Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 1 Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 13.000 Letna inozemstvo .... » 18.000 Letna inozemstvo, USA dol. 25 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 u sV Leto XXXII. - Štev. 15 (1598) Gorica - četrtek 10. aprila 1980 - Trst Posamezna številka lir 300 Odločno protestiramo! Prav na oljčno nedeljo, 30. marca je tr- upoštevajoč vse prej omenjeno, podpi-žaška radijska postaja Trst A ob 14,10 ime- sani vprašuje deželni odbor, kakšne kora- Jugoslavija bliže Evropi la oddajo, ki naj bi bila satirična, a je bila bogoskrunska, ker so v njej smešili Kristusa, njegovo trpljenje in vstajenje. Mnogi poslušalci so se ob tej oddaji zgrozili, tudi zato, ker je bila postavljena na oljčno nedeljo, ko kristjani vsega sveta začenjamo obhajati spomin na Jezusovo trpljenje. G. Stanko Zorko je to oddajo omenil pri pridigi na veliko noč in protestiral. Deželni svetovalec SSk dr. Drago Štoka je v zvezi z omenjeno oddajo vložil na deželni odbor naslednjo interpelacijo: Upoštevajoč dejstvo, da je 30. marca letos ob 14.10 slovenska postaja RAI-TV v Trstu oddajala satirično oddajo, skoraj v celoti posvečeno velikonočnim praznikom; upoštevajoč nadalje dejstvo, da sta bili v tej oddaji katoliška vera in njene tradi-cije predmet težkega posmeha, poleg tega Pa da je ista oddaja žalila etična, verska, moralna in zgodovinska čustva velikega dela slovenskih poslušalcev katoliške vere; ke namerava ta narediti pri vodstvu RAI-TV v Trstu, z namenom, da se preverijo odgovornosti avtorjev zgoraj navedenega pamfleta in zato, da se podobne oddaje ne ponovijo več, ne samo iz spoštovanja do verskih čustev državljanov, ampak tudi zaradi določil republiške ustave, pluralističnega in demokratičnega sistema naše družbe in zaradi pravice do neposmehova-nja od strani javnih komunikacijskih sredstev, za razvoj in obstoj katerih prispevamo vsi državljani brez ozira na naše versko, politično, ideološko in etično nazi-ranje. Omenjenim protestom se pridružuje tudi naš list kot glasilo slovenskih katoličanov. Odločno protestiramo in obsojamo slične oddaje, ki so nekulturne, žaljive, sramotne; sramotne predvsem za tiste, ki jih pripravljajo, in za vse, ki jih dopuščajo, ker pričajo o njih kulturni omejenosti, o njih pomanjkanju spoštovanja do soljudi in o njih ideološki ozkotirnosti. V sedanjem političnem trenutku, ki ga doživlja Socialistična federativna republika Jugoslavija, lahko beležimo več pomembnih dejavnikov. Bolezen predsednika Tita in priprava na obdobje, ko bo predsednikova odsotnost 'popolna in trajna, sta vtisnili -političnemu življenju Jugoslavije posebno lice. Kolektivni organi zvezne re publike (predsedstvo predsedstva SFRJ) in partijsko vodstvo '(predsedstvo ZKJ) že de-lujeijo nekako ustaljeno. Predsednik najvišjega državnega organa, namreč predsedstva, je sedaj Makedonec Lazar Kolišev-ski, ki praktično vodi posle državnega poglavarja. Zadnje poslanice od Brežnjeva do Carterja, naslovljene še na Tita, so bile namenjene njemu. Zvezni izvršni svet, vlado, vodi sedaj Črnogorec Veselin Dju-ranovič, medtem ko ima v diplomaciji vodilno vlogo zunanji minister, Hrvat Josip Vrhovec. Vojski pa načeljuje minister za narodno obrambo srbski 'general Nikola Ljubičič. Izgleda, da je danes v zveznem Tudi današnja Cerkeu piše svoj martirologij Lani sta Poljska in z njo ves krščanski svet obhajala 900-Ietnico smrti škofa sv. Stanislava. Sam sv. oče Wojtyla je poromal v Krakov, da se pokloni temu velikemu škofu in mučencu. Vemo, da je sv. Stanislav umrl pod mečem kralja Bolesla-va med mašo. Zgodovina srednjega veka Poroča še o nekem drugem škofu, ki je umrl na vratih cerkve kot žrtev kraljevega nasilja; to je sv. Tomaž Becket, ki so ga ubili kraljevi morilci pred stolnico v West-mlnstru leta 1170. ŠKOFA UMORIJO MED MAŠO Gre za čase in razmere v srednjem veku, o katerem trdijo, da je bil še barbarski in krut. O današnjih časih pravimo, da so bolj kulturni in bolj človeški, saj se še nikoli ni toliko govorilo o človekovih pravicah kot v naših časih. Še celo na otroke smo se spomnili in proglasili svetovno leto otroka. Toda kako je v resnici? Resnica je, da zlepa ni bilo na svetu toliko hinavščine kot danes in zato tudi zlepa ni bilo toliko nasilja kot danes. Prav na veliki teden in o veliki noči smo imeli več priložnosti, da smo o tem razmišljali, ker nas je k temu pozival spomin na Jezusovo trpljenje in pa svetovne novice. Te so bile črne kol že dolgo ne, saj se je ponovil zločin nad katoliškim škofom, ki je bil še hujši kot zločin nad škofoma Stanislavom in Tomažem. V San Salvadorju so neznani plačanci med sv. mašo po posvečenju pred oltarjem ustrelili nadškofa Oscarja Romera. Njegova krivda je bila v tem, da je v pridigah brez prizanašanja obsojal nasilje, naj je Prihajalo od katere koli strani, in se zavzemal za pravico ljudstva. V svoji zadnji Pridigi med mašo, ko je bil umorjen, je dejal: »Ta sv. maša je dejanje vere. V tem kelihu vino postane kri, ki je bila cena za odrešenje tega ljudstva. Naj nam ta daritev da pogum, da darujemo svoje telo za Pravico in mir.« 2e čez nekaj minut se je to uresničilo. Msgr. Romero se je zavedal, da mu strežejo po življenju. Ko so mu svetovali, naj si preskrbi oboroženo spremstvo, je izja vil: »Pastir ne išče varnosti zase, temveč svojo čredo.« Vojakom, ki so nastopali Proti ljudskim množicam ob manifestaci-jah je poudarjal: »Nihče ni dolžan, da ubo-Ka ukaze, ki so proti božjim zakonom.« Tako je učil msgr. Romero, tako je delal. Zato je postal nedolžna žrtev sodobnega nasilja. Med papeževo mašo na oljčno nedeljo na trgu sv. Petra so molili »za nadškofa v San Salvadorju, ki je bil barbarsko umorjen kot žrtev pri oltarju božje daril ve«. K pogrebu na oljčno nedeljo je prišlo lepo število škofov iz republik Južne Ame- rike in do dve sto tisoč ljudstva. Toda nasilja nad škofom Romerom ni bilo še konec. Med mašo je nekje na robu množice eksplodirala bomba, začelo se je streljanje. Kdo je odvrgel bombo? Kdo je začel streljati? Ekstremisti z desne ali oni z leve? Množice se je polastila panika in bile so nove številne žrtve. TUDI CERKEV MOLKA JE MUČENIŠKA A ni samo San Salvador, kjer Cerkev trpi preganjanje, kjer so nedolžne žrtve Teh je na svetu vedno več, ker se nasilje širi na vedno večje število držav. Ali naj omenimo Italijo, kjer je skoro vsak dan slišati o novih žrtvah terorizma? Ali Afga nistan, kjer je že milijon beguncev? Kambodžo, kjer je od »osvoboditve« dalje že polovica ljudi umrla? Pa Eritrejo, Somalijo, sedaj Čad sredi Afrike in Ugando? In še in še bi lahko naštevali. Po pravici je sv. oče na oljčno nedeljo med nagovorom opoldne omenil vse te države in še dodal: »Tudi Cerkev naših časov piše svoj martirologij, vedno nove sezname spoznaval-cev in mučencev. Ne smemo pozabiti na to, ne smemo odvrniti oči od te resničnosti, ki je temeljna razsežnost sedanje Cerkve tudi v deželah, kjer je brezbožna vzgoja obvezna in kjer je Cerkev prisiljena, da živi ”v molku”. Ne smemo pozabiti tistih, je dodal sv. oče, ki so v naši dobi pretrpeli smrt za vero in za ljubezen do Kristusa, so bili zaprti, na razne načine mučeni, obsojeni na smrt; tudi zaničevani, osramočeni, ponižani in izrinjeni iz družbe. Ne smemo pozabiti na ta martirologij Cerkve in kristjanov sedanjega časa. Ta martirologij se piše z mučeništvom, ki je različno od mučeništva prvih kristjanov in različni so načini pričevanja. Toda vse izvira iz istega Kristusovega križa in dopolnjuje križ našega odrešenja.« Kdor trpi v imenu Kristusovem, kot npr. Cerkev molka, s svojim molkom oznanja ljudem, ki živijo v svobodi in blagostanju, široko cesto spreobrnjenja. Podoba je jasna: po svetu ljudje trpijo zaradi krivic, nasilja, vojne, revolucije, a tudi zaradi pomanjkanja svobode. Gre za režime, ki so sprejeli vse Izjave o človekovih svoboščinah, ki imajo take pravice zapisane tudi v svojih državnih ustavah, ki se jih pa ne držijo, češ da to zahteva korist partije. KRISTUS ALI BARABA? Franco Zeffirelli ima v svojem filmu »Jezus iz Nazareta« tudi prizor, ko se srečata Jezus in Baraba. Tega prizora v evan gelijih ni. Režiser ga je vpletel, da bolj poudari Jezusovo in Barabovo osebnost in njuno usodo. Baraba je revolucionar, ki hoče s silo otresti rimski jarem s svojega ljudstva. Zato nagovarja Jezusa, naj bi se onadva združila v tem skupnem boju. Na njegovo prigovarjanje mu Jezus odgovori: »Blagor miroljubnim, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Ne povračajte hudega s hudim...« Oba se razideta. Vidimo ju zopet skupaj pred Pilatom, ko ju pokaže množici: »Koga hočete, da vam izpustim, Kristusa, ki je judovski kralj, ali Barabo?« Koga so izbrali, vemo. Toda ko rimski stotnik opozori Pilata, da je pomilostil razbojnika, ki je umoril rimskega vojaka, preroško zastavi Pilat vprašanje: »Toda kdo utegne biti nevarnejši za rimsko cesarstvo, Kristus ali Baraba?« Uganil je Pilat. Kristus si je s križa osvojil rimsko cesarstvo, ker ni povračal hudega s hudim. V to zmago veruje Cerkev, zato ker veruje v ljubezen. Nasilje pa veruje v sovraštvo. Sovraštvo more zmagovati, zmagati ne more. Tudi nasilje more zmagovati, zmagati ne more. V to verujemo, v to upamo kristjani, ki verujemo v zmago vstalega Jezusa. K. H. merilu najbolj odsotna le Slovenija. V partijskem merilu sicer še vedno zavzema vidno vlogo Stanet Dolanc, nikakor pa ne prvih uradnih mest. Po Kardeljevi smrti je prav teža slovenske prisotnosti v zveznem merilu nekako upadla. Je to znamenje novih premikov? Nova stvarnost v državnem oz. političnem vodstvu Jugoslavije je torej že v pripravi. Razmerja med posameznimi silami in republikami so sicer -ustaljena, čeprav prej omenjene odsotnosti ne morejo zadovoljevati. Vsekakor pa je dejstvo, da je sedaj SFRJ prav tako aktivna na zunanjepolitičnem -področju brez ozira na svoj trenutni posebni položaj. Sovjetski napad na Afganistan je v prvem trenutku sicer sprožil vrsto varnostnih ukrepov in pobud. Jugoslovanska diplomacija je medtem zeilo aktivno posegala na evropsko področje. Njeni vidni predstavniki so obiskali glavne evropske prestolnice. Od Bonna do Vzhodnega Berlina, od Moskve do Pariza. V OZN je Jugoslavija zavzela jasno stališče v obsodbi Sovjetske zveze zaradi Afganistana. Na drugi strani pa je vseeno hotela ohraniti nekako zmerno zadržanje, in to iz razumljivih razlogov. SPORZUM MED EGS IN BEOGRADOM Iskanje novih prijemov je zato tudi za SFRJ velike važnosti. Znano je, da se Jugoslavija že leta trudi, da bi bolj in bolj ovrednotila svoje odnose z novo evropsko stvarnostjo. V ta namen je imela tudi svoje stalno odposlanstvo pri Evropski gospodarski skupnosti v Bruslju. -Naslonitev na EGS je za Jugoslavijo izredne važnosti. Pomeni ji namreč odprtje zlasti ekonomskih izmenjav in ugodnosti, še posebej po podpisu Osimskih sporazumov z Italijo. V tem sklopu moramo zato razumeti veliki pomen, ki ga je imel nedavni uradni podpis sporazuma Jugoslavija EGS v Beogradu. Slovesnost je bila v sredo 2. aprila v Beogradu, ko sta na sedežu Zveznega izvršnega sveta sporazum podpisala za SFRJ zunanji minister Vrhovec, za EGS pa italijanski zunanji minister Ruffini (Italija ima namreč v tem času predsedstvo ministrskega sveta EGS). Ob tej svečanosti sta oba podpisnika posebej podčrtala veliki pomen novega sporazuma, ki bo Jugoslaviji gotovo odprl nove možnosti za gospodarski razvoj. Ruffini in Vrhovec pa sta se tudi zaustavila ob izvajanju Osimskih sporazumov in posebej ob na- Nova italijanska vlada Na veliki petek je -poverjeni predsednik vlade Franoesco Cossiga predstavil predsedniku republike seznam članov nove vlade. To sestavljajo tri stranke, DC, PSI in PRI. Cossiga je uspel odstraniti še zadnje ovire saj se je skupno s političnimi tajniki treh stranka — Piccolijem, Craxijem in Spadolinijem — sporazumel tudi za politični program novega kabineta. V novi vladi je 27 ministrov. Med njimi je 15 krščanskih demokratov poleg predsednika vlade, 9 socialistov in trije republikanci. Poglejmo le imena glavnih ministrov. Zunanji minister je Emilio Colombo (DC), bivši predsednik vlade in do Jani predsednik evropskega parlamenta. Notranje ministrstvo je ponovno prevzel Rogno-ni (DC). Minister za obrambo je postal socialist Lagorio, medtem ko je dosedanji obrambni minister Sarti (DC) prevzel ministrstvo za šolstvo. Proračunski minister je republikanec La Malfa ml., zaklad pa bo še naprej vodil Pandolfi (DC). Več je sedaj -tudi ministrov brez listnice, ki so poverjeni za znanstveno raziskavo, vprašanje -dežel itd. [Zaenkrat ni nikakega podpredsednika vlade (kot zanimivost naj navedemo, da je v nedavno konstituirani romunski vladi skupno enajst podpredsednikov, od katerih so štirje »prvi« podpredsedniki — med njimi žena predsednika republike Ceause-sca...) Vlada je tudi imenovala državne podtajnike, ki jih je porazdelila med tremi sodelujočimi strankami.] Svoj program -bo vlada predstavila parlamentu ta teden. V petek 11. aprila bo Cossiga najprej v senatu, nato v poslanski zbornici orisal smernice nove vlade. in Položaj ameriških talcev v Teheranu se je po veliki noči še poslabšal. Na veliko noč so talce obiskali trije verski zastopniki, med njimi katoliški škof koptskega obreda Hilarion Capucci. Toda po veliki noči se je oglasil Homeini in zavrnil predlog, da bi talce -izročili -revolucionarnemu svetu; ti morajo še naprej ostati v rokah iranskih študentov, ki menijo o njih, da so pod vplivom Rusije. Predsednik Carter je odgovoril na ta Homeinijev ukrep taiko, da je prekinil diplomatske stike z Iranom in prepovedal trgovino s to državo. Samo hrano in zdravila bodo v določeni meri smeli pošiljati v Iran. V načrtu ima še druge ukrepe, ki naj spametujejo Homeinija. Sovjetska zveza je seveda takoj pohvalila Homeinija in obsodila Carterja. Gledano s človečanskega vidika, imajo Amerikanci popolnoma prav, da branijo svoje ljudi, ki so bili pridržani proti vsem mednarodnim sporazumom. črtu za ustanovitev proste industrijske cone na meji med državama. S tem pa bo treba verjetno še počakati, saj bodo morali — tudi zaradi stališč prizadetega prebivalstva — vprašanje še bolje proučiti z obeh strani. KAJ PRINAŠA NOVI SPORAZUM? Predvsem gre za pogodbo, ki ima neomejeno dobo (eventualni odstop mora biti najavljen predhodno v dobi šestih mesecev). Nato predvideva sodelovanje v globalnem smislu na najrazličnejših področjih. V ta namen se bo ustanovil poseben kooperacijski svet, ki bo moral občasno začrtati zadevne smernice za sodelovanje. Področja, ki jih ta sporazum predvideva, so v glavnem gospodarskega dn tehničnega značaja. Ta so predvsem naslednja: industrija, energija, znanstveno raziskovanje, tehnologija, kmetijstvo, promet, turizem, okolje, ribolov. Ti načrti pa predvidevajo tudi finančno sodelovanje, saj bo izvršna komisija EGS (evropska vlada) prispevala k uresničitvi skupnih načrtov v Jugoslaviji vsoto 230 milijard lir v dobi petih let. Pri tem bosta EGS in SFRJ posebej upoštevali uresničevanje do-ločrl Osimskih sporazumov. Kar posebej zadeva trgovino, bo sporazum upošteval različne stopnje razvoja obeh strani, zlasti pa bo olajšal pogoje za uveljavitev jugoslovanskih proizvodov na evropskem -trgu. Velik del jugoslovanskih industrijskih izdelkov bo oproščen davkov in ne bo podvržen nikaki omejitvi za uvoz. Posebne ugodnosti predvideva sporazum za ovrednotenje nekaterih proizvodov kot so tekstilni, nato slivovke, vina, tobaka itd. Ugodnosti bodo veljale posebej za uvoz na evropski trg in v Jugoslavijo proizvodov, ki jih bo dala novoustanovljena industrijska cona na meji med državama. Jugoslavija bo s svoje strani podelila EGS status najbolj privilegirane države, obratno pa bo lahko ukrepala v skladu s potrebami lastnega industrijskega razvoja. POLITIČNI POMEN SPORAZUMA Samo po sebi je razumljivo, da ima tak sporazum poleg ožjega gospodarskega tudi širši politični pomen. Gre predvsem za dejstvo, da je prišlo do posebno tesnih oblik sodelovanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in državo, ki je politično neuvrščena, poleg tega pa še s -komunističnim režimom. Gotovo je ta primer edinstven in verjetno ne bi pretiravali, če bi to pri mer j ali s podobno, čeprav morda za takratno dobo drznejšo potezo Titove Jugoslavije, ko je kmalu po prelomu s Ko-minformom in Sovjeti podpisala na Bledu s Turčijo in Grčijo vojaški Balkanski pakt. Ta sicer ni niti dobro zaživel, ko je že romal v pozabo, vendar je pomenil korenit premik v takratni jugoslovanski zunanji politiki, obenem pa še nevaren izziv Moskvi in vzhodnemu bloku. Danes ne gre več za kako vojaško pogodbo, razmere so precej spremenjene, čeprav je prav letos spet sovjetska napadalnost pokazala vso svojo ost v Aziji. Sedanja jugoslovanska odločitev, ki je sicer plod že večletnega sodelovanja z EGS, pomeni na vsak način odgovorno politično izbiro. In ta ne bo mogla ostati brez odmeva v širši evropski in svetovni politiki. Lahko trdimo, da je s tem aktom Jugoslavija še bolj približala svojo politiko Evropi. Ne gre za kako bodočo vključitev SFRJ v sam sistem EGS ali kako bolj poudarjeno -filozahodno smer. Tega si sama Evropa (v smislu politične skupnosti deveterih) niti ne pričakuje. Nasprotno, verjetno si tudi EGS želi, da ostane danes Jugoslavija neuvrščena sila in tako na izredno pomembnem strateškem položaju, kot je Balkan in na poti v Sredozemlje, ohranja politično nevezano,, a obenem aktivno in neodvisno politiko. Novi sporazum r. EGS pa vseeno daje beograjski vladi velike politične adute in s -tem tudi preprečuje kako možno izolacijo Jugoslavije tudi v potitovskem obdobju od skupnostne politike Evrope. Strah pred resnico Zakaj je tako malo kristjanov, ki zavestno hočejo živeti in delati kot verni, pošteni in zavedni otroci božji ter otroci Cerkve, v katero so stopili po svetem krstu? POMANJKLJIVA VERSKA IZOBRAZBA Enega glavnih vzrokov je treba iskati v pomanjkljivi verski izobrazbi in v opuščanju molitve, svete maše in v premajhni skrbi za prejemanje zakramentov. Marsikdo ne moli, ker molitve ne pozna. Marsikdo k maši ne hodi, ker ne ve, kaj je maša in čemu naj bi v cerkev hodil. Marsikdo ne živi kot dober kristjan, ker Kristusa ne pozna. In ker ga ne pozna, ga ne ljubi in se ne drži njegovega nauka; ker ne pozna evangelija, ne pozna Cerkve. O vsem tem se lahko vsakdo sam prepriča. Dovolj je, da se ozre okoli sebe. Morda smo celo mi sami med tistimi, ki marsikaj znamo, a najosnovnejših verskih resnic in moralnih zakonov ne poznamo. Zakaj so ljudje hudobni, zakaj morilci? Predvsem zato, ker ne poznajo Kristusa, božjega Sina; ne vedo, da je božji Sin za nas na križu umrl, da bi mi živeli. Ne poznajo Kristusove zapovedi ljubezni in zato se je ne držijo, ne doma in ne v javnosti. Kaj pomaga govoriti proti terorizmu, proti goljufiji, če ljudje ne poznajo pravičnosti, poštenosti, vztrajnosti v dobrem? Kaj pomaga vse govorjenje, če ne povemo mladim, kakšna vrednota je poštenost in pravičnost; da človeško življenje najde svojo trdnost v moralnih vrednotah? To so nekateri razlogi, zaradi katerih je tržaški g. škof v svojem postnem pismu posvetil precej pozornosti prav katehezi, to je poučevanju krščanskega nauka in uvajanju v krščansko življenje, in liturgiji, to je bogoslužju, predvsem sveti maši in zakramentom. CERKVI IZROČENA NALOGA Jezus Kristus je naročil apostolom in po njih Cerkvi, naj gredo v svet in učijo vse narode. To nalogo je prejela Cerkev In vsi tisti, ki so njeni udje, njeni otroci, bratje in sestre. To pomeni; vsak izmed nas ima dolžnost pridigati evangelij in posredovati božje življenje. Vsak po svojih močeh in po svojih sposobnostih; v svojem okolju, v svojem poklicu. Od vsega začetka Cerkev dela vedno isto; in do konca sveta bo opravljala vedno iste dolžnosti: oznanjala bo Kristusa s pridiganjem evangelija; darovala bo Kristusa s praznovanjem v liturgiji njegovega življenja, ki je doseglo svoj višek v njegovi smrti in njegovem vstajenju. Vera raste po božji besedi in po njegovem oznanjevanju ter se krepi po stalnem in vztrajnem sodelovanju pri mašni daritvi, prejemanju zakramentov, s poslušanjem božje besede in z molitvijo. Ne moremo in ne smemo stati ob £trani. Skušajmo čim bolj spoznati resnico in dolžnosti, ki jih oznanja Cerkev, ki se v svojem poučevanju naslanja na božji nauk. Skušajmo čim bolj živeti v božji milosti in krepiti svojo vero z molitvijo, sveto mašo, z dobrimi deli. Brez evharistije ni krščanskega življenja. Ali Cerkev zaman vedno ponavlja, zlasti v postnem času: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in v velikonočnem času prejmi sveto obhajilo? Kako bomo letos odgovorili na ta klic? Ali bomo zamašili ušesa z izgovorom, da to ni več moderno, sodobno, potrebno? Bog nas tega varuj! POTREBA DOBRE KATEHEZE Duhovniki se dobro zavedamo, da je danes dobra kateheza nadvse potrebna, čeprav je opravljanje te dolžnosti resna in težka zadeva. Temu se pridružuje še druga težava: ljudje verouka ne marajo, bežijo pred njim. Ali je res, da nekateri starši svojim otrokom naročajo, naj kateheta v šoli ne poslušajo, naj v šoli ne molijo? Zakaj bežijo ljudje pred božjo besedo? Bojijo se krščanskega življenja, ker ga ne poznajo oziroma ga celo nočejo spoznati. A kaj naj duhovnik pri tem naredi? Kje naj najde tisto pot, po kateri bo lahko božjo besedo in božjo milost popeljal v vsako dušo, do vsakega srca? Taka vprašanja mučijo naša srca. Iščemo poti, radi bi kaj več naredili, a ne gre! Zakaj ne? Ali nam morete pomagati? V čem in kako? ■To so vprašanja, na katera naletimo po vsem širnem svetu. Tolaži nas zato misel, da nismo sami v iskanju poti. A to ne more biti zadovoljiv odgovor. DRUŽINSKA KATEHEZA Zaradi vseh zahtev in obenem težav zadnje čase pogosto beremo o družinski katehezi, o verouku, ki so ga otroci in ne več otroci deležni v svoji družini. Ta kateheza ni le pomožna, dopolnilna ali nadomestna vrsta tiste kateheze, ki Jo otroci dobivajo v šoli ali v cerkvi, marveč je osnovnega in nenadomestljivega pomena za vsakovrstno katehezo in sploh za vzgojo v veri. Družinska kateheza ne obstaja predvsem ali le v tem, da starši nudijo otrokom osnovne verske pojme, jih naučijo nekaj molitvic, pošiljajo k verouku, jim pomagajo pri veroučnih domačih nalogah itd. Družinska kateheza je zlasti v tem, da je vsa družina, posebej starši, tako sprejela Kristusovo veselo oznanilo, to je evangelij ter da ga tako živi, da to odmeva v življenju otrok. Ali imamo starše, ki to zmorejo, ki se zavedajo te svoje naloge, ki so za tako odgovornost pripravljeni? DR. LOJZE ŠKERL J. Jurak piše iz Argentine S pismom z dne 25. marca se je iz Argentine oglasil g. Jurak. Med drugim pravi: En teden mineva, kar sem tu. Vse je prišlo nenadoma in ujel sem zadnji vlak. Bilo je nujno potrebno, da se znova predstavim oblastem. Drugače bi res izgubil državljanstvo. Tako pa je ob pomoči g. Jožeta Guština vse šlo v redu; v nekaj urah je bil narejen nov potni list in nova osebno izkaznica. Kdaj se vrnem, točno še ne vem. Verjetno v tednu po beli nedelji. Ob prihodu je bilo prvo presenečenje silna vročina. Čeprav na pragu jeseni, je toplomer vsak dan kazal nad 36° C. Vse je zdihovalo in prekinili so šolski pouk, ki se je pričel 15. marca. V nedeljo 23. marca pa je prišla dolgo zaželena ohladitev. Drugo presenečenje je bilo srečanje z dr. J. Prešernom iz Trsta. G. Mazora bo te dni vodil duhovno velikonočno obnovo v Ra-mos Mejiji, na vel. noč pa maševal za primorske rojake v cerkvi sv. Rafaela. V Bariločah je pretekli teden od možganske kapi nenadoma umrl Frank Jerman, škoda, da nisem izrabil priložnosti, da bi šel na pogreb z letalom. Na promet v Buenos Airesu sem se hitro vživel in hodim sam po mestu. Kolektivi (majhni avtobusi) so zelo prikladna zadeva in hitri ter poceni. Na deželo pa vedno prosim, da me kdo pride iskat, kajti zelo se je vse spremenilo. Cene so po novem take, da sta dva pesa ena lira. Toda kaj, ko vse po st ar etn računa. Tako greš kupit sadje za 10.000 pesov, pa ti rečejo, da stane en milijon. Drugače pa je življenje tu na splošno dražje kot v Italiji. Navadno vino 1.500 pesov (torej 750 Ur), buteljčno kar 16.000 pesov (8.000 lir) in podobno. Kosilo v gostilni 16.000 pesov (8.000 lir), časopis 800 pesov (400 lir). Za obnovitev potnega lista sem dal 9 milijonov, tj. 90.000 novih pesov, torej 45.000 lir. To je le malo preveč! Duhovnik, če hodi v kolarju, uživa sedaj velik ugled. Po uradih bi bilo sploh neumno, hoditi kako drugače. Buenos Aires daje vtis večjega reda kot Rim. Taka vlada bi se Italiji kar prilegla. Toda kaj, ko je časopisje v tujini dirigirano in zna pisati o Argentini le slabo. Naših ljudi je človek vesel, še zlasti pa naše mladine. Prav pri nji se vidijo sadovi načrtnega dušnega pastirstva. Nedeljske maše po slovenskih središčih so zame pravo doživetje. In kolika udeležba! Slovenska argentinska skupnost je na celem svetu nekaj edinstvenega. Splača se jo od časa do časa obiskati. Veliki teden sv. očeta Sv. oče je na veliki teden imel vse obrede, kakor jih predvideva liturgija. Pri vseh obredih je tudi govoril. Posebno lepo je bilo na veliki petek ob križevem potu. Papež je nosil križ ob spremstvu dveh mož, ki sta nosila bakle. Molili so v glavnih jezikih zapadnega sveta. Na koncu križevega pota je sv. oče znova pridigal. Na veliko noč je maševal na trgu pred baziliko sv. Petra. Trg je bil poln ljudi iz vsega sveta. Bilo jih je tri sto tisoč. Po maši je govoril z lože na pročelju bazilike. Govor je končal z voščili v raznih jezikih sveta. Posebno lepo od njega je, da tako zelo upošteva slovanske jezike. Voščil je v vseh slovanskih jezikih, tudi v slovenščini. To slednje voščilo je bilo poleg poljskega najdaljše. Hvaležni smo sv. očetu, da se tako rad spominja slovanskih narodov, ki imajo to »veliko nesrečo, da vsi živijo pod diktatorskimi režimi. Posebnost njegovega velikega tedna je bila, da se je na veliki četrtek okrog poldne nenapovedano podal v baziliko sv. Petra, sedel v spovednico, kjer je ostal dobro turo in spovedoval kot je bil vajen, ko je bil še škof v Krakovu. V sredo 2. aprila je deželni svet Furlani j e-Julijske krajine izvolil novo deželno vlado. Pri tem je šlo za sporazum treh strank, DC, PSI in PRI, ki so se zmenile za sestavo skupnega programa in odbora. Novi predsednik je zopet odv. Antonio Co-melli (DC), podpredsednik pa je socialist F. De Carli. Večino odborništev imajo demokristjani, socialisti imajo tri, edini republikanski svetovalec (Barnaba) pa je postal odbornik za šolstvo in kulturo. Za odbor so glasovale samo tri omenjene stranke, medtem ko so se ostale vzdržale glasovanja ali pa oddale belo glasovnico. Tako tudi predstavnik Slovenske skupnosti. Novi deželni odbor oz. njegov program bo predsednik Comelli predstavil na prihodnji seji sveta. Gotovo se bo tu vnela živahna politična razprava. Stranke nekdanje večine, ki so podpirale Comellijevo enobarvno vlado (izven sedanjih treh vladnih še SSk, PSDI in PCI), bodo gotovo oddale svoj nasproten glas odboru. Svojo opozicijo so že napovedali Slovenska skupnost, socialni demokrati in komunisti. Poleg njih bodo proti tudi vse ostale stranke, ki so zastopane v deželni zbornici in niso pripadale prejšnji večini, od skrajne levičarske PDUP mimo Liste za Trst in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu prireja vsak ponedeljek zanimiva in pomembna srečanja. Vrstijo se vidne osebnosti s predavanji z našega kulturnega in političnega področja ter razne slovesnosti. iNa ponedeljkovem večeru 31. marca pa je vladalo še posebno praznično vzdušje. V tem pomladnem pričakovanju velikega tedna je bilo kaj prikladno prisostvovati nadvse prisrčnemu srečanju za podelitev nagrade zamejski skavtski organizaciji iz sklada Dušana Černeta. Dvorana Slovenske prosvete, polna skavtske mladine, nas je navdala z upanjem, da pod trdim tržaškim asfaltom še niso zamrle mladostne sile, Jci se bodo ob svojem času razrasle v bogato duhovno pomlad. Predsednik društva Sergij Pahor je za uvod najprej spomnil na tragično preminulega Frančka Križnika. Z enominutnim molkom smo počastili spomin tega izredno obetajočega kulturnika. Nato je dr. Harej v strnjeni obliki prikazal metodo, sredstva in cilje skavtske organizacije. Iz njegovega govora smo razbrali, da je vzgojna moč skavtizma v vsebinsko tako smotrno oblikovanih skavtskih zakonih. Zato ima vse pogoje, da pri- Oporečniki na Kubi Fidel Castro se je čez velikonočne praznike nenadoma znašel z lepim številom »oporečnikov«. Okrog deset tisoč Kubancev se je v glavnem mestu Havani zateklo na veleposlaništvo Peruje in zahtevalo prost izhod iz dežeile v tujino. Zdi se, da bo Castrova vlada vgriznila v kislo jabolko in bo dovolila izselitev. Deset tisoč Kubancev je na ta miren način pokazalo svoje nezadovoljstvo nad režimom, ki trdi, da je rešil vse probleme na Kubi. Nove stavke v bolnišnicah Veliki teden so znova stavkali v italijanskih bolnišnicah in sicer pomožno osebje in tudi zdravniki. Šlo je za pritisk na vlado, da obnovi delovno pogodbo, ki čaka na obnovitev že devet mesecev. Za nujne primere je bilo poskrbljeno. -Naj nam uslužbenci v bolnišnicah ne zamerijo, če rečemo, da sličnih stavk ne moremo kot ljudje odobravati, še manj kot kristjani. Uslužbenci imajo gotovo pravico, da se obnovi njih delovna pogodba, in vlada ima dolžnost, da to izpelje. Toda nad pravicami uslužbencev je pravica bolnikov do primerne oskrbe in nege. Pri bolnikih gre za ljudi in ne za stroje. Ni prav, če postanejo bolniki neke vrste tal ci za pritisk na vlado in na javno mnenje. To niso človeški načini boja za delavske pravice. Dobri uspehi v boju zoper terorizem Italijanska in francoska policija sta pred veliko nočjo dosegli nekaj dobrih uspehov v boju zoper terorizem. V Genovi so odkrili brlog teroristov. Ko so jih karabinjerji hoteli aretirati, so teroristi začeli streljati. Ranili so nekega orožnika. Ti so na ogenj odgovorili in ustrelili vse štiri teroriste, ki so bili na stanovanju. Med njimi Furlanskega gibanja do liberalcev in mi-sovcev. iNa zadnji seji pa je že prišlo do razdora v samih vrstah nove večine. Med tržaškimi socialisti vlada nezadovoljstvo zaradi izključitve njih predstavnika iz novega odbora v korist videmske oz. pordenonske pokrajine. Tako je izostal iz od-bora socialist Pittoni, nekdanji predsednik deželnega sveta. V znak protesta se ta ni udeležil glasovanja za odbor. Do težav je prišlo tudi pri glasovanju za razne odbornike. Komaj je bil izvoljen npr. demokristjan Antonini. Na drugi strani pa vlada veliko razočaranje med goriško DC, ker je izpadel en goriški odbornik. Ostal je v odboru le dr. Tripani, ki pa ne bo več vodil važnega odborništva za finance, pač pa ono za ikrajevne ustanove. Svoje mesto pa je izgubil dosedanji goriški odbornik Co-cianni. Vse kaže, da življenje in delo nove deželne vlade ne bo prav lahko. To pa je posledica politične izbire, za katero sta posebej odgovorni DC in PSI. Prav slednja je hotela tudi izključiti iz nove vlade SSk in PSDI. Iz vseh teh in še drugih razlogov si novi odbor lahko pričakuje močno opozicijo. tegne in vzgaja mladega človeka v zrelo osebnost, če se drži teh zakonov. Saša Martelanc je poudaril pomen sklada Dušana Černeta, katerega človeške odlike, njegov socialni čut in plemenitost se povsem enačijo z ideali skavtizma. Oglasili sta se za tržaško žensko skavtsko vejo Nadja Magajna ter za goriško vejo Franka Ferletič. Predstavnika moške veje Marjan Jevnikar (Trst) in Marko Bukovec (Gorica) sta vsak od svoje strani prikazala delo in napore skavtizma. Ugotovili smo, da bi ta organizacija zaslužila veliko več pozornosti in podpore od strani vse naše slovenske narodne skupnosti. V osvetlitev bogate skavtske dejavnosti so sledili še diapozitivi g. Bedenčiča s taborjenja tržaških, goriških in koroških skavtov. Častitljiva prisotnost skavtskega starešine prof. Theuerschuha je dala večeru še bolj pristen pečat skavtizma. Saša Martelanc je pravilno ugotovil, da se ta slovesnost ne more in ne sme zaključiti brez skavtske pesmi. In tako so nam dekleta in fantje podarili še najvišji izraz svoje lepe mladosti — skavtsko pesem, ki tako blagodejno odmeva v naš vsakdanji nemir. - F. V. tudi neka ženska. Le dan nato je francoska policija odkrila podobno gnezdo teroristov blizu Tou-lona v južni Franciji; aretirali so več oseb. Med njimi so tudi nekateri, ki jih dolžijo, da so pomagali pri atentatu na Alda Mora in na njegovo spremstvo v Rimu. V Parizu so prav tako odkrili brlog teroristov in jih aretirali. Med njimi so bili tudi drugih narodnosti. Zato sklepajo, da so teroristi med seboj povezani in da gre za pravo mednarodno organizacijo, ki je razpredena po državah zapadne Evrope. Na srečo so se tudi policije zapadnih držav med seboj povezale in to z uspehom, kot pričajo aretacije teroristov v Franciji in Genovi, saj trdijo, da je do tega prišlo prav zato, ker so se policije med seboj obveščale. Neverjetni podatki o italijanskem gospodarstvu Splošno mnenje, ki ga imamo kot italijanski državljani je, da gre v Italiji gospodarstvo precej slabo. Povsem drugače pa govorijo statistike. Mednarodna organizacija OCSE je namreč izdala poročilo o gospodarskem gibanju v Italiji leta 1979. Iz teh podatkov je razvidno, da je narodni dohodek zrastel za 5 %; samo Japonska je presegla Italijo. Plačilna bilanca je bila aktivna za skoro 5.000 milijard. Za toliko je namreč prišlo več denarja v državo kot ga je šlo iz države. Investicije so narastle za 7 %, zaposlenih je bilo 400.000 novih delavcev. To so neverjetni podatki, ki pričajo, da je konec koncev italijansko gospodarstvo zdravo. Moti le 20 odstotna inflacija. Ob takih ugotovitvah se človek vprašuje, kaj bi bilo v Italiji, če bi se zares delalo in če bi se zares pošteno gospodarilo. Za leto 1980 so pa napovedi pesimistične, a Italijani se bodo gotovo spet znašli kl jub vsem stavkam in vsem škandalom. Bralci pišejo Še nekaj o izvirnem grehu Iz Nemčije piše dr. Franc Felc: K razpravljanju o izvirnem grehu v štev. 10 Katoliškega glasa bi želel nekaj pripomniti: »Toda s čim sta Adam in Eva grešila? To je skrivnost, ki nam ni bila razodeta. Mojzes sicer pravi, da sta prva starša jedla od prepovedanega drevesa, toda danes so razlagalci prepričani, da gre tu za simbolično pripoved in ne za zgodovinsko poročanje,« tako pišete vi.. Sedaj poglejmo, ali res zgodba v raju, umevana tako kot je napisana, nima nobenega pametnega smisla. Skoda da ni več našega nekdanjega profesorja Spitterija. On se je naslonil na pojem "daritve”: dejanje, s katerim se odpovemo rabi nekega predmeta v našo korist, ker ga hočemo darovati Bogu, da ga tako priznamo za svojega najvišjega gospoda. Da bo darovanje popolno, je najbolje, da ta predmet uničimo, ali da ga kako drugače naredimo za nas nedosegljivega, da ne bi zapadli skušnjavi, premisliti se, odtegniti ga Bogu in ohraniti v svojo korist. Daritev ima torej isto funkcijo in isti smisel kot med ljudmi darilo. Svojo ljubezen kakemu človeku lahko izkažemo s prijaznimi besedami, z obiskom, s pismom, s tem, da tudi v odsotnosti nanj mislimo. Toda dejanje, ki kot izkaz ljubezni presega vsa druga, je — darilo. Posebno tedaj, če je združeno s kako večjo žrtvijo od naše strani. Misel, izkazovati božanstvu čast ne le z molitvijo, ampak tudi z daritvami, je človeku že nekako prirojena. Zato najdemo daritve tudi v poganskih verah. Daritve, kakor je človeku srce narekovalo, najdemo v sv. pismu pri Kajnu in Abelu, pri Noetu, pri Melkizedeku, pri Abrahamu itd. Pozneje jih je Bog s posebnimi določbami uredil. Katera je bila prva daritev, ki jo sv. pismo omenja? Gotovo daritev Kajna in Abela. »Lahko pa bi rekli, da je bila ena še poprej,« nam je dejal profesor Spitteri, »prepoved, jesti od drevesa sredi raja. Da, ce si stvar dobro ogledamo, najdemo tu vse elemente "daritve”, kakor smo jo poprej definirali: odpoved rabi kakega predmeta v našo korist v znamenje, da ga darujemo Bogu, ter ga s-tem priznamo za -svojega najvišjega gospoda, kar je bil tudi namen tega božjega ukaza. Prepoved, jesti od sadu tega drevesa, je bila torej prva liturgična daritev.« Pomilovanja vredni so torej vsi tisti, ki v tej zgodbi, umevani v besednem smislu, ne najdejo nič pametnega in iščejo vseh mogočih simboličnih razlag. Le-teh ni prav nič treba. Besedno umevanje te zgodbe je najbolj naravno, najbolj pametno, najlepše in tudi najbolj globoko. Franc Felc ! Opomba uredništva. Predvsem mi nismo zapisali, da »zgodba tako, kot je napisana, nima nobenega pametnega smisla«. To so zapisali drugi. Mi smo le rekli, »da so danes razlagalci prepričani, da gre tu za simbolično pripoved«. Simbolična pripoved pa ima gotovo svoj smisel. Toda kakšnega? Cerkev se o tem ni izrekla. Teologi pa iščejo. Eno izmed njihovih mnenj je tudi tisto, ki ga zagovarjata prof. Spitteri in dr. Felc, namreč, da gre za »daritev«, za odpoved svoji volji v poslušnosti božjemu ukazu. Toda je bil ta ukaz božji res v tem, da Adam in Bva nista smela jesti od sadu drevesa sredi raja, drevesa spoznanja dobrega in hudega? V tem je ves problem, ki ga božje razodetje ni rešilo, 1 namreč kaj je to »drevo spoznanja dobrega in hudega«, cerkveno učiteljstvo pa tudi ne. Zato ostaja vprašanje odprto raznim 1 razlagam, da le niso v nasprotju s svetim pismom. Dpravoe volitve bodo 8. junija i Eden prvih ukrepov nove vlade je bila določitev datuma za upravne volitve. Te bodo v nedeljo 8. junija. Mnogim občinskim, deželnim in pokrajinskim svetom je namreč potekla mandatna doba 5 let, zato jih je treba obnoviti. V naši deželi bodo občinske volitve v Gorici in v skoro vseh podeželskih občinah na slovenskem področju: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Re-pentabor, Dolina in Milje. V Trstu ne bo občinskih volitev, ker so te bile pred dvema letoma, pač pa bodo obnovili pokrajinski svet, dočlm bodo v Gorici samo občinske volitve. V videmski pokrajini bodo skoro povsod občinske volitve in pa volitve v pokrajinski svet. V ostali državi bodo skoro povsod tudi deželne volitve. Zaradi volitev se bo verjetno skrajšalo šolsko leto. Priznanje skavtski organizaciji OKNO V DANAŠNJI SVET Srečanje manjšin med Slovenci v naši deželi Od ponedeljka 31. mairca do petka 4. aprila je bil v Dragi pri Trstu napovedani mladinski seminar Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS). Med Slovenci v Italiji se je vršil na vabilo mladinske organizacije Slovenske skupnosti, ki je včlanjena v FUENS in ki s svojimi predstavniki že več let sodeluje pri podobnih srečanjih, ki se 'letno vršijo v vedno različnih krajih. Seminarji so torej najvidnejša dejavnost Mladinske komisije FUENS. Udeležencem nudijo priložnost, da pobliže spoznajo gostujočo manjšino, obenem pa omogočajo izmenjavo informacij ter misli o splošnem položaju ter o kakem specifičnem vprašanju. Tak je bil primer letos, ko je bilo določeno tudi vodilno vprašanje, o katerem so prireditelji pripravili posebno predavanje, vse prisotne delegacije pa so poročale z ozirom na lastni položaj. Šlo je za »odnose med večino in manjšino ter za informiranje večine o problemih manjšine«. O tem je temeljito predaval univ. docent dr. Emidij Susič, ki je nakazal, kakšni so lahko osnovni tipi odnosov med večino in manjšino. Pri tem se je zavzel za ustvaritev pluralistične narodnostne politike v družbi. Obenem je poudaril problematiko in pomen informacij, ki lahko pomagajo Pri ustvarjanju takega odnosa. Dober del seminarja je bil posvečen spoznavanju našega položaja in naših zahtev. O prizadevanjih za globalno zaščito, o njeni vsebini in o meddržavnem položaju slovenske manjšine v Italiji je spregovoril deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Marsikaj so sami prireditelji povedali v zasebnih razgovorih, med razpravami, na izletu, pri prikazovanju diapozitivov itd. Bogate so bile misli, ki so jih udeleženci lahko poslušali ob srečanjih z vidnimi predstavniki oblasti in slovenske stvarnosti. JUGOSLOVANSKE MANJŠINE SO BILE ODSOTNE Na sporedu je bilo tudi predavanje o manjšinah v Jugoslaviji, vendar so predavatelj in naprošeni nadomestniki iz Ljubljane sporočili, da ne morejo priti. Prav tako je odpadla udeležba že določenega Predstavništva Italijanov iz Istre in opazovalcev iz vodstva Zveze mladine. Tako je lz nerazumljivih razlogov odpadla možnost, ida bi si udeleženci iz različnih koncev Evrope ustvarili mnenje o reševanju manjšinskih vprašanj v Jugoslaviji, ki sicer poudarja, da je na tem področju zgledna. Udeleženci sami — tudi letos se je število tujih gostov približalo številki 30 — so zastopali naslednje manjšine: Nemci na Danskem, Danci v ZR Nemčiji, Frizijci ZRN, Frizijci na Nizozemskem, Nemci v Belgiji, Gradiščanski Hrvati v Avstriji, koroški Slovenci, francosko govoreči Valdo-stanci in seveda Slovenci iz Italije. Mladi Predstavniki skupnosti Walser v Dolini Aoste, Južnih Tirolcev in Furlanov so svojo odsotnost opravičili. Ob zaključku srečanja, v četrtek 3. aprila, je bila sprejeta naslednja RESOLUCIJA Člani mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, zbrani na svojem rednem seminarju od 31. marca do 4. aprila 1980 v Trstu so v teku seminarja spoznali položaj slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Mladinska komisija FUENS ugotavlja, da manjšina še ne uživa vseh pravic, ki Uh načelno zagotavljajo italijanska usta-va, deželni posebni statut, italijansko-ju-Soslovanski sporazum iz Osima in drugi mednarodni dokumenti. Poudarja, da je položaj posebno hud v videmski pokrajini, kjer Slovenci skorajda niso priznani kot narodna skupnost, da pa tudi na Goriškem in na Tržaškem ostaja veliko neizpolnjenih vladnih obljub. Zahteva čim hitrejšo odobritev zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Ita-ki je nujno potreben za njen obstoj m nadaljnji razvoj. Poziva odgovorne državne in deželne oblasti ter italijanske politične sile, da 35 let P° koncu druge svetovne vojne končno uresničijo temeljne človeške pravice Slovencev v mejah republike Italije. POTEK SEMINARJA Seminar se je razvijal takole: v ponedeljek zvečer so se udeleženci zbrali v ^ragi pr; Bazovici. Sta