Štev. lO. V Ljubljani, dne 6. marca 19t& Leto XXXII. Ixk*|« TMk *.lr«.k, - Cm* m« I« K 10— u M«. - [Zrn Nemil). K II- DOMOLJUB BAm.rlko is drut* •»!• drfm K 14--4 _ — Poumiul ilnUki m proda) «)o p« 30 Ttaa>i*T. HHIIIIHHCIlHnillllllHIlllll | SLOVENSKEMU LJUDSTVU : V POUK IN ZABAVO : Spisi Ia 4» plsi M pttU-U*f°< M •HM JOc- LiaMJaaa. • K.pllul*«a ali cm. — Huoiaiba, fildimadli Ia Mt*U pai Upnnliln.Oaatllal«*, •««i«> UabUaaa. Iitimiin »lic«. < m- . .1- r ■ i i — Zmote socialistov. Na shodu v Šmihelu je hotel g. Pre-peluh pridobiti kmete za socialiste. Ker ni nobeden pregledal njegovih dokazov, se mU je to na vider, dobro posrečilo. Ves govor je nameraval vzbuditi kmetom po-željivost po zemlji, ki se jim je tako radodarno obetala pod socialistično komando. Kako ne bi bil kmet, ki ima le nekaj mernikov njive, vesel, če se mu obeta krasno, veliko kmetijo — 15 oralov samih njiv in travnikov, česar danes ne zmore veliko kmetov! Seveda je drugo vprašanje, če bo mogoče to res izpolniti. Poglejmo glavne trditve malo bolj natančno. 1. »V Jugoslaviji bo 15 milj. ha rodovitne zemlje«, lamo njiv in travnikov brez gozdov. Ker bo knietskega prebivalstva 10 milj., bo na vsako osebo prišel 1-5 ha. Ker je pa pri nas slaba zemlja, mora imeti vsak kmet 8 oralov polja in 7 oralov travnikov. Tako govore socialisti. —- Gospodje, v kaieri geografiji ste pa to dobili? Mi smo študirali in našli čisto drugačne podatke. Pri-občujemo po deželah v hektarjih množino njiv in travnikov, h katerim so prišteti še vsi pašniki, dasiravno se pašniki ne morejo šteti za prav rodoviten svet kakor travniki. Travnikov, njiv in pašnikov ima: Kranjska....... . 483.813 ha Vsa Primorska 520.000 „ Dalmacija 761.963 „ Hrvaška in Slavonija , . .2,082.500 „ Bosna in Hercegovina , , . 2,107.446 „ Stara Srbija 1,690.605 „ Koroška in Štajerska < , , 500.000 „ Skupaj i.. 8,146.327 ha Pri tem smo računali vso Primorsko • Trstom in Furlanijo zraven, vso Dalmacijo, ki ima čez 300.000 hapravmalo vrednih pašnikov, Bosna pa skoro en milijon ha pašnikov. Zraven moramo še pridejati novo Srbijo in del Ogrske, največ 2 milj. ha njiv in travnikov. Tako bi dobili okroglo 10 milj. ha prav visoko računjeno. Kje jih je pa 5e 5 milj. ha ostalo, 10 krat toliko, kolikor je vsa Kranjska velika? Seveda, če jih je le 10 milj. ha, pride na eno osebo le 1 ha, torej manj, kakor bi moral vsak imeti, da more živeti na svoji kmetiji pri nas. Seveda je podlaga, da bodo toliko časa delili, da bo imel vsak Čisto enako.-S tem je pa tudi po naukih socialistov dokazano, da kmetje T Jugoslaviji ne bodo mogli živeti, če mora vsak imeti 1-5 ha na osebo, ker je pač nemogoče, da bi vsem kmetom, ki imajo več kakor 5 ha, vzeli, kar je odveč. Na Kranjskem je po podatkih socialistov 137.040 lastnikov, rodovitne zemlje pa le 483.813 ha. Na vsakega lastnika pride le 3*53 ha. Priti bi pa moralo, da bi mogla družina živeti, ker pri nas je slaba zemlja, 15 oralov, to je 8 ha in 6319 m*, torej je na vsako družino skoro 5 ha premalo. če se vsem enako razdeli. Ali bodo socialisti zemljo raztegnili ali nanovo ustvarili, ali nakazali parcele v Banatu in Novi Srbiji, nam ni znano. Morebiti je še na luni kaj nerazdeljivega sveta. — 2. »Pri nas rabi vsaka družina 15 oralov njiv in polja, da se more preživiti.« 15 oralov — to je kakor, rečeno 8 ha 6319 m2. Če je pa zemlja dobra, sc rabi za družino najmanj 5 ha. To je preračunjeno, to se pravi dokazano. Naj nam gospodje povedo, kdo je izračunal. Mi, ki obdelujemo zemljo, imamo čisto drugačne podatke. — Pri nas je srednje posestvo, — vsak ga pride lahko gledat, kdor ga hoče, ki ima natančno 4 ha 7049 ms njiv, travnikov in vrta. Na tem srednje obdelanem posestvu živi šest oseb. Redi se iz posestva le: 2 konia, 4 kiave, 2—3 glave mlade živine in do 10 prašičev celo leto. Odproda se vsako leto 2—3 slare prašiče, okoli 20 mladičev, do 2000 I mleka, nekaj krompirja in žila. Ker se celo leto delavci najemajo in daje hrana raznim rokodclcem, bi se na posestvu prav lahko dobro prsživilo 8 oseb. Drugi imajo komaj 3—4 orale njiv in travnikov, pa se vendar preživijo s svojim pridelkom. Priobčimo vam lahko zgledov, kolikor hočete. Prvo posestvo je seveda izmed boljših in večjih, kakršnih ni med navadnimi kmeti veliko, in vendar nima niti polovico obsega, kakor ga socialisti zahtevajo za 6 oseb. — Jasno je torej, da imenovane trditve ni nobeden dekazal, ker je ne more dokazati. Rabi se le za vabo onim kmetom, ki malo mislijo in ne znajo presoditi lastnih razmer. S praznimi obljubami, ki jih ni mogoče izpolniti, se bo zanesla nezadovoljnost in tudi lenoba med naše ljudstvo, in poslednja zmešnjava bo hujša od prve. 3. »Na Moravskem se pridela 26 q na 1 ha.« Cela Moravska ima 22.222 ha, 54% polja, to je 1,199.988 ha njiv. Tam je navadno dlve tretjini njiv obsejanih z žitom. Ce vzamemo le 700.000 ha, bi bilo tam žita pridelanega 18.2 milj. q Dve tretjini bi ga prav lahko prodali, Ni povedano. | kakšnega žita se pridela 26 q, le žita s« : pridela toliko. Seveda zraste precej več | ovsa, kakor pšenice. Največ pridelajo tam i ječmena, ovsa, rži in pSenicfe pa skoro enako. Tako socialisti. — Mi smo brali, da se na Moravskem pridela na 1 ha p 5 e-n i c e le 14 q, na najboljšem svetu d o 18 q. Nemogoče se nam zdi, da bi se pridelalo splošno 26 q, to je na 1 mernik posojanja skoro 15 mernikov pšcnice. Na mnogih krajih Dolenjske ni zemlja prar nič s!ab£a kakor v Hani.. Če bi se torej dobro obdelalo, potem za osebo ni treba niti polovico ha. Torej, gospodje, dajte dobro pomisliti, preden kaj za našega kmeta pišete. Strokovna organizacija obrtnega in trgovskega stanu. Resolucijo vodstva V, L. S,, naj se osnuje Jugoslovanska obrtno-trgovska zveza, so sprejeli naši obrtni in trgovski krogi s posebnim veseljem. Obrtniki sc zbirajo na svojih sestankih in pretresava jo vse podrobnosti, kako naj se resolucija praktično izvede. »Društvo rokodelskih mojstrov« se je za izvršitev krepko zavzelo in poživlja vse naše obrtne in trgovske organizacije, naj se takoj pridružijo Jugoslovanski obrt-no-trgovski zvezi. Vsa priglasila sprejem* član vodstva V, L. S., stavbnik Ivan Ogrtn v Ljubljani. Osnovalo se je tudi posebno tajništvo Jugoslovanske obrtno-trgovske zveze, pri katerem bodo obrtniki in trgovci dobivali informacije o vseh stanovskih zadevah in ki bode izdajalo tudi stanovsko glasilo. Obrtne in trgovske organizacije na) bi v svojih prijavah do gosp. Ivana Ogrina tudi sporočile, kakšne želje imajo glede stanovskega glasila in koliko izvodov naročajo. Tedenske novice. Jugoslavija. j Jugoslovanski državni zbor ali, kakor se imenuje: narodno predstavništvo, se je seSel v Belgradu 1. t. m, Otvoril se je s slovesno službo božjo v katoliški in pravoslavni cerkvi ter v mohamedanski džamiji. Poslanci naš« ljudsko stranke tvorijo z nekaterimi Hrvati svoj klub, ki se ne bo vezal n® nobeno stran in bo gledal samo na korist ntuSoga ljudstva. j Dva ministra odstopila. Ministra za trgovino in obrt ter za rudarstvo in go-' zctarstvo sta odstopita. Njune posle je prevzel začasno dr. Korošec. j Plače državnih uradnikov v kronah. Vlada je določila, da bo od 1. marca dalje plačevala državne uradnike v kronah in nc več v dinarih. — Ali je dinarov zmanjkalo? j Nove znamke. Minister za pošto pripravlja izdajo novih poštnih znamk, ki bodo veljavne za celo državo SHS in ki pridejo v promet še tekom tega meseca. j Na Pragerskem so konfiscirali v ponedeljek. dne 25. februarja 200 kg masti, 1500 kg krompirja in 1400 kg žita, ki ga je hotel izvoziti s falzificiranim uradnim dovoljenjem s pohištvom v Nemško Avstrijo neki Nemec. Takih slučajev je več. j Nemška ojačenja na Koroškem. Te dni je došlo koroškim Nemcem na pomoč 1500 Tirolcev, in sicer 1100 v Podrožico ter 400 v Podljubelj. Od teh 1500 mož pa jih je že 150 dezertiralo. j Katoliška škofija se bo osnovala v Bdgradu. j Seljaška stranka ne priznava državnega veča. Hrvatska seliaška stranka je naznanila, da ne priznava državnega veča kot predstavitelja hrvatskega naroda in da ne bo poslala delegatov v narodno veče. j Spor med Jugoslavijo in Italijo postaja tem ostrejši in napetejši, čim bolj se bliža cela zadeva končni rešitvi. Obe stranki napenjata vse svoje sile, da sc razreši stvar za to oziroma ono stran ugodno. Italijanski ministrsk. svet je sklenil, da Italija ne odneha niti za las od londonske pogodbe, Jugoslavija pa enodušno zahteva meje v \Vilsonovcm smislu. Angleži in Francozi, se zdi, da se nagibljejo na italijansko stran; vprašanje je le, če bo Wilson imel še toliko moči, da bo svojo voljo, s katero je dosedaj ves svet obvladal, uveljavil. Na Angleškem in Francoskem niso več posebno navdušeni zanj, v Italiji pa še celo ne. Jim je preveč — pravičen. Italijansko časopisje razširja o razmerah v Jugoslaviji najneumnejše laži, da bi tako prepričalo zapadne velesile, da Jugoslavija ni zrela za samostojno državo. — V Ameriki se boje, da ne pride do vojske med Jugoslovani in Italijo. Pa tega se ni bati. Četudi Italijani danes zasedejo celo Slovenijo, a naša pravica bo tem glasneje vpila in tem gotove je zmagala. — Na mirovnem posvetu so se ta ponedeljek začeli posvetovati o jugoslovanskem vprašanju. j Italijanski kralj in kraljica sta bila v zadnjem času že dvakrat v Postojni. Naši ljudje se zanj niso zmenili. j Lačni Italijani. Italijani zahtevajo od Avstrije vojno odškodnino v znesku 600 milijonov funtov, V to Avstrijo pa računajo tudi nas. Torej danes naj pridemo mi še do tega, da bomo Italijanom plačevali vojno odškodnino! Res, skromni Italijani niso! j Italijanska nadutost. Ljudje pripovedujejo, da so Italijani na Rakeku v nedeljo 16. februarja pred cerkvijo izklicali, da sc mora vsakdo pokloniti razobešeni italijanski zastavi: Moški se morajo odkriti, ženske pa se prikloniti; kdor ne bo ubogal, bo kaznovan. 21 j Zveza med Nemci fn Italijani. Italijani so prepustili železniško progo do Kranjske gere Nemcem. Naši vlaki vozijo sedaj samo še do Kranjske gore. Domače novice. d Svobodoljubnost socialnih demokratov. Socialni demokratje vedno kriče o svobodi, a večjih nasilnikov ni kot je te vrste baža. Ko jc bil napovedan nekje naš shod, so postavili soc, demokratje stražo, da nihče ni mogel blizu in zažugali, da bodo vsakogar vrgli iz tovarne, če se udeleže. Gorje ljudem, kadar zavladajo socialni demokratje — strankarji nasilstva. d Slovensko vseučilišče v Ljubljani. Ministrski svet je dovolil 1,400.000 kron za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Vseučilišče se otvori že letos v jeseni. d Kje je tržaška slovenska deca. Odposlanke iz Trsta so želele izvedeti, Kje je za prehrano nastanjena slovenska deca iz Trsta. Državno oddeljenje za zaščito dece iz Belgrada nam sporoča: Vsa deca jc nastanjena po Hrvatskem in sicer v kraju Ludbrag 116, Požega 72, Varaždin 16, Nova Gradiška 14, vsega skupaj 218 otrok. Smrtnega slučaja dosedaj, hvala Bogu, ni bilo. d Sprejem k orožništvu. V celokupno orožništvo ujedinjene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se sprejme veliko število orožnikov. Sprejmejo se vojaki in podčastniki, kakor tudi bivši vojaki v starosti od 25,-35, leta. Zakonita plača z do-kladami znaša mesečno 200 dinarov. V prošnji, ki jo je vložiti pri poveljstvu svojega krdela oziroma od neaktivnih vojakov pri pristojni oziroma bližnji orožniški postaji, je navesti? 1. Rojstno leto, kraj, deželo. 2. Ali je podanik ujedinjene Kraljevine SHS, 3. Prcdizobrazbo (dovršene šole). 4. Ali jc oženjen, vdovec z ali brez otrok. 5. Ali je sposoben za vojaško službo. 6, Podati jc izjavo, da se zaveže služiti 3 leta ter tam, kamor bode oddeljen. 7. Kdaj in kam, h kateri vrsti orožja jc bil vpoklican, koliko časa je služil ter njegova dosedanja uporaba oziroma nameščen je. Prošnji je priložiti nravstveno spričevalo pristojnega občinskega urada. d Vpeljeva vidiranih potnih listov za potovanje v Nemško Avstrijo, S 24. februarjem je nemško-avstrijska vlada uvedla prisilne vidirane potae lisic. Za nemško-avstrijske državljane, ki potujejo iz Jugoslavije v ali skozi Nemško Avstrijo, bo izdajalo potne liste zastopstvo nemško-av-strijskega urada za zunanje zadeve v Ljubljani Valvazorjev trg št. 6, pritličje, levo, ob delavnikih od 9. do pol 11. ure dopoldne. Pripadniki držav, ki so nastale iz bivše monarhije, ki niso nemško-avstrijski državljani, morajo za potov \nja v in skozi Nemško Avstrijo dobili pri omenjenem zastopstvu potni vizum. Vizum se bo dobil le v nujnih in v resnici upoštevanja vrednih slučajih. Za vizum je treba plačati pristojbino 5 kron. d Shod čebelarjev. V nedeljo, dne 9. marca, ob 3. uri popoldne jo, v Lukovicl pri Slaparju shod čebelarjev in prijateljev čebelarstva. Na shodu bo kratko predavanje o čebelarstvu in potem ustanovitev čebelarske podružnice za brdski sodni okraj. Čebelarji in prijatelji čebe-lttislva, udeležite se »hoda v polnem Številu! d Postajališč« »Bitinje«. Dne 1, marca 1919 se je otvorilo na progi Jesenice-Ljubljana med postajama Kranj in Skofja Loka postajališče »Bitinje« za osebni promet in prtljago do teže 50 kg. Odprava se vrši začasno potom naknadnega plačila brez doklaae v vlaku. d Podbrezje. Letos v postu ob nede-ljah in praznikih bo služba božja na Tabru ob 9. uri. V vednost častilcem Matere ' božje. d Umrl je v Mekinjah župnik Franc Rili ar na pegastem legarju. Star je bil 61 let. d V Mošnjah jc 25. februarja umrl 70letni Andrej Globočnik, najstarejši naročnik in dopisnik »Domoljubov«, d Zločin v Višnji gori. V soboto, dne 22, februarja sta šla dva domačina do opravku v nekoliko oddaljen gezd Trste-nik. Kar zagledata, ob potu, da štrlijo iz zmehčane zemlje — lasje. Z grozo sta spoznala, da |e na tem mestu zakupauo človeško truplo. Obvestila sta orožnike, ki so prihiteli na lice mesta. Odkopali so človeške kosti. Truplo je bilo že strohnelo, le glave so se še držali las,.;, tudi nekaj ženskega perila se je še daic spoznali. Ki ušesu pa jc ostalo nekaj kože in uhani v nji. Po teh uhanih so dognali identičnosl umorjenke. Bila jc to go^pa Marija Fatur, posestnica v Višnji gori. Osumljence umora, in sicer nečakinjo umorjerike Ano in njenega moža, trgovca Aniona Fercnčaka, so takoj zaprli. Osumljenca zanikata vsako krivdo umora. Gospo ro pogrešali že od 13. novembra 1918. Ko so vprašali sosedje, kam je šla slara gospa, so dobili za odgovor, da se je peljala v Gradec, kjer misli kupiti hišo in se tam nastaniti. Kot ie dognala komisija, je bila rajnica udarjena s topim orodjem — kladivom ali sekiro — trikrat po lobanji. Hišna preiskava pri trgovcu Ferenčaku pa je dobila v podstrešju skrite in v gnoj zakopane krvave cunje. Preiskava o groznem umoiu sc nadaljuje. d Ker jc zmanjkalo »Pralikc« za lelo 1919., se vnovič priporoča »Klaverjcv koledar«, kateri sc prodaja za znižano ceno to je 60 vin. za komad pri Družbi sv. Petra Klaverja, Pred škofijo št, 8, li. nadstropje, Ljubljana, d Prisrčne pozdrave pošiljajo kranjski Janezi Ljubljanskega pešpolka iz Podrošcc vsem dekletom, prijateljem, znancem in tistim fantom, ki se ne upajo priti za nami branit našo slov. Koroško. Tu se imamo prav izvrstno. Kratkočasimo sc z različnimi igrami, petjem itd. Zatorej, fantje, zu nami na Koroško, kateri ste šc doma za pečjo! — Četov. Reboij Alojzij, Primsko-vo; Šmid Ivan, Rihno; Hren Jernej, Dobre- Eolje; Kamenšck Ignacij, Kočevje; Krivec eopold, Kočevje; Habič Ivan, Sadinjavas; Jerina Alojzij, Visoko; Zibclnik Joško, Notranje gorice; Sepaher Joško, Semič; Vidic Alojzij, Gojzd; Zaje Rudolf in Ivanič Ivan, oba iz Šmarjete. d Prošnja. Kdo izmed vračajočih se vojakov od 117. pešpolka ve kaj o Janezu Kalan, ki je služil ori 117. pešpolku. 11< poljska stotnija, vojna pošta 613. — Dne 13. oktobra 1918 jc pisal zadnjič iz Tirolskega. — Naj sc blagovoli sporočiti proti povrnitvi stroškov Matevžu Kalan, vas Godešič št, 5, p. Škofja Loka. Drugod £>o sve«u. p Nove pogoje za premirje hoče staviti lta'i;a Avstro-Ogrski. Pri tem seveda še večino šteje prejšnjo Avstrijo. Italija bo morda zahtevala zasedbo želcznic, da nove države, ki so nastale iz prejšnje Avstro-Ogrske, prevzamejo vse avstrijske državne dolgove. Italijani bi nas res radi. do nagega slekli. o Špart.akovci na Nemškem so to, kar jo boljšcviki na Ruskem in sedaj zopet pridobivajo na moči. Doscdaj je bilo naznanjenih za 40 miliionov škode, ki so jo špnrtakovci povzročili. p Nova armada na Nemškem. Nemški državni zbor jc sklenil, da se vpelje ~oina dolžnost po zgledu Švice. Armada bi štela v mirnem času 250.000 mož. n Bivši nemški presto'onasledniV do žalnega časa vo:?kovodia ie sedaj postal igralec za kino. Mcrd'. bo imel na ta način več sreče. d Na Romunskem g«ozi revolucija. Glasom ooročil v'ada na Romunskem veliko razbtirenje, Boje it socijalističnc re-vokici'e. Krnliira je oobej»n'!a v Fo<'.nras. Np romunskega kralja so strclinli. Glasom ene vesti ie bil kral' ranicn v obrazu, glasom druge na roki. Erdci^ko 'e izza 14 dni obrezano od Romunske. Samo enkrat na trden vozi ekspresm vlak. katerega se r>a ";rne'o posIužcvMI sirnn franerski čo^tnMu. n Vojni stro*'-i AraeHke znašajo 26 miliiard in mi'ronov do^rVv. Tn ve»-dnv 'e za Ameriko to dobro naložen kapital. Vr^r .-T vr^ * Katoliško slovensko i z o b r a -žfvlro drnčtvn v F ruši c i prirc'' v ?'4. -tri no^o^dn^ v žf.in Hmi« n-edst1"'«* »D;,iil Inves«. Narod"! fir^iraz $ v r*;-5% Snisnl P*. S. 17 !n ž <• a r, Vrši le** 1848. ni Gcrenis'"';'«. dvot-ni: I. vrst" 3 K, T? Tr-te f. V- n *»1er»t PO "» T<- f" po 1 K. ■— Otro'-om pod 10 let starim vstro »-i dovol'en. • P r o h t o " o'' r. o 1'anilno društvo v Ji "e frWo v -t-i^c^o katere* gjsti f^et.-od?*?1! pnpnon. se vsnu c?1''. o^ii^ov-^cto za udeležbo kar nejtopleie zahvaljuje od-»r. Iz k r a n ? p J; e o k o' i c c. pri nas \rt do-ve'i vc«5n!h moči na rz^^o^rgo, katere C'-o iz- reb'irn«:, Ta vendar bo'i kot kdmj rre« rabimo cVktrione r-eči ne pitno za r^^ve^hvo — s petrolejem 'e n?«nrea dvc>cn kri?; "č. ker ni r.5ž vreden, drug<<\ ker se tsžko dobi — amtvilt f "rji >/>i krilno ^ilo pri poljedelskih strriih. čc7. poletje M re *ahko nnred"! jezovi in itavbe in rozini bS ' "** e li e!eMr!fco. Treba h 'e, da tniojo ljudi«? dobro vo1!" m dovolj pod!c1uosti fer so s skupnim! moč™! lotijo prenot reVne ga d sla. J.z Mengša ram ie poslal Joža Opazovalec doniš, kjer se pritožrire n;>d č>idrSni ve-nmdetnega rtražipijstra. Naj se gospod r,rp"m'?'-ter t<»Riel'S.to poboljša, če o?, b- no don>s objavili >'n rta postali na orofeiško oo-veljstvo v LjubVano, — .Tožita Opn-ovr.lca pa prosimo za nadaljnja obvestila. — Uredništvo. Ne v I je. V nedeljo, dne 16. t. m. je bil v Nevljah pri Kamnik« shod V. L. S. Govorila sta dr. Ivan Stanonik in Ivan Dornik. Ljudstvo je govornika poslušalo z zanimanjem in potrdilo, da se oo svojega krščanskega prepričanja in od V.tcslov. Ljudske Stranke ne da izvabiti na nobeno drugo stran. Izvolil se je krajevni odbor V. L. S. Shod Je protestiral proti okupaciji naših (slovenskih kra ev po Italijanih, proti nemškim grozodejstvom na naših severnih mejah in je izrazil zahtevo, cia se priklopno vsi slovenski kra ! na severu, Goriško. Primorsko s Trstom in Dalmacija naši jugoslovanski državi Bled. 16. t. m. jc priredil krajevni odbor V, L. S. za somišljenike v dvorani stare šole poučen sestanek, kjer je dr. Mazck iz Ljubljane govoril o vseh važnih tekočih političnih in gospodarskih vprašanjih. Ovrgel je tudi rr.zne neutemeljene napade, ki jih širi o gotovi ljudje proti stranki. Taki sestanki so v Krajih. kje- se š:ri toliko nespar^etnih laži glede politike kakor tu. za vse zmil iz spanja. Ker je bila aprovizacifa ce'i štiri leta strašno potnanjkijiTa in v vseh oziriži ncdo-tr. na, smo si izvolili aprovizačni odber, ki re prcv-cl vso stvET od prejšnjega župana Kcčsvarja, in jo : edaj tako vodi, da je ljudstvo splošno zadovoljno. — Tudi župana Hočevarja, ki jo bil na;ve"ji absolutist, je ljudstvo prisililo, da je moral odstopiti, izvolili nno m novega. — Dpe 2. febrnarja je ob-čiri'i!t; orbor crojjliano izvolil poslanca Ka-rola Skulja za čailnega občana. V najtežjih Č2?ih narti n m^rda še kdo dragi, ; kako premno<«i pristrši J. D. S. razlaiSajo vero In versko življenje, povedal sem Hudem zglede. kako so se govorniki izražali na svoj'h shodih J. D, S., katerih je bilo zadnje mesece prav veliko. Da ic bilo moje pojasnjevanje opravičeno in potre'>np; dcicažem i i rad?.!ir«'ih dopisnikovih besedi. »Pač pa sta govornika poudarjala^, pravi dopisnik, »dn politika n« npnda v cerkev, ne na prižnico in ne v sno-vednico.« Tako depi^uik. Ees, politika r.e spn-da v cerkev, a nauk, kakšna je prava pob-tika, &pada v csrkev, na prižnico in v spo-vednico, sa; se mora prara politika tudi držati božjih in .cerkvenih zapovedi. Zanimivo poroča dalje dopisnik glede plesa. »Naša dekleta sicer nc smejo pl-jsati, ker pravijo, da je greh. Toda imamo Izobraževalno društvo, čigar predsednik Jožef KJemcnčič iz Podgor« jc dobil to oblast, da daje dekletom dovoljenje za ples. S takim dovoljenjem petem dekleta brez greha plešejo. Tak pouk so dobila dekleta v spovedmei itd.« Na take neumne laži sploh ne odgovarjamo. Obžalujemo le, da »Domovina« prinaša take surovosti, s tem le dokazuje, da je zašla v tiste liberalne manire, k| so vladale pred vojsko. Take oči-vidr.e laži nam bodo delo le olajšale. Da se je treba plesa ogibati, čc je meni ali drugemu radi mene bližnja priložnost v greh ali koma opravičeno tudi samo v pr hujšanje, je vsakemu treznemu človeku jasno. Vprašam pa vso javnost, ali so plesi po gostilnah, kamor ima dostop vsakdo, plesi pri obilni pijači, čez polnoč, vztfoina šola za našo mladino, kjer se kvari telesno in dnšovno. Ali je to, da mi plešemo, pijemo, razgrajamo in zabavljamo ter si sploh vse dovolimo, kar poželi srce, ali je to izraz in dokaz, da sočustvujemo s svo.jmi so-brati Goričani in Korošci, ki še kot sažnji trpijo in umirajo; ali (e to ljubezen? Meni se zdi, da je veliko bolj narodno kakor popivanje in plesi trudili se, da se mladina nauči pravilno govoriti, pisati in 1'ubiti svoj materm jezik: da se seznani z zgodovino bratskih nam narodov, da dobi vpogled in smisel za pravo vzgojo, zdravstvo. Mladino naučiti samostojnega, treznega mišljenja, ne brezobzirne surovosti, to je naloga vsakega vzgojitelja. To ja program našega izobraževalnega društva. Proti slabim razvadam, proti splošni meh. knžnosii, brezdelju, je r'5 boj. Učiti domo-vino ljubiti v dejanja vedno in povsod, ne 1« v besedah, to e naš cilj. Naše društvo ie tisto, bi jo od prvega ročetka, ko smo se pričeli boriti za Jugoslavijo, v polni meri storilo svc-jo dolžnost. Naše delo ni skrito nikomur. Čc oa hočejo pristaš! Jugoslovanske demokratske stranke s r'esl, popivap!em in surovostjo izobraževat! naš narod, re bomo ml vedno in odločno proti temu borili. Pošteno ljudstvo bo z CFir.i. — Anton IJrh, kaplan. Velike Lašče. Lep shed smo imeli na Svečnico. Govoril ie dr. Mazek o splošnem položaju. Poslanec Šktilj ie rbravnaval gospodarsko vprr.šanie našega krit?e!i de?e'nemu sodišču v Ll -blfano mesto doslej v Novc"» m ^'n, dn -e ustanovi okmino glavarstvo v Ribn'ci, meščanska šola v Ribnici, prenredba zakona za esebno dohodnino, snlošno pa je fci'o navdiišerie, ko le poslanec •jknK c trenja! ustanovitev GosoodaH-e šole v Velikih Laščah, kar, up3mo, s« bo tudi doseglo. Po'n resnobe In krepke vo'je za splošno korist fe kari! sbod, ne pa hnMranfi, kot shod! in shodiči, ki se prirejajo od druge strani. mora rtv 5ovs*'oc vedeli o (Dalie.l O HLEVSKEM GNOJU. S čim del ijo hlevski gaoj? Hlevski gnoj deluje: 1. s svojimi rcdiln:mi snpv-mi, 2. 7. drugimi svojimi Ir,-'nestmi, k izboljšujejo zcmlio in napravljafo črn'ct (humusj. ioliko redilnib snovi sebuie povprečno levski '{not? V '00 kg hlevskega gnoia se nahaja i>3 ikg kalita, 25 d kg fosiorne listine 55 dkg diiicfl. $0.H te edilne oori v devskem «BOW r»vno ioliko vrcdn« iot v unetrnh ijno-ilih? Redi In e novi v hlevskem ->now »'«-irteto nnogo počasneie kot imetmh Snoniih. ker se nora hlevski noj v /.emlii ele azkrnuti. Zato noramo eniti vrtd-so«t redilnih snovi v hlevskem gnoju r* .snblii.no i nižie 24: 1 kg kalna na K 0-24. Koliko jo redne edilne novi v "00 «{ devskega <>no»a? V 100 kg Merskega 4no»a e »ahata: : fttAca za . 0-55 . 1-20 = K : ustom e kisline la 0'25 0"24 = , 0*06 iaHia za ... 'HS3 X 0-24 = ., 0-15 Koliko uribHino ehta rednfe velik vo* hlevskega noia? Koliko devskega ^noia devamo povprečno na i h«? Srednie velik voz hlevskega g n o j a tehta kakih 1500 kg. Pri .redni e močnem gnojenju tevamn ,ia l ha: 30.000 kg ali >00 novih stotov kakih 20 voz hlevskega gnoja Kako je ravnati s hlevskim gnofem n a gnojišča? Gnoi) moraš: 1, iakoi »makomerno porazdeliti, 2. dobro poteptati, da se »hrani vla- Skuona rednost redilmh niivi K O'"" iako isoko enitno -rednost hlevskega .noia. (d ibolSme emtio/ Mavarino eniio rednost ilevsketfa (noia. olikor zbolišuie emlio fjo 'znre-aitnia rnicol, ia • iste reanosti. i 0 mak) uetfove redilne novi: K 0 «7 • 4 = K. 0-22. ioliko e orei rednih Iftft <4 ilevskega >noia ■■• eloti? 00 Kg hlevskega ,jnoia m« v celoti »rednost; K 0-87 K' 0-22 ikroolo K i oa tli imei dajati o -eno a 50 cg Jev. kega ;nota7 Ker povzroča hlevski 400» v t>nmen j imetnimi fnojili 'ečje troftke za -lakta-itanie. nrevažanic. raztrnsanie in podora-vaiiie '.ato kaie plakati za '00 v prvi •t*H v^oiHevati? R edilne snovi hlevskega inoja narto-meščat predvsem s fosfornokislimi imet-irfmi gnojili! Koliko tehta povnrečno 1 ntbični neter hlevskega En kubični meter hlevske-i a 4 n o i a tehta povprečno 800 Utf 4» K i .'.en, Kako avnai s hlevskim novi v gnomici smeš zavoljo naglega delovanja vzeti iste cene kot edilne novi v lmelnih ^norilih. (oliko je "reden 1 kg -eaiinih snovi v gnojnici? gnoimci racimamo: 1 kg iusca po K I-S0. 1 kg kalija po K 0-30. toliko je rednih 100 1 gnojnice? 100 litrov gnojnice vsebuie: dušca za .... 0-25 X 1'8 = K 0-45 kaiiia ia ... . 0-46 X 0'3 = „ 0 t4 Skupna vrednost ... K 0 j9 Kie latprimeraeje tporabtiamo gnojnico? Zavoljo svojega obilnega dušca in ka-liia e gnojnica posebno pripravna za gno-jeme pese. travnikov in pašmkov. kakor tudi za naglavno (vrhno) gnojenie mladih setev pozimi, a le. če je zemija dobro zamrznjen«. ' taterimi imetnimi jnojili moramo vedno izponolnjevati Jnojmco? Ker vsebuje gnojnica le neznatne sledova losforne kisline, ,-jito jo moramo vselej tzpo-poinievati s Tomaževo žlindro. Nikoli pa ne smeS gnojiti s Tomaže, vo žlindro istočasno kot z gnojnico, ,iccr ti tpno Tomaževe žlindre prežene insec ia gnojnice, Pravilno je torei, da polivaš i gnojnico 2—3 dni preie ali pa pozneje, ko » potrosil Tomaževo ilindn>. O ZELENEM GNOJENJU. Ka* m pravi »zeleno gnojiti«? Zeleno gnojiti« se pravi, sejati ast-line v ta namen, da jih, dokler so ,e ,.ctc. ne. podorjeS kot gnoj. Katere rastline so za zeleno gnojenje iaj-priprnvnejče? Za zeleno gnojenje so najboljše ufco-zvane metuljnice |rastline z metuJjastim cvetom, kot ga ima grah, fižol, detelje >td.); te namreč kupičijo v svojih '{orcn-skih gomoljčkih (ki jih /. lahkoto opaziš na koreninah izriivanega ližota) dnsec iz zraka in nam torej prihranijo drago gnojenje i dušeem. T .lite rastline so: raznovrstne detelje, seratlela, . razni volčji bob (lupina) ad. Kako moraš gnojiti, kadar prideluješ rastline ia zeleno gnojenje? V tem slučaju gnoji samo s kalijem in fostorjio kislino, du-šičnatega gnojila ni potreba. (Lialje.) Gospodarska obvestila. g Kmetske zahteve. Kmetska zveza za kamniški okraj je v svoji seji dne 25. i. 1919 med drugimi napravila tuai sledeče sklepe: Sklene se naprositi svojo stanovsko organizacijo Slovensko kmetijsko družbo, da ista vse stori za uvoz superfosfat-mh in drugih umetnih gnojil v našo deželo, V našem okraju j« vsled pomanjkanja hlevskega gnoju zemlja tako izčrpana, da bo pridelek «vil iu kr nil povsem nezadosten. Preskrba in uvoz umetnih gnojil ni prav nič mani važna zadeva, kot je preskrba in uvoz iivil, kajti vsled razmer, ki jih opažamo med uaim 111 Hrvatsko deželo, uvidimo, du se nam |e zanašati le ua lastni pridelek živil in krmil. Slovenska kmetijska družba je dolžna ia v to poklicana, da s pomočjo naše Deželne vlade in drugih organov zastavi vse sile, da se uvoz gno-iil cimpreje doseže in uresniči. Deželna vlada se naproša, da aaj ista vse stori zu to, da se cene živini po vsej državi SHS enotno določijo. Sramota je, da naša Vnuv-čevaJnicu za živino isto na Hrvatskem plačuje po 10 do 15 kron za kilogram, doora jo od naših kmetovalcev zahteva po 3 do 6 kron za kilogram. Kjnetje v središču dežele ofaupavajo pri tak<:m ravnanju, dočim kmetje v obmejnih krajih prodajajo živino čez mejo, za katero veliko piejmejo, doma pu primanjkuje, mese. Deželna vlada se naproša, da dela na to, Ja se vse centrale v deželi takoj odpravijo, ker so samo na škodo kmetovalcu in zmuajšujejo produkcijo mesa in živil, g Kletarski nadzortuk. Naznanja »e, da s 1. marcem 1919 zopet začne v smislu vinskega zakona in tozadevnih naredb delovati kletarski nadzornik Franc Gombač v Ljubljani, Njegov delokrog obsega celo Slovenijo, g Zvišanje skočnin za državne Irebee. Vsled izredne draginje krmil in drugih potrebščin za Žrebce je deželna vlada za Slovenijo oddelek za kmetijstvo Ljubljani zvišala skočnino za državne žrebce po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, in sicer za žrebce težkih pasem na 30 K, za žrebce lahkih pasem pa na 25 K. Zvišanje velja za skočno dobo leta 1919. Nihče ni dolžan plačati višje skočnine, nego je določena. Ta odredba ne zadeva žrebcev, ki so zasebna last.. g Mlekarski inštruktor. Deželna vlada ta Slovenijo je imenovala mlekarskega veščaka Antona Pevca državnim mlekarskim inštruktorjem ter ga dodelila oddelku za kmetijstvo. g Slovensko obrtno društvo bo začelo izdajati v najkrajšem času svoj strokovni list »Obrtni vestnik«, ki bo prinašal najnovejše stvari na polju obrti. List bo zatopal interese slovenskih obrtnikov m bo strogo strokoven, nepolitičen list. Vsi obrtniki, ki jim je ležeče na tem, da se obrtništvo povzpne na višek razvoja, naj gmotno podpirajo list. Ravnotako naj prispeva vsak k listu s članki in vprašanji. Trgovci, obrtniki in podjetja sc opozarjajo na ta list. Vsi dopisi, pošiljatve in vprašanja naj se naslove na »Slovensko obrtno društvo« v Ljubljani, Dunajska cesta 20. g Sladkor. Te dni so se v Belgradu v trgovinskem ministrstvu vršile konference f oskrbi s sladkorjem. Naša država potrebuje letno 8000 vagonov sladkorja. Od sedaj do novega pridelka potrebujemo še 6000 vagono\."V zalogah imamo in v naših tovarnah sc šc izdeluje okoli 2000 vagonov, tako, da bomo morali uvoziti okoli 4000 vagonov. Ta primanjkljaj bomo morali pokriti vsekako iz Češke, kjer je še 27 velikih sladkornih tovarn. Na razpolago imamo toliko tovarn in primernih zemljišč, da bi mogli v dveh do treh kampanjah pokriti lastno potrebščino, ako bi se energično lotili dela. Na konferenci sc je razpravljalo tudi o vprašanju cen ter prišlo do zaključka, da treba sedanje maksimalne cene znatno povišati. Proizvajalci so namreč izračunali, da stane njih kilogram sladkorja okoli 5 K 40. vin., dočim bi znašal davek okoli 80 vin. za kilogram. Tako bi prišel torej kilogram sladkorja v nadrobni prodaji na približno 7 K, Vprašanje je samo, kdo bo veroval, da proizvajalce res stane kilogram sladkorja 5 K 40 v, ko je stal pred vo'no kilogram sladkorja proizvajalca okoli 20 vinarjev. Sedemindvajset-krat se pa surovine in delavci vendar niso podražili I Vsake reči kar je pravi g Gozdni žandarji. Minister za gozdarstvo m rudarstvo Mehmed Spaho je odredil, da se morajo v celi državi zbrati podatki glede gozdov. Misli se nastaviti 600 gozdnih žandarjev. ki bodo strogo čuvali, da se gozdovi ne kvarijo, g Čndno razmerje v plači. Pri poprav-Kaniu železnic v Srbiji imajo dela v "i po 1000 dinarov na mesec plače, inženirji pa po 600 dinarov. Pravično to razmerje ni. g Soor med ministri radi agrarne reforme. Med ministroma Spahom in Kora-čem ie prišlo do ostrega nasorotstva »dede izvedbe agrarne reforme. Minister Korač je zagovornik radikalne in hitre rešitve agrarnega vprašanja, dočim je minister Spaho zastopnik ravno nasprotnega stališča, ter povdarja, da so Koračevi predlogi prenagljeni. g Strokovne zbornice v Srbiji, Organizacija zbornic v Srbiji sloni na čisto drugačnih temeljih kot pri- nas. Tu imajo več zbornic, ki so ločene ena od druge in so organizirane po strokah. Izšla je že leta 1910, postava, ki je ta sistem uzakonila, V Srbiji imamo zbornico za industrijo, zbornico za trgovino, zbornico za obrt in delavsko zbornico. Vse te štiri zbornice so v Belgradu in njihov delokrog obsega celo nekdanjo kraljevino Srbijo. — Prav bi bilo, da bi se tudi uvedle kmetijske zbornice, g Prost promet po Jadranu, Lugano, 25. februarja. Italijanski trgovski minister se je izrazil nasproti zastopnikom časopisja, da bo mednarodna konferenca dvignila s 1, marcem blokado Adrijc in da bo trgovski promet po vseh jadranskih lukah in zaledjih zopet vpostavljen. Obenem s to odredbo se bo dovolil tudi prost promet z nekdanjimi nemškimi kolonijami in s Sibirijo. - g Češko žigosanje bankovcev. Češka vlada je svoje bankovce na vse bolj temeljit način žigosala, kot se je to zgodilo pri nas. Bankovcev ni samo žigosala, temveč jih je polovico konfiscirala kot posojilo, katerega pa ni mogoče odpovedati. Obenem je ta vsota jamstvo za nameravano oddajo premoženja. Obrestuje pa to posojilo država po 1 odstotek, ^Hkrati je država Dopisala vse premoženje, premično in nepremično do zadnjega kamna in sicer pod prisego. Posebej je še popisala premoženjski prirastek na denarju in blagu med vojsko. Na podlagi tega sc bo predpisala premoženjska oddaja. g Razlastitev veleposestev na češkem, Klubovi načelniki so sklepali o takojšnji razlastitvi veleposestev na Češkem. Dokler se ne razlaste, naj se postavijo pod prisilno upravo. Tretje pismo svobodomiseln. Šc par reči moram povzeti iz Vašega pisma. Pravite torej, da poznate samo svojo vest. Ta vest da Vas opominja in svari, a da Vas tudi kara, če ste storili kaj napačnega. Potem pa dostavljate: vest me tudi po naravnem nagonu sili, da se svojih slabih dejanj (grehov) obtožim, a to storim le kot človek sočloveku, ki pa mora biti na vsak način duševno »višji«, S tem, mislite, da se lahko ognete cerkve, in spovedi. Ampak, ljubi moj, ni tako. Če bi Vi to, kar ste povedali, globoko premislili, bi spoznali le od nove strani življenjski pomen krščanstva. Živa resnica je, da je v nas vest, ki se ne da podkupiti. Mogoče jo je za čas za-glušiti, a če človek popolnoma ne posirovi ali podivja, se kmalu zopet oglasi. Že poganski modrijan Aristotel je opazoval, kako taki ljudje, ki so storili kako hudo dejanje, beže sami pred seboj in iščejo družbe, da bi se premotili in ne bi slišali očitanja vesti, Boje sc samote, boje se noči, zakaj takrat se najbolj sliši glas vesti, ki jim ne da miru. Že v zadnjem pismu smo se menili o tem, da je vest glas božji. Ni jc mogočo drugače razložiti. Kakor hitro pa priznamo, da jc vest glas božji, je takoj vse jasno. Božja postava v srcu je večna, je sveta, je nad vse resnobna. Zato se je človek ne more znebiti; zato nam veleva, ali nam je ljubo ali ne; zato se človek zaveda, da je kriv, če se ni po njej ravnal. Kakor sega božje gospodstvo od kraja do kraja zemlje in se mu ne more nič izmakniti, naj bo očito ali skrito, naj bo v svetu ali v samoti, naj bo zunaj ali v globini srca, iako se tudi vesti ni mogoče umekniti, Pravtako resnično je, kar ste dostavili, da človeka nekaj žene, da bi komu odkril svoj greh. Opazovali so včasih zločince, ki niso imeli ne ponoči ne podnevu nobenega miru. Tak človek bega okrog, večno nemiren, nikjer pokojen, dokler ne gre in se sam ne naznani pravici. Ko ga sodnik obsedi v težko ječo, se nekako pomiri. Zdi se mu, da tako mora biti in da je tako vsaj nekoliko zadostil pravici, Kaj je ta pravica, ki tako neizprosno terja zadoščenje? Človeška pravica to ni. Človeški pravici sc: človek lahko umakne. Kaj temu mar evropska pravica, ko jc že v daljnji Ameriki? A tej pravici se ne more umekniti. Četudi nihče drugi ne ve za zločin, če ni nobenega strahu, da bi zdaj prišel na dan, če ločijo zločinca zemlja in morje od kraja, kjer je storil zločin, vendar trepeče pred neko nevidno pravico, ki je povsod, ki ga nikjer ne zapusti. In če v Ameriki izpove svoj zločin, čuti, da je prav tako, kakor če bi ga bil izpovedal pravici v Evropi, Ena pravica je povsod ena pravica :e nad vsemi — ljubi moj, povejte mi, kaj je to, če ne božja pravica? Pri zločinih je ta najjon, da človek izpove svoj greh, posebno močan. Res je pa, kakor pravite, dosti očiten tudi pri drugih grehih. Zato so že stari narodi poznali neke vrste spoved. Pri Indih v Aziji je bilo in je še v navadi, da grešnik preišče starčka samotarja in se mu spove svojih grehov. Zdi se mu, da mu je lažje v duši, a tudi tolažba in sveti izkušenega sametarja mu dobro denejo. Seveda zopet prav pravite, da mora biti tak človek, ki naj se mu grešnik spove, navadno duševno neknko »višji«: ali starejši, ali modrejši, ali svetejši; kak starček, kak samotar, kak svet puščavnik. Vendar je pa včasih dosti, ako mu je tudi le prisrčno vdan prijatelj. Tudi srčnemu prijatelju se človek rad odkrije in breme mu je lajše, če ga prijatelj nosi z njim. Kaj«-pada nobena taka spoved ne more popolnoma poravnati tega, kar je človek zagrešil, Potolaži ga, pomiri gaj vest ni več tako pekoča in moreča; samota ni več tako strašna; življenje ni več tako težko; prihodnost ne več tako obupna, A zaveda se človek še vedno, da je grešil proti postavi, ki je ni dal noben človek, ampak je zapisana globoko v duši. Bog jo je dal in samo Bog more odpustiti greh ali pa kdo, ki mu je sam Bog dal to oblast. Sedaj mi pa povejte, ljubi moi, ali je kaj bolj zveličavnega, kakor je krščnnski nauk o spovedi? Prav na to globoko hre- A' toliko redilnih snovi vsebuje povprečno hlevski gnoj? V 100 kg hlevskega gnoja se nahaja /očez: 63 dkg kalija, 25 dkg fosforne kisline 55 dkg duiica. So-li te rediine snovi v hlevskem gnoju ravno toliko vredne kot v umetnih gnojilih? Rediine snovi v hlevskem gnoju d«-Jnjejo mnogo počasneje kot v umetnih gnojilih, ker se mora hlevski gnoj v zemlji tele razkrojiti Zato moramo ceniti vred-■ost redilnih snovi v hlevskem gnoju za približno nižje od one v umetnih gno-£hh. toliko je vreden 1 kg redilnih snovi v hlevskem gnoju? V hlevskem gnoju cenimo: 1 kg duš ca na K 1-20; 1 kg iosforne kisline na K 024; 1 kg kalija na K 0 24, Koliko so vredne rediine snovi v 100 kg hlevskega gnoja? V 100 kg hlevskega gnoja se nahaja: dušca za ... . 0-55 X 1'20 = K 0 66 Iosforne kisline za 0 25 X 0 24 = „ 0 06 kalija za ... . 0-63x0-24= „ 015 Skupna vrednost redilnih snovi , K 0 87 A ako visoko cenimo vrednost hlevskega gnoja, ki izboljšuje zemljo? Navadno cenijo vrednost hlevskega jnoja, v kolikor izboljšuje zemljo (jo izpre-minja v črnico), na '/* tiste vrednosti, ki jo imajo njegove rediine snovi: K 0 87 : 4 = K 0-22, Koliko je torej vrednih 100 kg hlevskega gnoja v celoti? 100 kg hlevskega gnoja ima v celoti »rednost: K 087 -f K 022 = okroglo K 109, 4U smeš plačati to ceno za 100 kg hlevskega gnoja? Ker povzroča hlevski gnoj v primeri 1 umetnimi gnojili večje stroške za nakladanje, prevažanje, raztrošanje in podora-vanje, zato kaže plačati za 100 kg hlevskega gnoja kvečjemu polovico gorenje cene, to je 54 vinarjev. Katere rediine snovi je v hlevskem gnoju najmanj? V hlevskem gnoju najbolj primnajkuje loslorne kisline. Katera umetna gnojila moraš ledaj poleg hlevskega gnoja (posebno pri žitu) v prvi vrsti vpostevati? Rediine snovi hlevskega gnoja nadomeščaj predvsem s fosfornokislimi umetnimi gnojili! Koliko tehta povprečno 1 kubični meter hlevskega gnoja? En kubični meter hlevskega gnoja tehta povprečno 800 kg. A 4' Koliko približno tehta srednje velik voz hlevskega gnoja? Koliko hlevskega gnoja devamo povprečno na 1 ha? Srednje velik voz hlevskega gnoja tehta kakih 1500 kg. Pri srednje močnem gnojenju devamo na 1 ha; 30.000 kg ali 300 novih stotov = kakih 20 voz hlevskega gnoja. Kako je ravnati s hlevskim gnojem na gnojišču? Gnoj moraš: 1. takoj enakomerno porazdeliti, 2. dobro poteptati, da se ohrani vlažen. Kako ravnaj s hlevskim gnojem na polju? Na polju takoj raztrosi gnoj in ga plitvo podorji- Popolnoma narobe svet je, ako puščaš, da leži gnoj dalj časa v malih kupcih, pri čemer izgublja na svoji moči. Okrog kupcev je zemlja prehobatna (preveč gnojna), ostala njiva pa dobi lc malo redilnih snovi, O GNOJNICI. " Katere rediine snovi vsebuje gnojnica? Gnojnica vsebuje: 1. kalij, 2. dušeč, Fosforne kisline pa ima le toliko, da ni vredno imena. Koliko redilnih snovi sc nahaja v gnojnici? V 100 kg ali kar jc precej isto, v 100 litrih gnojnice imaš približno: 46 dkg kalija, 25 dkg duš c a. Kako deluje gnojnica? Gnojnica učinkuje kaj hitro; saj ima rediine snovi že raztopljene v sebi. Kakšne cene so primerne za rediine snovi v gnojnici? Za rediine snovi v gnojnici smeš zavoljo naglega delovanja vzeti iste cene kot rediine snovi v umetnih gnojilih. Koliko je vreden 1 kg redilnih snovi v gnojnici? V gnojnici računamo: 1 kg dušca po K 1-80, 1 kg kalija po K 0-30. Koliko je vrednih 100 1 gnojnice? 100 litrov gnojnice vsebuje: dušca za .... 0-25 X 18 = K 0 45 kalija za .... 0-46 X 0 3 = „ 014 Skupna vrednost , , , K 0-59 Kje najprimerneje uporabljamo gnojnico? Zavoljo svojega obilnega dušca in kalija je gnojnica posebno pripravna za gnojenje pese, travnikov in pašnikov, kakor tudi za naglavno (vrhno) gnojenje mladih setev pozimi, a le, če je zemlja dobro zamrznjena. S katerimi umetnimi gnojili moramo vedno izpopolnjevati gnojnico? Ker vsebuje gnojnica le ne-znatne sledove fosforne kisline, zato jo moramo vselej izpopolnjevati s Tomaževo žlindro. Nikoli pa ne smeš gnojiti s Tomaževo žlindro istočasno kot z gnojnico, sicer ti apno Tomaževe žlindre prežene dušeč iz gnojnice. Pravilno je torej, da polivaš z gnojnico 2—3 dni preje ali pa pozneje, ko s» potrosil Tomaževo žlindro, O ZELENEM GNOJENJU. Kaj se pravi »zeleno gnojiti«? »Zeleno gnojiti« se pravi, sejati rastline v ta namen, da jih, dokler so še zelene, podorješ kot gnoj, Katere rastline so za zeleno gnojenje naj-pripravne jše? Za zeleno gnojenje so najboljše tako-zvane metuljnice (rastline z mctuljaslim cvetom, kot ga ima grah, fižol, detelje itd.); te namreč kupičijo v svojih korenskih gomoljčkih (ki jih z lahkoto opaziš na koreninah izritvanega fižola) dušeč iz zraka in nam torej prihranijo drago gnojenje z dušcem. Take rastline so: raznovrstne detelje, seradela. razni volčji bob (lupina) itd. Kitko moraš gnojiti, kadar prideluješ rastline za zeleno gnojenje? V tem slučaju gnoji s a in o s kalijem in fosfor no kislino, du-šičnatega gnojila ni potreba, (balje.) Gospodarska obvestila. g Kmetske zahteve. Kmetska zveza za kamniški okraj jc v svoji seji dne 25. '&. 1919 med drugimi napravila tudi sledeče sklepe; Sklene sc naprositi svojo stanovsko organizacijo Slovensko kmetijsko družbo, da ista vse stori za uvoz superfosfat-nih in drugih umetnih gnojil v našo deželo, V našem okraju jc vsled pomanjkanja hlevskega gnoja zemlja tako izčrpana, da bo pridelek živil in krmil povsem nezadosten. Preskrba in uvoz umetnih gnojil ni piav nič manj važna zadeva, kot jc preskrba in uvoz živil, kajti vsled razmer, ki jih opažamo med nami in Hrvatsko deželo, uvidimo, da se nam je zanašati le na lastni pridelek živil in krmil. Slovenska kmetijska družba je dolžna in v to poklicana, da s pomočjo naše Deželne vlade in drugih organov zastavi vse sile, da se uvoz gnojil čimpreje doseže in uresniči. Deželna vlada se naproša, da naj ista vse stori za to, da sc cene živini po vsej državi SHS enotno določijo. Sramota je, da naša Vnovčevalnica za živino isto na Hrvatskem plačuje po 10 do 15 kron za kilogram, dočim jo od naših kmetovalcev zahteva po 3 do 6 kron za kilogram. Kmetje v središču dežele obupavajo pri iakem ravnanju, dočim kmetje v obmejnih krajih prodajajo živino čez mejo, za katero veliko prejmejo, doma pa primanjkuje mese. Deželna vlada se naproša, da dela na to, da se vse centrale v deželi takoj odpravijo, ker so samo na škodo kmetovalcu in zmanjšujejo produkcijo mesa in živil. g Kletarski nadzornik. Naznanja se, da s 1. marcem 1919 zopet začne v smislu vinskega zakona in tozadevnih naredb delovati kletarski nadzornik Franc Gombač v Ljubljani, Njegov delokrog obsega celo Slovenijo, g Zvišanja skočnin za državne Jiebce. Vsled izredne draginje krmil ln drugih potrebščin za Žrebce je deželna vlada za Slovenijo oddelek za kmetijstvo LJubljani zvišala skočnino za državne žrebce po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, in sicer za žrebce težkih pasem na 30 K, za žrcbce lahkih pasem pa na 25 K. Zvišanje velja za skočno dobo leta 1919. Nihče ni dolžan plačati višje skočnine, nego je določena. Ta odredba nc zadeva žrebcev, ki so zasebna last.. g Mlekarski inštruktor. Deželna vlada /i kg fin. pral. miln v kosili po 0-20 In 0'40 kg In kos umiv. mila za K 3030. — 4'/j kg rumeno |edr. pralno milo v kosih po 0'5 kg (kakovost kakor z »Jclenčkom* in kos toal. f no di9. mila za K 93 30. Družinski zavoj: lkg prove zrnate sur. kave, 3 'h kg kav. surog. in clkorije za K 90 30. Spoštovanjem HROVAT & Komp. Ljubljana 129. Čudo v to šilo le K 'P50. Siva Iako roglo preilvne vbode kot Šivalni siro|, — Na,vefia Izni. tba, s kolero more vzoh soin krpali In Šivati usn10 domafe, zanesljivo In priznano nuitjdjoTU na jbolj-ernzpofllja zopet Prane ObiiV, Sv. Grt gor, p. Oriaek, po 3 K liter, pri odjemu nad 10 ! pa po K 230. Pesa za krmo inamutovka, velikanska, valjnstu, po 8 K liter, pri odjemu nad nad 10! po K 6'50. Dal,c HžoJ natičnlk in zgodnji grah, oboje po ugodni ceni. Pošilja se le proti pov?etju. 1388 (3) slavnemu občinstvu, dn imam t. o p rt MliMJU lit domačega Izdelka ter se priporočam za finejSa dela natanC-nopo meri. CERitfi karo}, čevljarski 14Si mojster,- Lukovica prt Domžalah. (10) Ž v t r i o 3/*-j ! Ssnermann Kerber- iVinOrejCiJ jevokrepilno krmilo kot najboljSa krma za govedo, prašiče in konje je zopet do£to. Učinkuje: hitro rast, po-vzd!go moUnosti, okinno krmo in čvrsti nastavek mesa in masti. Poskusite, da se prepričate. 1 zav. 5 kg K 14'80. Glavna zaloga in prodaja MILAN 1374 URaVtfHJa, Begunje pri Bakekn. 3 nmV(\ftnifi Zaradi odpotovanja se pod i/\U()f/i VUUjli. cen0 prodajajo vsak dan ve-zeulne (Slingarije) od 30 do 60 cm Slrokostl ln za gospode kravate vseh vrst, drobnarila ter ma-nufakturno blago ua drobno in nn debelo. Sprejme se dalje poštena in izobražene šivilja. Marija Rogelj, Ljubljana, St. Petra c. 3% £ Edini slovenski s«.vod brez tujega kapitala je» proti požarnim Škodam in poškodbi cerkvenih inhw Ijnbljana, DuH^ska cesta I7f Ljubljana. Zavarovanj« sprejema proti požarnim Škodami I raznovrstne Izdelane stavbe, kakor tndi stavb« med časom zgradbo, Z vse premično blago, mobilijo, poljsko orodjo, stroje, iivlno, zvonove in enako, 3. vso poljske pri. delko, tita in krmo, i zvouovo proti prelomn, ». sprejema tndi ravarovanj« na iivljonj«, oairoma rj.tl, j. srebro ickir K ?•-. /»■—, t- in I ftf ihradtslrijnll.i li 1 I 2tr-. PoJIlia se po povzeti« ali _ „rt večina naročilu " 1 " •■"- — pro'.; PoSilia predplačilu. M. jOk««* ItvoKaa Irrdka Zatfreb i. IMrini.ka Jffl.. Kafgp ur, ilafcioe ii briljmto? 1« zaupljiva stvar »sto se pri nakupu obrnite na tvrdko F. ČUDEN SIN pfsmti jI. pošle v t.jabi irteekc, Hžaje odstrani prav i.nglo dr. Hcsch-a Izvir, zakonito zajamčeno „Sbabolorai" ira-žilo1'. Popolnoma Lrei drl,*, ne mole. Poskumi louieK K 4 — vtiiki t 6 — porcijn za rotikmo 1-. 15 —. /alc.go u. Ljubljeno lu okbiicc: Lekurae pri zlatem uleiJB, I.Joblfonn. li.niijln tro. 1620 1'arito na vaiatteno mantko ,,Skatoionr" I »ali o •»'v-'/-'. mm - pdfgsBfc stenice-ščurki Li vsa golazen mora poginiti ako porabljate moj? najbolje preizkušena in aploSoo hvaljena ercdttvj kot: proti pevskim milim K S'—, za pod£anc in mUi K S"—i osobito ortra pasta ra podgane K 6'—j Ičurke 5 K; po«ebno močna tinktura za stenice S K" aatčevalec molje* K 2'—« praiak proti mrčeaots I is 4 K; tinktura proti aiem pri Ijndth 3 K; ma rilo ca ail pri ilriai 1 K) pralek za ali v obleki Id perila K 2'-; tlak t ara aa bolha pri ptah K 150; tinktura proti mrčesa m sadja in iei*n|adl (uničevalec rastlin) K 3"—» — Polil|a po povzetje Zavod ra eksport M. Jtinkcr, Zagreb 1, Pelrinjska ulica 3. Užigalaik leK 5- .. , Gori na pritisk, . ■ . neob pol r. mesto vllpallc za luc ta nnZipanje. 1'losk ali v obl.nranatt kom. K o koal K 14*50. Nadoro. kamni tuc.k 2-80 lili kosov K 20--. PoSilja po povi. M. SWOBODA, Dunaf IU/Z-Iticssgasac 13 — 404. St. 50. AKORDEOH e cai- bolj&i iipolian, eona ia 1J4 — kron. — Zahtevajte veliki cenik c več nego 1000 ■likaffil bicej latino E. Lasa, Maribor *t, 73. a. a fiaialna Uvtjeajaka ln ractna nas«oen« la JaaaatvMia aavarovalnlo* y Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/0 sprejema zavarovanje na doživetje In smrt, zdinieno tnd z vojnim ihdko, otroških dot, nntna ln Ijndaka nezgodna ia jamstvena zavarovanja. Jafsn zavod. Absolutna varnost. Mik« premija. f.aiacodneiMl rogoH ea vojno TavaTovatija Zavod tamelji na vzajaninoatu — Prospekt' aaatonj ln j oi^ttina ) roato. 8i,oav'onl eaatopniki tt apraja-majo pod iiajngodnajilcni pogoji. KV Uspeh zagotovljen. "9® Eopec izpadanje las uporabl|ail« ic avetovr.ojn.bre/ovomaailo HAA«01.0in kl deluje hllro In potovo. Najboljše trnzlit za laac. kl ie od zdravnikov toplo prlpcrcfer.o in 1(( krat prei. ku.,eno. . A Nikakcga Izpa- navania las. nobenih lutk na n avl nebene irbctlce. nobe-iteps prtdCua-nei a ojiven a, 'ttrilirnia in ce-■nifl nmuak oro lepi btt|-i , svllenorrch-ki ii ooatt ,asle. „tlaaralold" utrdi (n otivl lasi.'« in pt.dfll NOVO RAST. Ttioei sc mu hvaležni za svoje lep«, bujne lase Kjer odpovedo /e vsa sredstva, rlcline „Haarol£id" Čudovit., MT NeMe-viltia zahvalna tiisma^io na Steklenica z ravodilom za poiente la 1 K. LVel ka steklenl-ta K im blrotkl za potfn no posebe|. Polllia pc povzetju brez navedbe vsebine. Parlumerija „Zom Llcydhol" Dnnaj 115 Prateralrasse 13 — L Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredut* krmile. I>a to krmo tivina, peru'nina iak^ p robov' in popolnoma Izkoristi, tiat J ■ tne^a 2 krat na teden krmi. ena pest JIH" tčsttin" t0 le Pl-Trnk6czy.a rtaila J^ „!fjjllll Paket velja 3 K, 5 , aketov 15 K nine proeto. 5 paketov zadostuje tr a za onepn vola, kravo ali prnSifa, te Dobiva so pri vsakem trgovcu. Glavna zaloge-. Iek»rKti TrKk6czy zraven rotovža v LJubljani, Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnitml na razstavah: na liunaju, v Parizu, Londonu ia Rimu, Na tlflofo kmetovalcev hvali in rabi »Msjtin« Pravo žclto domače\mila zapranje 1 kg K 10—. Pri narofbi ei.ega zabojfka okoli 31;, kg K 36 — Ironko. 1 oDomol|uba< 1» Odjovorni urednik Joaip GostlnCar y. LjubJjanL