestane grožnje komunistov ter celo zmernih elementov, da ho ameriška parada preprečena s silo, ako bo treba, ao pritlrata vlado do skrajnega zaključka, da parada se mors vršiti, Čeprav bo sa to treba sel« armade vojakov, tankov, topov, letal in bomb s strupenim plinom. Vlada je naložila miniatru no- trenjih zadev Albertu Sarrautu, da bo on odgovoren za vsak "neprijeten incident," zato pa ae mora dobro pripraviti. Promljer Poincare Je bil isbran, da ofici-jelno pozdravi zborovanje Ameriške legije. Chicago, IU., 27. avg. — "Chicago Dally Tribune" danes pozi-4 va v uredniškem članku na prvem mestu vodatvo Ameriške legije; naj pokliče domov legijonarje, k! so fte v Parizu ln naj aranžira konvencijo in parado v Ameriki, "kjer Jih ne bo nihče motil in grozil z razbitjem parade 1" "Tribune" Je prepričana, da pride v Parizu do incidenta, ako bo legya paradirala tamkaj, "če so Francozi padli tako nisko, da fee hočejo radi dveh italijanskih anarhistov, ki sta bila usmrčena po zasluženju, znašati nad b!v<* šlml ameriškimi vojaki, ki ao |H)magali rešiti Francijo v vojni, je najboljše, da legija oetano doma," piše ta list. T Napad ae ameriški keaz«lat v FreneiJI Vojaške Isto ao morsle odhiti nsvsl Sacco-VansettijevUi demonstrantov v ( herbourgu. Protestna skeljs v Mehiki. Cherbourg, Francija, 27. svg. — Velika mnoftica Hacco-Vam settijevih demonstrantov ae je snodl navalila na tuksjšnji ameriški konsulst ln priU js morala policija, žaodsrmerlja In nazadnje polk koionijalne, zamorske infanterlje, da so odbile napad. Poleg tega so bili poklicani v akcijo tudi ognjegascl, ki so demonstrante polivali a curki vode. Mnogo oaeb je bilo ranjenih in 27 aretiranih. Zvečer ae J« vršil velik shod v znak proteata proli eksekuciji v Bostonu, po shodu pa Je večja množica korakala naravnost pred konzulat, nakar ao Izbruhnili izgredi in boji. hitro naraščala in okrog polnoči so že bile sgrajene barikade, izza katerih Je letelo kamenje ln vsi mogoči drugi predmeti na Hicaje in žandarje, ki so ponovno in ponovno streljsli na demonstrante, ftele zamorski vojaki so raMli konzulat. Niee, Francija, 27. avg, — Tu- ameriški rušllec- "Nos" orlŠel nalk,lj Jf b,,i in0il V<,I,U d#moB-„.S aSS ~ »tratlvna povorke proti Amerl- so žandarji »ki JMBtM V umni N.nfclWH, k |Hxi kitajske granate, ki ao tako '. ^ (WKovor| k'«'". .^". .,. Mjl. A™rlf«nl| ,)rt.vnl Qnnt Je ul>J.v|| lairočHo ameriškega konzula, ki s«« glasi, da Je aindlkat komuni-Revolucionarni vojaški vodje|„tMin|h (|e|®Vcev zasegel rudnike v Aangsju mobilizirajo In poši-L«^« ameriške družbe v Amps-mi naravnimi zak adi mora po- jjtj0 na „^v,,, v.a mogoča poj« ru, država Jallsco v Mehiki, v sUlI^splošna^ljudska last, da ¿MnJt „ (thrtno Nlnk|n(rt ,n da rn»k protesta proti eksekuciji ^ ^ . .......... vržejo severnjake nazaj čez jucca in Vanzettija. AmerUki ln rHco Jangtse. «mrioški nameščenci družic so ~—~ ujetniki. Konzul tudi prooče, da FaAiatovakl izgredi v Pragi. je ('allrsove vlatla takoj jioslals človeška družt>a otme kaosa in pogina, v kateru slepil drvi vsled kratkovidnosti zagvivo r-nlkov in podpornikov, kar danes razumemo pod lx*s«do "kapitalizem." RIKIAMO BROUOVJK V VIHAR. ZAMA) Devet Aovrtkih življenj izgubljenih. Praga, 27. avg. —. Tu so m Meraln« čete tja. pojavili fašlstovski nemiri, kol Ameterdam, 2K. avg. — V je vlada dala zapreti generala Amsterdamu Je bilo včeral ras-(«ajdo, voditelje čeških fašistov, »laleno olieedmi sUnje v»li*d na-I Aretacija je sledila vlomu petih: Povedanih novih Sacco-Vanzet-I fašistov v letovišče nekega vlso- tljevlh demonstracij. I kega vladnega uradnika, ki sol »^«hm. — ga z revolverji v rokah ari^iili,| tem poročiti, Im aedel pet let v ječi. Nadalje Je določena zaporna kazen petih Množica J«{4et za homoseksualne Čine (za bolezen!). Kdor prodaja ali drugače Širi knjigo ali drugo tlako-vino gbde spolnosti, p(a4* za prvi prestopek <6000 lir ksznl. Uredniki čssoplaov, ki pustijo v list spis, ki Je "škodljiv za mo-ralo družine", bodo tudi kasno-Vani z globo in zaporom. Oaeba, ki se naleze s|ailoe bolezni in se takoj ne prijavi zdravniku, pride v Ječo za osem let. Druge kazenske določbe j* ti« čejo tudi oseb, ki v Inozemstvu kritizirajo fašlstoveko vlado. Vsakdo, ki piše slabo o Italiji ali njenem režimu, v tujem kraju in tuji publikaciji, izvrši kaz-njivo dejanje in bo aretiran ter kaznovan, če pride kdaj v Italijo! . Pa|ieževo glasilo "Osservato-re Romano" Je včeraj radostno pozdravilo novi kodeks In veselo čestitajo Musaollniju na novih zakonih, |>os«bno onih, ki se tičejo kontrole porodov ln zaščite "družinske moralnosti"( Znano«! ohranila ciganom otroka. v Omaha, Nebr. » Policija Je tu aretirala grupo ciganov, ki so Imeli v svoji sredi v kupu otrok !udi dete modrih oči in svetlih Harry Hill*, bivšega dijaka, u-mor* njegove matere, Mladeg« demonstracije delavcev na Tre- falgar trgu. Med zborovanjem, ^ I . .. . ... ko je tisoče oaeb poslušalo go- ^ ™ ^ vornlka, Je nekdo splezal na Nel-!' *vl' , sklepa a da • V Moskvi Cigan Peter John in njegova žeje bilo 2H protestnih shodov pro ** UuUi proteatirala in od-ti ekaekucijl Hacca In Vanzetti-trtil1». i« ®trok «iun-Ja. Kknekutlva tretje Interna-! »'«dlcljs Je končno pukllcaU ve-c iona le i»ripravlja manifest rui,Ač*ke, da narede krvno preiz-vs«» delavstvo sveta kot protest košnjo To se Je zgodilo in ve-protl »Mirtoaznl Justicl. Glavna ščakl ao dognali da jo Peter ulica v Saratovu Je bila prekr- John res oče nenavadnega cigan-ščena v Hscco-VanzsittiJevo uli «keira otroka. Nato ao bUl ciga-co. i i ni val srečni in veaeli. PRO SVETA (iLAft 1IX) SLOVENSKE NARODNI PODPOKWB JEPMOTl U8TNINA 8L0TBNKI WABODNB POPPOKKB 1KPWQT1 Can« o»l«»o* po doeorom. lotoyiM — M eraOaja Naročnina: Z«d)njena driav« (Ii ven Chicago) pol lcta; Chicago in Cicero $7.60 na l«to. $8.76 iem»tvo fy.00. 96.00 na lato, $800 «a pol Uta, In ca ino- Naaio» u kar iai itik i MPBO8.V ETA" <667-69 H« Uwadal« Avansa, Chlcaf«. UM*ia PROS^ljU/t PONDELJEK, 27. AVGUSTA. -THE ENLIGHTENMENT Org«« of tka Hlovaaa National Benefit S«rlHj Ownrd b> tka K lov «m Nat Waal B—«fH Sarta«y rataa oo agreement bubacripüon: United SUUf (except Chicago) and Canada 16.00 par year; £hica«o $7.60. and foreign countriei $0.00 per yar. MtMBKK of THE FEDERATED PRES» v prvih vrstah, ki je bil v senci večletne ječe, ali pa vel let že preživel zaradi širjenja socialističnih naukov v ječi, ki je trpel glad in pomanjkanje s svojo družino vred, ki je bil od odprtih sovražnikov socializma preganjan kot divja zver, stopil iz prvih vrst socialističnih borcev in od 3trani opazuje boj za osvoboditev človeltva, boj za zmago socializma. In če kdo misli, da tak socialistični borec ni pravilno ravnal, ker stoji ob strani in opazuje boj, naj pobere prvi kamen in vrže nanj. To je eden glavnih vzrokov, zakaj socializem ne osvaja tako hitro sveta, dasiravno prinaša delavcem v industriji in na polju pravico in gospodarsko enakopravnost. Tako bo ostalo v bodočnosti, dokler delavno ljudstvo organizirano v socialističnih organizacijah, ne bo znale oeiti plev od zrna. _______ it« Datum v oklrpanju n. pr. (July 31-1927) poleg vaieg« Imena na naslov« po si eni, ds vsm J« s trm dnevom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, i« se v«m ne «stavi list. BOJ PROTI SOCIALIZMU. Zagovorniki in podporniki kapitalističnega načina blagovne produkcije in distribucije ^se bojujejo pcoti ozna-njevalcem socialističnih naukov na različne načine, da odvrnejo ljudske mase od spoznanja socialističnih naukov. Najprvo skušajo socialistične nauke z^molčati. Ako spoznajo, da p molkom niso dosegli uspehov in da socialistični nauki vseeno prodirajo med ljudstvo, tedaj izpremene svojo taktiko. Tako so ravnali s Karlom Marksom, očetom znanstvenega socializma, ki je spisal znanstveno delo "Kapital", in tako delpjo z vsemi, ki širijo in uče njegove nauke in dosežejo uspehe s podukom. Marksovo delo "Kapital" so najprvo zamolčali, dasiravno so ga "učeni" ljudski poneumnevalci, ki so lahko kazali, da imajo precejšnje število šolskih let za seboj, skrivaj čitali in se učili iz njega, seveda zase, da so laglje utrjevali preprosto ljudstvo v veri, da je bil svet vedno tak in da tak ostane na vse veke. Ta molk ni prav nič pomagal starokopitnim ljudskim poneumnjevalcem. Socialistični nauki so se pričeli širiti kljub njih molku in tako so bili prisiljeni izpremeniti svojo taktiko. Pričeli so lagati, zavijati in obrekovati. Proti Marksovim naykom niso pričeli pisati negativno, ker tega niso mogli in znali, pa so pričeli napadati Marksa osebno z lažmi, zavijanjem in obrekovanjem, misleč, da na ta način ubijejo socialistične nauke. Ker še ta taktika ni prinesla zaželjenega uspeha, so osebnim napadom z zavijanjem, lažmi in obrekovanjem dodali še svojo duševno brozgo, o kateri so rekli, da je znanstvena, ki pa v resnici ni bila drugega kot duševni produkt možganov, ki ne morejo producirati ničesar znanstvenega, ampak so zmožni le pobirati blato na cesti in ga metati v svojega bližnjika. Ali je ta nepošteni in nemoralni boj uničil Marksove nauke? Ko je Marks leta 1882 umrl, so bili njegovi nauki znani po širnem svetu in o resničnosti njegovih naukov je bilo prepričanih že nekaj milijonov razumnih ljudi. To kar je doživel Marks, oče znanstvenega socializma. so doživeli vsi, ki so širili njegove nauke in jih širijo še danes, v večji ali manjši meri. S trnjem in kameni je posuta življenska pot oznanjevalcev socializma tudi v današnjih dneh. In kdor nima trdne volje, izredno velike odločnosti, je kolje zanj, a*ko se le prizna socialistom, ne stopi )>a v prve vrste socialističnih borcev, ker ga nasprotniki socializma gospodarsko uničijo popolnoma, tako da postane podrtina. Ob Marksovih časih so proti socializmu nastopali le priznani nasprotniki socializma. A danes dobimo med nasprotniki socializma ljudi, ki so se zavili v socialistični plašč, pristopili v socialistične organizacije, tla laglje razdirajo, kar drugi zidajo z velikim naporom. Nekaj vpliva ima nanje nevoščljivost proti osebam v socialističnem gibanju, ki so s premišljeno in preudarno taktiko dosegli uspehe pri širjenju sociali stične misli. Največ vpliva, nanje pa ima sovraštvo, k pa goje v srcu proti vsemu, kar je socialističnega. Zavedajo se, da z odprtim bojem proti socializmu ne opravijo ničesar, pa se potuhnejo in oblečejo socialistično obleko Podobni so vrani, ki se je krasila s pavovim perjem. Na loga teh prikritih sovražnikov socialističnega gibanje je ogabfti delo za socializem ljudem, ki so prežeti s socialistično mislijo in s svojim vztrajanjem dajejo drugim zpled, «la nt» opešajo v boju za končno osvoboditev delav ptva iz kapitalistične sužnosti. V organizaciji sami obre kujejo delovne socialiste. Vsako zapisano in izrečeno teaedo, ki jo izgovore ali zapišejo prepričani socialisti tolmačijo po svoje in na način, ki podaja sliko njih lastne nizkotne osebe. To delo opravljajo vedno za hrbtom, j nikdar, kadar je navzoč socialist, kateremu žele ogre-niti obstanek in delo v socialistični stranki. Te vrste sovražniki socializma nimajo poguma, da bi govorili, ka dar je navzoč socialist, ki ga vlečejo skozi zobe. Ti sovražniki socializma nimajo nikdar groša za socialistično gibanje, znajo pa obirati prepričane socialiste, da so premalo dali, da se premalo žrtvujejo in premalo store za razširjenje socialističnih naukov. Tako rujejo ti sovražniki socializma od znotraj proti socializmu in mar tfkMeri nocialistični borec, ki se je leta in leta bojeva SLIKE IZ NASELBIN I>mi'i letni semenj Zveze kul-lomih društev. (ollinwQod, Ohio. — Poletni zleti gredo proti koncu in kma-bomo pričeli porabljati naše domove v namene, za katere smo si jih postavili. Jesenska in zim-ska sezona se bliža, in priredbe bodo tako pričele od strani se tultumih, kot podpornih društev. Sezona v S. D. D. bo zato o-tvorila. Z. K. D., in sicer a svojim jesenskim semnjem, dne 3., 4. in 6. sept. Ker Zveza kulturnih druitev ni imela nikakega zleta ali piknika to poletje, smo prišli na idejo, da raje priredimo semenj, ki se vrši doma, v naselbini, in se tako prihrani nekaj napornega dela za prevažanje ln drugo. In koncem konca smo dali priliko ostalim društvom, da vrše to delo. _ Torej kot sem že rekel, ko nismo priredili nikakega piknika, prirejamo semenj in upamo, da se bo občinetvo zavedalo in semenj posetilo v obilnem števi-u ter tako pripomoglo do gmotnega uspeha. Pokažimo takoj v početku sezone našo aktivnost za stavbo S. D. D., da smo de vedno navdušeni kot smo bili pr otvoritvi in da ne nehamo prej dokler ne vržemo tistega bre mena, katero nas teži.'! Bodimc to sezono aktivni pri raznih pri redbah, posamezno ne bomo ve-iko oškodovani, skupno pa bo mo znali veliko pomagati. N >odimo v zmoti, ko dom stoji, di je delo že dokončano; ravno se daj se še potrebuje pomoč ce okupnega naroda. Ker smo s ga postavili kot narod, glejmo da ga bomo tudi kot narod pod pirall. Dolžnost nas vseh je enaka. Obvezani smo, da vrši mo to napram svoji lastni insti Uuciji. Kadar pa pride tupa-tam med nami do kakega nespo razuma, se tega zavedajmo to-iko, da smo imeli vsi dobre idejo ln cilje, a jih nismo znali pra vilno strniti. Koncem konca st pa pri stičnem tudi zboljšujemo. Sedaj, ko prirejamo drugi semenj, pokažimo, da smo še vedno za idealno delovanje S. D: D. To pot se bo semenj vršil izključno zunaj, izjema je le v slu čaju izrednih nalivov. Tedaj sc vrši kot zadnjič v spodnji dvorani doma. Semenj bo nudil raznoterosti in glavno je, da je zveza pripravljena oddati dve krasni nagradi popolnoma brezplačno oziroma zastonj in sictfr na sledeči način: Razpečall se bo med splošno občinstvo listki, na katere vsak zapiše svoje ime in naslov in ga nese na dneve semnja v zato pripravljeni sodček. Kjer boste opazili napis, vrzite naslove in imena notri, in zadnji dan se odloči o nagradah, in sicer o srebrnem, krasno izdelanem električnem perkulatorju za kavo in krasni namizni električni svetilki. Oba predmeta sta vredna približno $75.00. Torej poslužke ae listkov. Iste do-bite prt vseh trgovcih in vprašajte za nje, ako vam jih oni ne ponudijo. Vol trgovci bodo iste imeli na razpolago za vas. Samo vprašajte za njo. Bodite pa previdni: da boste dobili, je potrebno, da ste za Caaa semnja, kadar se odloči, navzoči na semnju, drugače niste upravičeni do dobitkov, in se bo nadaljevalo toliko časa, da bo srečna oaeba na mestu. Številka ae bo dvig. nila v pondaljek zvečer, to je na delavski praznik. Nadalje bo tudi določeno glede radia vrednega SI50 00, in sicer se bo dvignilo točno ob 11. v ponde-ijek. to je zadnji dan «etnnja. Sedaj, ko prihajajo dolgi veče- ri in zima bo kmalu tukaj, jf dobro, da si preskrbite ta kras ni aparat s tem, da kupite šte vilke — vsi imamo enako priliko dobiti. Vsega drugega na tem mestu ne bom omenjal. Pridite na se menj in šli boste domov polni* rok, ker "brengarjev" se ne bc manjkalo. ' V nedeljo se bo tudi yrši ples v spodnji dvorani. Če bo mo slučajno primorani imeti semenj spodaj, bomo plesali v avditoriju. Zato je preskrb ljena fina godba. Ostale dneve bo igrala tudi godba "Bled." Torej Slovenci velikega Cleve-landa, odzovlte se našemu apeli in nas posetite te dneve. Poza bimo na različne svetovne do godke in pozabavajmo se ni semnju. Zavedajmo ae toliko da vsakega posameznega kot ce lo skupnost veže dolžnost, da smo te dneve navzoči. Vas uljudno vabi — ZKD. Arrowhead. Virginia, Minn. — Zemljišk mešetarji ao v zadnjih leti! preprodali Kalifornijo in Flori do za zimska letovišča in seda pripravljajo gonjo za prihodnji leta — prodajo jezerskih obre žij za letna bivališča v Minne oti. Tu naj si v bodoče gospo a, ki nosi dijamantne igle pot rado, hladila svdje lene ude .genti so si zbrali za najnovej i polje izkoriščanja kupcev se jrno Minnesoto, posebno pt jlezno okrožje». Messaba Range ateremu ime so predrugačili \ arrowhead!* Menda mislijo, d; ,o to ime bolj vleklo. , Nekateri prcfoivalci mislijo a bo ta novost edina pomoč z; elezno okrožje, kajti vsa trgo ina rapidno pada. ljudje s< elijo v druge kraje za kruhom lizerije je predvsem kriv stroj .ajtl parno lopato nadomešča lektrična pri nakladanju že ¿zne rude. Cital sem v nekem okainem časopisu, da je sam« na taka najnovejša lopata, ka ero operirajo tri osebe, odpo dala v petih dneh 96 tisoč toi rude. Druga krivda leži na že ezarskem trusttf. Ta trust je le ta 1022 znižal ceno rudi za de set centov pri toni. Posledicr je, da so vse male kompanije bi te primorane zapreti svoje rud like. Tako velika riba požir* •ibice. Pred trim tedni je zborovala na Virgin!j I, Minn., organiza cija K. K. K. Slišal sem bese de: "Poglej nas, mi te bomo "sfiksali", ako ne boš priden." V nedeljo dne 21. avgusta j< zborovala na Gilbertu, Minn. Ameriška jugoslovanska na predna delavska zveza. Tuka pa sem obratno slišal opazko "Mi bomo 'sfiksali' K. S. K. K.' Iz tega sklepam, da ta organiza cija nima nikaklh ciljev, ki merili v prid slovanskemu ljud stvu. Vse to vodi v fanatičnost ki ni veliko boljša od verskega fanatizma. Oh, kolikokrat se ime "delav ska" bridko zlorablja, poaebno če organizacijo vodijo taki, ki ne pomislijo, da so še pred krat kim jedli iz kovinaste posode z umazanimi rokami. Delavec tudi ne «mel pozabiti, da mora to vršiti še vedno in da mora pritrgovati od jyojih ust, da pomaga osebam, ki jedo o srebrno ilico. Lahko si mislimo, kakšne bodo za nas razmere, če si bo delavec izbiral za zagovornika in za sodnika — duhovna Dokler bo delavec trpel take voditelje, bo šo ležal na kamenju. njegovi voditelji pa na bla zinah — M. P. NAKOCITE 81 KNJIGO AMERIŠKI BIAXKNGL* Optra v mjiltki 9t«sl|i V sovjetski Ruaiji se veliko goji "stara" opera, vendar aluž->eni krogi niso ž njo zadovoljni, tele si "sovjetsko" opero. 'Opera je bila od nekdaj naj-)olj nazadnjaška umetnost," >iše v eni zadnjih številk "2iznj skustva", uradni gledališki or-ran moskovskega prosvetnega iomisarljata. "Njazadnjaštvo noramo, kaj pa, ume vati v poli-ičnem smislu: Glinka in Mu-torsgski sta opevala carje. Bim-tki Korzakov je izrabil za svoj Grad KiteŽ" verske predsodke itd. Za 10-letnico ruske komunistične revolucije so naročili sov-eti novo opero, ki bodi sestavljena po revojucijskih načelih. Več glasbenikov je skušalo zlo-iiti "revolucijsko godbo", aeve-1a v mejah možnosti. G. Luna-*arski je izrecno želel, da bodi ipera kolektivno delo, ne pa delo posameznika, da se na ta način oovdari načelo kolektivnega u-itvarjanja. Libreto je apisal oesnik Sergej Gorodecki. Opera v glavnem že Sovršena. imenuje se "Rdeči mak". IČrat-\a predstava bo v moskovskem Velikem gledališču. Dejanje se odigrava med meščansko vojno n je tako, da piora zadovoljiti evolucijakega gledalca. Pleme-iita grajščakova hči (sopran) e zaljubljena v rudarja (dra-natičen bariton), ki se je vrnil lomov kot "rdeči" častnik in ki zasleduje sovražnike ter širi >roletarsko zavest. Vas napade xldelek "belih" pod vodstvom mladega grajščaka (lirični te-ior), nekdanjega ženina zaljub-ene sopran i st in je, ki streže vojemu tekmecu po življenju Mi ta buržuj je, kaj pa, pijanec n kvartopirec, zato pozabi na nevesto. "Zbor oderuhov" (tre-)ušastih bogatašev) povabi bivšega grajščaka na koailo. Oderuhi se vesele prihoda belih °rva skrb jim je, da ovadijo oljševiške kmete, ki romajo v «ipor in okove. Med tem ko 'buržuji" pijančujejo, osvobodi nevesta' obsojenega baritona 'bor "brezkonjsklh kmetov' proletarcev, ki nimajo niti :onj) prerokuje, da bo izbruhni >genj in vpepeli vas. Dva komična pevca Kurniš in Jegorka (bas n tenor) kažeta ponoči pot rde-•emu oddelku. Beli padejo ijeti^iŠtvo in vse se konča s sov-'etsko poroko brez popa. Dejanje je seveda izdatno ikinčano z "živeli sovjeti"! in 'doli" s caristi!" Večkrat se sliši 'Internacijonala": "Ne da nam lihče odrešenja, ne kralj, ne vi ez in ne- Bog, dosegli bomo >proščenja le z žulji svojih last nih rok." Kmetje »govore pristen narodni jezik, n. pr.: "mi slamo žvečimo, buržuji se mastijo." Rdeči vojaki pravijo: "Ta petek so nas beli nabili po zadnjici." Zbor fantov poje zvečer iako zasoljene pesmi o tem, da 'zadostuje za vsako dekle kveč emu četrtinka fanta". (To pomeni, da ne potrebuje zakona. Oblasti so zelo zadovoljne z opero. Pravijo, da bo njen rea-izem osvojil množico. To prva s sovjetskim duhom prepojena opera. Gledališki izve-lenci z ravnateljem Burduko-vim na čelu pa so bolj akeptič ni. Trde, da je godba ponesrečena, da so vse osebe preeno-itavne: "beli so pijanci, "rdeči" na angeli. Toda oblasti so se že Ah valile Gorodeckemu za uspešno izvršitev "aocijalnega naro-5ila". Opera bo kmalu vprizor-iona, daai se boji "2iznj laku ttva" "velike polemike". "Kdaj '»mo dočakali res prepričevalno revolucijsko umetno6t ?"—vpra-luje kritik. Katfr policija vidi vse rdeč^ .. "The Nation" poroča o tragikomičnem incidentu ,v New Yorku, ki živo osvetljuje men. «lno situacijo, v katero je zajedla ameriška velikomestna. policija zadnje tedne, ko je na vsakem cestnem oglu stal policist in čakal na bombometalce. Dva policaja sta bila na preži, co sta zagledala človeka, ki je ekel z revolverjem v roki. Aha! Prilika je prišla! Človek, ki tako teče z orožjem v rok^ mora biti silno nevaren anarhist ali rdeč. kar, ki ima polne Žepe dinamita in bomb. Za njim! Policista sta skočila za njim, ga dohitela in podrla na tla, nato sta pa mahnila po njem prav po policijsko in ga pretepla do nezavesti preden je mogel izreči eno samo besedo in povedati, kdo je in kam je tekel. Šele potem, ko je neznanec ležal ves zbit in brez zavesti, sta junaška poUcista izvršila na njem osebno preiskavo. Odpela sta mu suknjo in namesto anarhističnih tiskovin v njegovem notranjem žepu sta našla — detektivsko legitimacijo, na telov. niku je pa bila pripeta policij ska zvezda. Mož, ki sta ga napadla in stolkla, ne da bi bila vedela zakaj, je bil sam policaj v civilni obleki, ki je v tistem momentu — kakor je kasneje pojasnil — USTRELILA STA DRUG DRU G EGA V DVOBOJU. Delavčeva opazovalnica Piše Ivan Molek. tudi lovil nekega drugega člo. veka, kateri ae mu je zdel sumljiv rdečkar! Slučaj je zelo zanimiv z^ozi-rom na metode ameriške poli. cije. Policijsko pravilo namreč je: Udari in potem šele preiskuj! — Well, topot je polka j sam okusil svojo lastno medicino, kakor imajo navado redo in «a plavaje iskal. Sledeč 7a je dotlpal z nogami in daljšem trudu prinesel na Takoj je začel z oživlja-irn utopljepca in nadaljeval * celo uro. Zdravnik iz Vojne konatatlral, da je deček P» življenju in odredil vse •ftbno. Dasi je kmalu pokazal življenja, se je predramil f Po preteku 24 ur in prve ki jih je izustil, so bile: Tinenite mi vr^o!' te mi vode! »nor ¡n samomor. Kakor po-^io iz Zibike v ptujakem o-ho našli 8. avgusta 70 let I**» t "mestnika J. Obrala o-*n,>Ka na njegovem skednju *>vo /<»no pa mrtvo v hiši. * Je na glavi t*žke poškod. ' vrHt pa z nožem prerezan. gotovo je, da je starec ¡ff ► io ženo, potem pa iz-I ►aniomor. Kaj je vzrok I *-ira čina, nI znano. noreča v službi. V oko-pga mesta, pri Zalogu je ¿"loznilkemu uslužbencu *Wsrju odrezal rok« ena j «tih ponoči pri- IK haja iz Novega mesta. Bučar je P" mostičku prižigal luč, pr tem se je najbrie spotaknil in Padel na tir v trenotku, ko je pri vozil vlak. Ponesrečenca sc prepeljali v bolnico v Kandijî Roko so zjutraj našli na «progi. Nesreča voznika. 19 letni Ja nez Burzar je peljal voz apna na kolodvor v Tržič. Ko je peljal v vozom pod nekim hribom, se je na vrhu odkruàila precej debela skala in je zdrvela v doline ter ga je zadela naravnost v glavo, tako da se je nezavesten zgrudil poleg voza. Slučajno so nezgodo opazili ljudje, ki so mu prihiteli takoj na pomoč. Precej težko ranjenega so ga prepeljal; s popoldanskim vlakom v„Ljub. ljano, kjer je ponesrečenca re Silni oddelek prepeljal v bolnico. Suša zatrla malarijo. Hudi» suša, ki letos vlada v Dalmaciji, ima poleg slabih posledic tudi svojo dobro stran. Kakor jav. Ijajo splitski listi, so se v Dal maciji vsled suše izsušila tudi razna močvirja, ki so bila pravu zalega malarije. Kajcor se čujt iz zdravniških ^rogov, je radi tega malarija v Dalmaciji letos skoraj popolnoma prenehala. Smrtonosen mušji pik. Iz Šoštanja poročajo: Pred dnevi jc posestnico Marijo Korop v^To. poléiçi pičila muha v zapestje. Posestnica se kljub zdravnikovemu naročilu ni podala takoj v celjsko bolnico. Šele dva dni pozneje je šla v bolnico, a je bila vsaka zdravniška pomoč že pre. pozna. Korenova je še isti dan umrla radi zastrupljenja krvi. Zapušča več nedoletnih otrok. Prepeljali so jo pa iz Celja v Šoštanj in jo pokopali na tukajšnjem pokopališču. Pretep župnika s seljakom. Ob priliki cerkvene slavnosti v Frnovcu je srečal župnik Ivan Gužvinac iz Macincev pijanega seljaka Mijo Kovačiča. Ker ga ni poznal ga je obsul Z očitki. Kovačič se je nato zapodil v župnika, hoteč ga pretepsti. Toda župnik se je hrabro držal in tako se je razvil pretep, ki se je končal šele, ko so ju ločili mimoidoči. Župnik je kasneje opazil, da mu je izginila denarnica 4800 Din, različnimi pismi in dokumenti. Preiskava, ki jo je uvedlo orožništvo, . ni mogla dognati Kovačičeve krivde. Župnik sedaj ne ve, kdo mu je denar ukradel. Aretiran prorok iz Sente. V Sremu se je v zadnjem času pojavil neki Franjo Vidakovič, vrtnar iz Sente. Oznanjeval je evangelije ter izjavljal, da je svetnik in da bo kmalu izbruh, nila vojna. Policijska oblast je izdala za njim tiralico. Novi "svetnik" je bil v Vinkovcih a retiran. . V Dravi utonil. Pri Maren-bergu je pri Žagarju Predanu zaaposleni hlapec Rudolf Mako-vec popravljal veliko (colo obrt-ne naprave. Radi neprevidnosti je Makovec padel v Dravo ter naglo izginil v valovih. Ljubavna drama v Belgradu. Na nekem gričku v Košutnjaku pri Belgradu se je odigrala Iju-bavna drama. Visokošolec J<>-van Milojevič se je bil smrtno zaljubil v 18letno hčerko trgovca, Milico Ljubisavljevič. Njeni starši pa tega razmerja niso odobravali. Mlada zaljubljenca sta vsled tega sklenila, da gresta prostovojno v smrt. Na sprehodu v Koéutnjaku je Milojevič ustrelil (svojo ljubimko, potem pa sebi pognal kroglo v glavo. Njegova rana je si cer težka, a ne smrtnonevarna Pasanti so prihiteli na kraj, od koder se je slišala detonacija, in našli deklico mrtvo, njega pa težko ranjenega. Milojeviča so prepeljali v bolnico. Epilog Iju-bavne drame pa * bo vršil pred sodiščem'. » Smrtna koaa. V Hradeckega vasi pri Ljubljani je umrla Iva-na Antike v s, bivša ^ničar-ka in mesarnica - V Bn-žičah je umrl Josip Agréé, odvetniški solkltator pri odvetniku dr. Stikerju. Požar v fit. Vidu pri SI. J«« žu. Dne 8. avg. je v vasi Videm, občina ftt Janž izbruhnil požar ter upepelil 1 hišo in 3 gospodarska poslopja z vsemi letošnjimi pridelki. Kako je ogenj na-tal še ni poj*>lnoma ja*no, Povečano število naroČil ¿e ni garancija, da se je gospodarski položaj izboljšal. — Delavci se naj nikar ne dajo zavesti, ampak ostanejo naj ču-ječi in pozorni. 1'hicago, III. — Manipulacije United States Steel korporacije ukazujejo, da se je pomnožilo Uevtlo neizvršenih naročil za msec julij. Število neizvrše-lih naročil se ni povišalo zaradi 'ega, ker je za mesec julij prišlo več naroČil, ampak zaradi tega, 'ter se je znižala produkcija v nesecu juniju. Naročila v mesecu juliju so bila brezdvomno 'ližja kot .v juniju. V mesecu juliju je. bilo pro-luciranih 3,178,342 čokov, ki je najnižja mesečna produkcija v iveh letih. Bizniških bankrotov je letos več kot v lanskem letu, ako se upoštevajo obveznosti. • V mesecu juliju je Jk>ilo 1756 bizniških bankrotov, obveznosti «o pa znašale $43,149,974. V prejšnjem letu je pa bilo le 1605 bizniških bankrotov, obveznosti so pa znašale $29,680,009. V prvi polovici letošnjega leta je bilo 12,296 bizniških bankrotov, obveznosti so pa bile $281,527,518 V prejšnjem letu je pa bilo 11, 475 bizniških bankrotov, ob veznosti so pa bile le $209,898, 501. Te številke podajajo delavstvu najjasnejši poduk, kakšen je gospodarski položaj v deželi. Kamnoseška delavna raztrgana na kosee Eksplozija je vrgla enega sto čevljev dalečr kjer je obležal kot krvava kaša. Dlreei vojnega jnnaka stradajo Žena je odšla za delom. Prijeli so jo in privedli nazaj. — Kaj sedaj? Syracuse, N. Y. — Kapitali zem mori vsak dan — delavce. Kapitalistični način produkcije n distribucije skrbi, da so de-avci ubiti in umorjeni v rudni kih, na ladjah, na morju, jezerih in rekah, železnicah, v tovarnah, kamnolomih in raznih drugih kapitalističnih podjetjih. Preiskave o teh ubijanjih in u morih na debelo dokazujejo, da so večinoma ti uboji in umori zvršeni, ker se dejavcl preveč priganjajo k delu ali ker se opuščajo varnostne naprave iz golj lakomnosti po večjem do aičku. In sto in stokrat so preiskave dokazale, kaj vzrok temu nesrečam, a vendar še n bil noben lastnik podjetij obtožen umora. Državni pravdnik molče in mirno gledajo, kako kapitalisti še nadalje ubijajo in more delavce, da povečajo svoje dobičke. V kamnolomu Ročk Cut Stone kompanije v Jamesvillu je eks plozija raztrgala dva delavca na kofie. Enega je razstrelba pah nila sto čevljev proč na skalo, četrti delavec je pa dobil lahke poškodbe. Vzrok tej nezgod je iskati v prezgodnji eksplozij naboja. Zakaj je naboj eks plodirsl prezgodsj ? Rekli bodo da so bili delavci nepazljivi. Zakaj so bili nepazljivi? Ker so bili priganjani k delu in utrujeni. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnik iz Ohia. — Pripovedk v bibliji sploh ne moremo vzeti za zgodovino,' čeprav mogoče razjasnujejo mišljenje in nazore ljudi, ki so pripovedke napisali. Kot takih pripovedk ne morem« niti vzeti za primero s faktično zgodovino. Pravljice v svetem pismu so tudi preab surdne, da bi mogli o njih stvsr no rszprsvljati. Pišite bolj di rektno o svoji naselbini. — Po-zdrsv! M. Zoščenko: NEZNANI PRIJATELJ San Francisco, Cal. — M rs. Mary B. Smith se je trudila, da prehrani svoje štiri otroke s šti-r deset dolarji na mesec. Njen soprog, veteran iz svetovne vojne, leži bolan v vladni bolnišni-v Arizoni. Smithova se jo rabro borila s uso^o in življen-skimi neprilikami, dokler so vzdržale njene moči. Ko ni mogla vzdržati več. je vzela naj-mlaje dete s sabo, drugo tri deč-e je pa pustila dom" v oskrbi človeka, ki je imel pri nji najeto stanovanje. Na mizi je pustila stek, na katerem je napisala: Grem proč iskat si delo. Denar je pošel in jaz ne morem prehranjevati štirih malenčkov. Tu ie šestdeset centov. To je vse, car imfcm.*' Oblasti so jo zajele v Los An-gelesu in jo privedle nazaj. Kuj 30 sedaj? Štirideaet dolarjev ne bo zadoatovalo za prehrano žene in štirih otrok. Ali ji bodo po-brali otroke in jih dali v sirotišnico? To bi bilo razdiranje družine. Ali bodo materi nakazali več podpore? To bo težko, po zakonu, bodo rekli oni, ki razlaga-o uradno zakone, oko mati žo prejema najvišjo podporo, ki je dovoljena po postavi. Ali bodo zročili mater kaki dobro-tvorni družbi, da pomuga skr-beti za prehranitev otrok? To bi bilo zopet ponižanje, bodo ro-kll ljudje, ker se druiine vojnih veteranov vendar ne morejo prepuščati dobrotvornim družbam, da akrbe za prehranitev o-rok. Ali bodo materi dobili de-o, ki ga je Šla iskat po svetu? Da, delo. Koliko dam iz tako-zvane boljše družbe danes zapravlja zlati čas v brezdelju, potratnem, razkošnem uživanju n v igri ž malim "pinčem" ali pa kitajskim kužkom, medtem (o žene pohabljenih vojnih veteranov nimajo sredstev za prehranitev svojih otrok? Kljub temu imajo nekateri pogum tr diti, da je današnja' človeška družba nastala po božji volji in da brez nje ne pade šc las s člo veŠke glave. Neki Peter Petrovič je Živel s svojo soprogo Katarino Vasi-Ijevno. Stanoval je v ulici Mala Oh ta. Šlo mu dobro. Ril le imovit. Njegove shrambe, omare in kovčegi so bili natrtmni t blagom . . . Imel je celo dva sa-movarja. Likalnikov pa — nešteto. kakih petnajst. Ali vzlic vsemu bogastvu je živel vendarle precej dolgočasno življenje. Sedel je na svojem imetju, gledal soprogo in se ni pokazal prav nikjer. Bal se je stopiti is hiše. Saj sami veste, kako dandanes radi kradejo . . . Še celo v kino ni zahajal. . Nekega lepega dne pa dobi Peter Petrovič pismo po pošti. Priporočeno, anonimno pismo. Nekdo mu piše tole t "Eh, ti, stara sablja — mu I piše — ti copata copatasta! Živiš s svojo mlado Ženo in nič ne vidiš, kaj se. godi okoli tebe. ¡Tvoja žena, ti bedak stari, je prava navihanka. Shaja se s nu kim moškim. Ker sem pa jaz tvoj neznani prijatelj itd., zato ti sporočim naslednje: če pri deš v soboto, dne 29. julija ob 7. uri zvečer v.Ljudski vrt, se lahko uveriš na svoje lastne last- AGENTI ZAJELI PET SODOV ALKOHOLA. Podan je bil v Mlnneaoto kot porcelan. Chicago, III. — Prohlbicljoni ški agenti so izvohali, da je Frank White, kateroga pravo me je Tony Gardino, |>oslal pet sodov alkohola, ki so bili dekla rirani kot porcelan, v Minneso-to. Preden je bil alkohol naložen na Železniški voz, so se agent pojavili v skladišču St. Paul železnice in ga zaplenili. Agenti zdaj Iščejo Gardina, o katerem pa ni sluha ne duha. $ 1 — nemoči, da je tvoja soproga veli ku lahkoživka. Odpri vondar oči, stara sablja! Z odličnim spoštovanjem tvoj neznani prijatelj," s Peter Petrovič je prečital pismo in osupnil. Jel je premišljevati kako ln kaj. In spomnil se je, da je dobila nedavno dvoje pisem. Od koga, mu ni povedala. Vobče se je vedla nekam čudno. Zahajala Je pogosto k mami in zahtevala od njega denarja za razne drobnarije. "Nu, lepa reč! — si Je mislil Peter Petrovič. —r Pravega hu-dirja sem si nakopal na glavo. O, le počakaj mel Tega pa ne dam, da bi norca brili iz mene. Bom še sčasoma zvedel, kaj je na tem. Prlsolim Ji nekaj gor-kih j ki butici, pa bo dobro." V soboto, 29. julija, ae je naredil Peter Petrovič bolnega. Legel je na dlvan in opazoval svojo soprogo. Ta pa — kakor da nI ničesar — Je opravljala gospodinjske posle. A proti večeru reče možu: "Veš, Peter Petrovič," pravi, "Zdaj moram k mami. Mama Je nevarno Zbolela." Napudrala si j» nos, nataknila klobuk In odšla. Takoj nato se Je (rblekel tudi Peter Petrovič. Palico je vzel v levo roko, obul galoše in hajdl za ženo. Prišel je v Ljudski vrt. Da ga ne bi nihče njmiziuiI, si Je zavihal ovratnik. Ko hodi tako po stezicah, zagloda: tam pri vodometu sedi njegova soproga in zre nekam V daljavo. In stopi k njej. "Oho," pravi. "Pozdravljeni! Ali čakate svojega tjubčka? Ta-, ko. tako! Veste, Katarina^Vast Ijevna," pravi, "zaslužili bi. da bi vam zdajle naložil nekaj gor-kih okoli ušes." "Ah," pravi ona. "Peter Petrovič, oh, Peter Petrovič, nikar ne mislite nič slabega o meni! Prej vam nisem hotela ničesar povedati o tem, zdaj )ia že vidim, da ne gre drugače .. Pri teh beseduh je iztegnila iz rokava pismo. • V pismu je bilo s tulnimi besedami povedano, da lahko edino ona. Katarina Vasiljevna, še reši človeka, ki je zabredel in je zdaj na robu propasti. In ta človek jo zaklinja, naj pride v soboto 29. julija v Ljudski vrt. Peter Petrovič je prečital pismo. "Čudno," pravi, "kdo neki piše to?" . . "Ne vem," odvrne Katarina Vasiljevna. "Smili se mi ln sem prišla." "Tako, tako," reče Peter Petrovič, — "in som prišla. Pa k*r si že prišla, bodi lo|H> mirna in se ne gani. Jaz, pravi, »e pa skrijem tam-le za vodomet. Videti hočem, kdo Je. Pošteno mu pre-tlpljem rebra," pravi. Peter Petrovič Je stopil za vodomet ln se skril. Soproga, vsa bleda in skoro brea sape, |ui na drugo stran. Minila Je ura — nič. Se ena — spet nič. Nato prileze ^eter Petrovič Izza vodometa, "Nu," pravj, "nikar si no jemljite tega preveč k srcu, Katarina Vasiljevna. Bržkone naju je nekdo grdo potognil. Domov pojdlva, kaj? . . . Dovolj sva se Že izprebodila . . . Nemara se Je vaš brat, ta porednež, malce pošalil t nama. kaj?" Kutarlna Vasiljevna je odkimala. „ "Ne," pravi, "tu Je prav gotovo nekaj resnega vmes . . Morda se je oni neznanec zbal vas ln tato nI prišel." Peter Petrovič je debelo pljunil, prijel svojo soprogo !>od jja-sduho in odšla sta. Tako je dvojica dospela domov. Doma pa — vse navskriž. Kovčegi ln omare prebrskane, 11 kalniki razmetani, sumovarjov — nikje. — TatoVi) . . . Na ste ni pa je visel listek in na njem vrstice*. "Vaju dveh, mrcini, drugače itak ni spraviti iz hiše. Vedno tlčita doma, kakor čuri-muri ... Ampak tvoje obleke, ti stara sablja, so mi vse pretesne. Ti si tenek kot trsks, in pa nizke postavo. Veš, to Je l>ogme jhkI lo od tebe ... A soprogi sporo čl moj pok Ion In naj so lo kaj dobro Ima." Ko sta /.akonskN prečltala to pisanje, sta globoko vzdihnila, sedla na gola tla in se razjokala, kakor otrok. K. r Novo zdravljfnje Infekcijskih bolezni. V pariškem biološkem društvu je predaval profesor Sicard o novi metodi pobijanja infekcijskih boleini. Kakor znano, se organizem na različne načine bori proti Infekcijam. — Najvažnejše obrambno sredstvo so antitoksini. ki so v naši krvi ter jo )>odšigajo na boj proti njenim sovražnikom. Važna so tudi bela krvna telesca, ki se bore i vsiljivimi Učili ter jih uničijo. 2o dolgo se znanost bavi a problemom, kako bi se bela krvna telesca na hiter način pomnožila ter tako zvišala odpornost bolnega človeškega organizma. Prvo pozitivno uspehe v tej smeri je dosegel pred časom lyonski ginekolog Fochier. Posrečilo so mu je izzvati umetno pomnoževanje belih • krvnih telesc. V primerih težke vročico pri porodnloah , ae je poalužil terpontlnovegayija, katerega je vbrizgal v stegno, živčna tkanina je bila na ta način rasdra-žena in naatal je abeaa. Na ta način jo Foohier dosego! prav epe uspehe. Vendar njegova metoda nI naletela na popolno priznanje, ker je večkrat bolezen kompliclrala. Ostalo pa Ja v rabi in se še danee uporablja tam, kjer odpovedo vsa druga sredstva in kjer je treba bolnici skušati rešiti Šlvljanje i zadnjim razpoložljivim pripomočkom. ^Serum., kateroga vbrizgava prof. Sicard, pa ne vodi do takih komplikacij kakor postopek ginekologa Fochiora. Njegovo sredstvo je popolnoma neopaše-no, ne izliva nlkaklh škodljivih poaledlo ter ima Uglede, da aa ho v sodobni medicini dobro uveljavilo. ....... Velika tatvina v Trstu. Nad-zorni k plovbne družbe Adria je pri pregledovanju akladiftč v ulici Goldoni ugotovil tatvino rasnih reči v vrednosti 60,000 lir. Prijel! so nekega M. Mandtča in N. Nikollča. ki sta osumljena, da sta Izvršila tatvino. POHKHtVO NA PRODAJ. Proda se {»osestvo v največji slovenski farmarskl naselbini Wlllard, Wis., katero obsega SO akrov zemlje. Proda se g vso živino, orodjem, pohištvom la z vsemi pridelki vred. Za ceno in nadaljna pojasnila pišite na: F\ Gorenc, Greenwood, Wis. __i_(Arfvj KONVENCIJA KOMUNISTOV. Vršila se bo v New Yorku. Chicago, UL — Delavska (ko-munkstična) stranka naznanja, da se bo vršila njena peta konvencija v New Yorku s shodom dne 80, avgusta. Od konvencije se pričakuje, da se bo pečala tudi z vprašanjem, kdo prevzame vodstvo stranke za pokojnim C, Kuthcnbergom. N» tej konvenciji se določijo tudi smernice in taktika za bodočnost.« najbrže pa radi neprevidnost nekega otroka, ki se Je igral s * j bičam i Posestniki so bili slabo zavarovani in so potrebni po-moči. Strela povzročila požar. V| Koračicah pri Ormožu Je požar uničil hišo in gospodarska poslopja posestnika Jakoba Mag-rličs. Požar Je nastal radi strele. Hiša Je bila šele nedavno obnov. Ijero». feepalarafce po*l<»pJ<> i* novo zgrajeno. SOVJETSKA UNIJA PRIČELA KUPOVATI V AVSTRALIJI. Zastopnik U4atUaiega idndlkata. hydney, Avstralija. — Jules Piatigorskij, podpredsednik tekstilnega sovjetskega sindikata, je dospel v Avstralijo, da ustanovi podružnico tekstilnega sindikata. Rusija namerava kupovati volno na avstralskem trgu. V zdajšnji sezoni namerava sindikat kupiti 1,200,000 svet njev volne, kf stane okoli $15,-000,000. Zadruge zs prodajo volne in ovčjnrejcl so Piatigor skegft «prejeli % odprtimi rokami. Tiskarna S. N. P. J SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeftkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.J., DA TISKOVINE tyAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unljnko delo prve vmle. V «a pojannila daje voditvo Utlurn* Pltito p» l»lorm««iJ. m «mIovi S. N. P. J. PRINTER Y 2657-59 So. LawmUle Avenue . CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZKM> TUDI VSA USTMENA POJASNILA .»ti WiT s^Xjmr'' - * PÄ08VET* PONDELJEK, 29. AVGUg Robert Welter: Proročaastvo gospe Uaorinariov« ¿mt»i# —- Nekega junijskega jutra 1. 1815., par dni pred bitko pri Waterloojy, ata jezdila dva mlada nemška huzaraka častnika proti Bruslju. Namenjena sta bila h gospe Lenormandovi, znani vedejevalki. Hotela sU jo povprašati o svoji usodi. Na levi je podil svojega konja von Schachten, ordonančni oficir angleškega poveljujočega generala. Dogodki, ki so se pripravljali, so ga bili navdali s takšnim strahom, da se je odpravil poizvedovati po svoji bodočnosti. Von Schachtenov drug je bil ritmojster Schenk. Spremljal ga je bolj zaradi družbe: bil je zelo zabaven in je zbijal šale ter krajšal tovarišu čas na dolgi poti tesnobnega pričakovanja. Jezdeca sta zavila v bruseljske ulice in sta se razigrane volje oglasila v hiši gospe Lenor-mandove. Odpirat jima je prišla služkinja. Povedala sta ji svoje želje, nakar jima je odprla vrata v majhno, skromno opremljeno sobico, kjer so po-setniki čakali vedeževalko. Cez čas je vstopila drobna, suhš, črno oblečena dama. To je bila ona; rekla ni niti besedice, samo pokimala je v pozdrav. Z nasmeškom, ki mu ni bilo tež- ko določiti vzroka, je pristopila k častnikoma ter se je ozrla s svojim zagonetnim pogledom po njunih obrazih in postavah. Prijela je von Schachtena za roko. Ko je premotriia črte na njegovj levi dlani, je vzela košek, v katerem so ležale karte. Premešala jih je, vrgla na mizo, privzdignila in jih razdelila v vrste. Po krstkem presledku je izpregovorila s škodoželjno-veselim glasom: "Gospod častnik, nič posebnega vam nimam povedati. Oženili se boste in boste imeli otroke. Uniformo boste zavrgli ter jo zamenjali za službo neznatnega diplomata na msjhnih evropskih dvorih/' Častnika sta prasnila v smeh. Vedeževalka jima je odgovorila z Ironičnim pogledom. "Gospoda," je pristavila, "upam, da velja vajun prezir smešnostl napovedanega življenja, ne pa mojemu proročanstvu." . Von Schachten se je zresnil. Kri mu je planila v lica, da je obmolknil. Ritmojster pa se nI dal ugnati In je omalovažujoče iztegnil svoje dlani ter jih pomolil proti gospe Lenormandovi. OŠinila jih je z bistrim očesom, premešala in vrgla je karte, jih spravila skupaj in vrgla figure v koš. Rekla je kratko: "Goepod, vaše življfnje nima nikakega smotra." "Zelo mi je žal, gospa," je šaljivo odvrnil ritmojster, "da ne vidite v mojem življenju ni- kakega smotra. Živim torej | Skozi vrste radovednega ob-brez namena!? Tako brez smo- činatva se je prerinila mlada tra, da ne veste ničesar poveda- dama* Obstala je pred nosili, ti o tem!" na katerih je ležal ritmojster. "Seveda," je poeegla vmes Pogled na ranjenca jo je tako vedeževalka. "Vaše življenje preeunll, da je mignila dvema je brez cene." nosačema, naj preneseta ri^ Stopila je proti vratom in je mojstra v njeno «tkanje. hotelu oditi Ranjenec se je drugi dan pre- hotela oditi. Snovanju mlade lepo- "Se besedico, modra goepe! je vk,el zdrav- usUvil ritmojsilerm z» J milb rttreini. ničljivo nadaljeval : »Oprostite PodObvezo se mu je začelo mi toliko odkritosrčnost a boj je 'občutek, prijatelj in jaz sva razočarana L^,. ^ vzhaja pov dan, novo nad vašimi proroškhni zmož-1 Vročičen, kakor je bil, noetmi!" ' • j6 ¿Utu, kako postaja bližina Vedeževalka je obstala na I elegantne strežnice zanj bla-pragu. Z odločno kretnjo se jeUjin^ zavest je vplivala ka-spet obrnila k častnikoma in je kor balzam, ki & hladil njegove oetro pogledala ritmojstru v Lftne JJ kjfei pekoče bolečine, ogl: '"Gospod, če želite n«4»11- junaško je prenašal muke in ko vedeti —. v štirih dneh t***« I pričakoval smrti, kateri je po-mrtvi r gumno gledal v votle oči. Tudi ritmojstrovo obličje se Popoldne se je poslavljal od je zmračilo. Hotel je nekaj re- poavetnih reči. Predal je usmi-či, a beseda mu je ostala v grlu. ijenemu bitju, ki mu je streglo, Skušal je dvigniti roko — tudi BVoje papirje in spominke s pro-ta je odpovedala. Gospa Le- |nj0f naj pošlje VBe skupaj nje-normandova se je še enkrat ozr-L0vim roditeljem. Ko ¿e bilo la in se poslovila z besedami: I JzročHo končano,/ je mlada po-"Kakor se čudno sliši, vendar kleknUa k postelji, stisnila ro-vam povem, da se boste pred ko umirajočega ritmojstra v smrtjo tudi vi oženili." Zaprla Lvoje ¿j^j ter ga prosila za je vrata in izginila. trajen spomin. Dva dni pozneje je divjala Kaj ji je hotel, kaj ji je mo-bitka pri Waterlooju. Ritmoj- gel ponuditi? Prosila ga je za stra so prinesli zvečer na nosi-|njegovo ime. Resignirano se je lih težko ranjenega in brez za- nasmehnil in prikimal, ne da veeti v Bruselj. V daljavi je šelvpfešal po vzroku in namenu hrumel orkan. Smrt je kosila I ¿elje. Njegovo srce je ugašalo ljudi. Ranocelniki so bili po-|Smrt je z neusmiljeno-pestjo dnevi in ponoči na delu. SPOVED L. N. Tolstoj.—Pravadal Josip Vidmar. (Dalje.) Nasproti temu, kot so se ljudje našega kroga radi izgub in trpljenja zoperatavljali in upirali usodi, so prenašali ti ljudje bolezni in gorje brez vsakega začudenja; zoperstavljanja, ter s pokojno In trdno uverjenostjo, da vse to mora biti in da ne more biti drugače, da je vse to — dobro. Nasproti temu, kot je to pri nas, — čim bolj je kdo pameten, tem manj razumeva smisel življenje in tembolj vidi v tem, da trpimo ln umiramo, nekako zlobno zasmehovanje, — žive ti ljudje, trpe in se približujejo smrti ln trpe s pokojnim srcem, največkrat pa „ celo s radostjo. ' Nasproti temu, da je mirna smrt, smrt brez groze in obupa, naj redkejši pojav v našem krogu, — je nemirna, nepokorna In nera-dostna smrt med ljudsvom najredkejša izjema. In takih ljudi, ki jim je vzeto vse tisto, kar je za naju s Salomonom edini blagor življenja, in ki vzllc temu čustvujejo velikansko srečo, je velika množina. Razgledal sem se šlrje okrog sebe. Uživel sem se v življenje prošllh in sodobnih ogromnih množic ljudi. In videl sem takih ljudi, ki so razumeli smisel življenja, ki so znsll Živeti in umirati, ne dva, tri, deset, temveč stotine, tisoče, mlljone. In vsi ti nešteti neskončno različni po svoji naravi, razumu, izobrazbi In položaju, ao vsi enako in moji nevednosti popolnoma nasprotno poznali smisel življenja In smrti, so se pokojno trudili, so prenašali trpljenje, ao živeli in umirali, videč v vsem tem ne ničevost, temveč dobro. In vzljubil sem te ljudi. Clm bolj sem se poglsbljal v življenje živih ljudi in v življenje mrtvih ljudi, o katerih sem bral in slišal, tem bolj sem jih ljubil in tem lažje mi je samemu postajalo živeti. Tako sem živel kake dve leti in v meni ae je dogodil preobrat^ ki se je že zdavnaj pripravljal in čegar kali so bile že zdavnaj v meni. Zgodilo se ml je, da mi je postalo življenje našega kroga — bogatih, učenih ljudi — ne samo zoperiio, ampak da je izgubilo zame sploh vsak pomen. Vse naše početje, razglabljanje. veda, umetnosti — vse to se ml je pokazalo v novem pomenu. Spoznal sem, da je vse to samo igračkanje. da nima pomena v, tem iskati smisla. Življenje vsega delavnega ljudstva, vsega človeštva, ki tvori življenje, pa se mi je pokazalo v svojem resničnem pomenu. Spoznal sem, da je to jedro življenja in da je smisel, ki ga pripisujejo temu Življenju, resnica, in sprejel sem ga vase. XI. In ko sem se spomnil, kako me Je ista vera odbijala in se mi zdela nesmiselna, če ao jo Izpovedovali ljudje, ki so živeli proti njenim naukom, in kako me je potem ista vera pritegnila naw irv ae ml zazdela razumna, če sem videl, da ljudje tive po nji, sem spoznal, zakaj «M-m Jo tedaj zavrgel in xakaj se mi Je tedaj zdela n«»ftmia«*lna in zakaj sem jo sedaj priznal In naaol v nji polno smisla. S|Mwnal sem. da sem zablod U J n kako nem »blodil. Zablodil nisem toliko radi tega. ker sem nepravilno ml-alll, kolikor radi te*a. ker sem slabo tivel. 8po-znal sem, da ml renhice ni toliko zakrila zabloda moje misli, kot moj« življenje s tistimi svojimi izjemnimi pogoji za epikurejstvo in naši-čevanje poželenj, v katerih sem ga preiivel. Hpornal sem. da ata bila moje vprašanje, kaj Je moja življenje, ln odgovor: zlo — popolno, ma pravilna. Nepravilno Je bilo le to, da aem naneaet odgovor, ki je veljal aemo zame, na živ- ljenje sploh: vprašal aem se, kaj je moje življenje, in sem dobil odgovor: zlo in nesmisel. In res je bilo moje življenje — življenje v meh-kužnosti in v poželenju — nesmiselno in zlo in radi tega je veljal odgovor: "življenje je zlo in nesmiselno", le za moje življenje, ne pa za človeško življenje sploh. Spoznal sem tisto, resnico, ki sem jo pozneje našel v evangeliju, da so ljudje bolj vzljubili temo, kot luč, ker so bila njihova dela zla/ Zakaj vsakdo, kdor dela zla dejanja, sovraži luč in ne gre k luči, da bi njegova dejanja ne prišla na dan. Spoznal sem, da je za spoznanje žlvljenskega smisla pred vsem potrebno, da ne bi bilo življenje brezmiselno in zlo, potem pa je itak razum zato tukaj, da ga poišče. Spoznal sem, zakaj sem blodil toliko časa okrog tako očlvidne resnice, in pa še to, da če hočeš misliti in govoriti o življenju človeštva, da moraš govoriti in mialiti , o Življenju Človeštva, ne pa o življenju maloštevilnih živ-Ijenskih parasltov. Ta resnica je bila vedno resnica, kot 2 X 2 — 4, toda jaz je nisem priznaval, ker če bi priznal 2 X 2 » 4, bi moral priznati tudi to, da sem slab človek. Smatrati se j za dobrega človeka pa je bilo zame bolj važno in nujno, kot 2 X 2 4. Vzljubil sem dobre ljudi, sovražil sebe in sem priznal resnico. Sedaj ml je postalo vse jaaHo. Kaj bi bilo, če bi se rabelj, ki preživlja vse svoje življenje v mučenju in sekanju glav, ali silen pijsnec ali blazen človek, zaprl za celo življenje v temno sobo, jo onečedil ln si domišljal, da pogine, če stopi iz nje, — kaj bi bilo, če bi se ta vprašal: kaj je življenje? — Oči vidno je, da ne bi mogel dobiti na vprašanje: kaj je življenje? — drugega odgovora, kot tega, da je življenje velikansko zlo, in odgovor blaznega bi bil popolnoma pravilen, ampak eamo zanj. Kaj, če sem jaz ravno tak blaznik? Kaj še smo vsi, mi, bogati, brezdelni ljudje, ravno taki blaz-nlkl? ... In spoznal sem, da smo v resnici taki blaz-nikl. Vsaj jas aem bil gotovo. In v resnici, ptica živi tako, da mora letati, zbirati hrano, spletati gnezdo, in če vidim, da to dela, tedaj se veselim z njeno radostjo. Koza, zajec, volk, žive tako, da se morajo hraniti, množiti, da morajo hraniti svoj sarod. in če to delajo, imam trdno zaveat, da so srečni in da je njihovo življenje razumno. Kaj pa je dolžan delaU človek? — Človek je dolžan^prav tako kot živali, pridobivati življenje, le s to razliko, da pogine, če ga bo pridobival sam. — človek ga mora pridobivati ne zase, temveč za vse. In kadar to dela, 1-mam trdno zavesti, da je srečen in da je njegovo življenje rasumno. Kaj pa aem počel jaz v celem avojem tridesetletnem zavednem življenju? — Ne aamo. da nisem pridobival življenja za vse, temveč Jaz ga nisem pridobival niti zase. živel aem kot panaait in Če sem se vprašal, zakaj živim, — sem dobil odgovor: za nič. In če je smisel človeškega življenja v tem, da ga je treba pridobivati, kako bi bilo tedaj mogoče. da bi Jas. ki aem se trideset let pečal a tem, da nisem pridobival življenja, temveč da sem ga ugonabljal v sebi in v drugih, kako bi bilo tedaj mogoče, da bi dobil kak drug odgovor, kot tega, da je moje življenje nesmisel In zlo? . . . Saj je tudi bilo nesmisel In zlo. Življenje sveta ae vrši po volji nekoga. — nekdo vrši a tem življenjem vsega sveta in s našimi življenji svoje delo. Kdor se hoče nadejati. da bo spotnal smisel te volje, je mora prej izpolnjevati, mora delati, kar od naa hoče. Ce t* ne bom delal tega. kar hočejo od mene. tudi nikdar ne bom razumel tega. kaj hočejo od mene. le tem manj pa — kaj hočejo od vseh naa In od svega sveta. . . (Dalja prihodnji/ ) l ^ pritiekala nanj. , In tedajci je imel ritmojster privid: pojavila se je gospa Lenormandova. Vsa soba se napolnila z njenim strašnim roškim glasom. Bližala se agonija. Strežnica je stekla svečenika} njem čudno široke hlače in ga vpraša, čegave ao. — Za ruskega carja, — je odvrnil mojster. — Takoj sem mislil, da so te pokvečene hlače namenjene ru skemu tiranu. Oh, kako rad b ga bil zadel v teh hlačah z dobro merjeno kroglo! — je rekel carjev aovražnik. Krojača je postalo strah. Kot "dvorni človek" je čutil dolž nost, ds poljskega grofa ovadi Res. so dali Ostrowskega zapreti. Ali grof je imel vplivne pri Jatelje in je bil * proti kavcij kmalu izpuščen na prosto. An. gleži so skušali carja pomiriti, ali Nikolaj I- je dobil čuden etrah. Neprestano je trepetal pred atentatom. Londonakih hlač sploh ni hote! obleči. Ko pa je Izvedel, da je Ostrowski na pro-stem, je dal povelje za odhod. Pogajanja za ožji sporazum med Anglijo. Francijo ln Rusijo »o se razbila. Sodobni zgodovinarji pa ao si lomili glave vprašanjem, zakaj je Nikolaj pred zakliučkom pogajanj odšel. NAZNANILO. . Društvenim tajnikom in tajnicam se tem potom naznanja, da morajo naznaniti vse spremembe naslovov članov in članic, naslove novih članov, ter ma in naslove odstoptth, črtanih in isobčenih članov naznaniti upravništvu Prosveta, da ao lahko točno vred! imenik pošiljanje lista Prosveta. mena in naslove, katere pošljete glavnemu tajniku ostanejo tam v arhivu in jih upravništvo ne dobi. Torej je zelo važno, da vselej pošljete na nalašč zato pripravljenih listinah vse naslove upravnlštvu Prosveta posebej. Upravništvo uljudno apelira, da društveni tajniki in tajnice to upoštevajo. Philip Godi-na, upravitelj. : KNJIŽEVNA MATICA S.N.P.J. ■ ima v zalogi sledeče knjige: " AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obssgs m 682 strani, trdo vezana, vredna avoja cene, atane..$6.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko raz-umljiva knjiga sa učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo..........................$2.00 Zakon Bloffsnesije—tolmači naravna zakone in splošni razvoj» knjiga b katere zamorete črpati mnogo naukov aa telesno in duševno dobro...................... eeseeeeeeaaaaaa* $1.50 Pater Malaveatura—V Kabaretu—zanimiva povest is življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena a slikami. .$1.50 Zajedald—resnična povest in pravailustradja doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmle Higgins—krama povest, Id jo je apisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ......_______________ $1.00 Zapisnik 8. redne konvencije 8. N. P. J* 252 strani mehko vezana,. stana urno....».- .m.......... ............ ••••»•••»••••»••••••••— "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih a prologom in epilogom—mehko vezana, atano aame ' <1......................25c "Informator"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S. N. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c PSHo panja sa: KNJIŽEVNA KATICA & N. P. J. 2657 So. Lawadals Ave., Chicago, OL T-f Kampanja za dnevnik —- - i * : > Y§i aktivni člani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov ie to leto. Agitatorje, Id bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade. __• - V v; nova naročnike na dnevnik "Prosveto" se etvsrf 15. februarja 1027 te se zaključi 15. novembra 1927. . Vsakdo, ki aa naroči sa dnevnik "Presveto" te U doslej Be si bU sa< rečaik, bodisi sspol leta alizaeelo leto, aliče stari naročnik pe«js dvs sil več naročnin NOVIH NAROČNIKOV, Js deležen nagrade t knjigah Is za-loga Književne Matice S. N. P. J. Pogoj sa nagrado Ja NOV NAROČNIK te vsakdo mora poslsti eelsj vsoto naročnine brez vsakega odbitka poštnine aH provkije upravsftfttvs "Prosveto". V tej kampanji nI dovoljena nobena provisijs. Kdor al vmsm previsi jo, ne dobi nagrade. Za eoe polletno mtoCsJbo na dnevnik Jo pošiljatelj delete* kajke M Jimmle Hlggtea," ki Js vrodaa $1.00. Za eno celoletno saročftteo Ja prijatelj deležen "Slovenako-angleške slovnice," vredne $2.00, sH pa dragih knjig Is salega Književne Matice v vrednosti $2.00. Za dve celoletni naročate! dobi pošiljal sij knjigo "Amsrlil vrodso $5.00, stt pa dragih knjig ki zaloge Književne Matice * Mi ^MNa t f • <4|} BrstJs te sestro & N >. J„ kakor tudi dragi rajski te rojskteje, U U da si sa SMjkoa vsot leo sabavtte knjige ZASTONJ 1 Hat te poleg tega dobite |e a s aaroSst Pošljite naročnino le r01*0* M pol l*e $3.00. (Za Chicago te Clssro Ja $7JO,Os«l plačajo $6.30, sa Evropo pa $f.00.) Člani 8. N. P. J. dsptečsj» $4^0 sa celo leto ali $2.40 za pol leta. ker člani plačajo pri $1 JO m lato ss tednik. Vsa Ava* List stane aa cm leto $1 JO. OL poiljKe aa aaalev: Prosveta, 2657 S* Lewadsb