r
Celje - skladišče
D-Per
III 19/1985
1119831173,2
COBISS •
MERK
VESTNIK
Glasilo delavcev sozd Merc	Številka 2 — Leto V — Marec 1985
Soztl Mcr.v združuje: Avto Celje. Avtotclniika Celje, Illagovni čemer Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice. (1TC Colle. Costinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje. Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozdu. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar. Zdenka Detiček, Danica Dosedla, lloris Kmet. t unika llijaš. Minka llajda, Rojan Dežan, /.talka Šoštarič, Jelka Samec. Zdenka Mužgon in Savi) Ostrožnih. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 20. novembra 16, 63000 ( el je — telefon (063) 21-332. Rokopisov in slik ne vračamo. l’o sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Men Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172- Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Najodgovornejši delavci občine Celje v Merxu
28. februarja je bil v Prehrambenem centru razgovor z najodgovornejšimi političnimi delavci občine Celje o nekaterih vprašanjih organiziranosti in nadaljnjega razvoja sestavljene organizacije Mera. Po zelo plodni razpravi je bilo skupno mnenje vseh. da je Mera na pravi poti. da so njegovi razvojni programi dobri in sprejemljivi in bodo lahko prispevali svoj delež tudi k
prestrukturiranju gospodarstva v občini Celje.
Razgovora so se udeležili Edi Stepišnik, predsednik SO Celje, Venčeslav Zalezina, sekretar predsedstva ZKS Celje, Drago Medved, predsednik OK SZDL Celje. Franci Vrbnjak, predsednik občinskega sindikalnega sveta ter Anka Vetrih, predsednica OK ZSM Celje.
Komunisti se
moramo bolj opreti na lastne sile
To nam bo zagotovilo, da bo trgovina postala enakopravnejša z ostalimi dejavnostmi
21. in 22. februarja je bila v Beogradu akcijska konferenca komunistov, ki delajo v trgovini. Priprave za konferenco, ki sta jo sklicala CK ZKJ in Gospodarska zbornica Jugoslavije, so v Sloveniji tekle v javnih razpravah, ki so jih organizirali CK ZK Slovenije in pa medobčinski sveti Zveze komunistov.
Tako je bil v Celju sklican regijski posvet komunistov, na katerem so sodelovali delegati vseh trgovinskih delovnih organizacij. Sprejeli so konkretne sklepe o nalogah komunistov v trgovini, te pa sta delegata iz regije, to je Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Mera, in Aleš Ilc, predsednik KPO Kovinotehne, posredovala na konferenci v Beogradu kot predlog sklepov socialistične republike Slovenije.
Priprave na akcijsko konferenco komunistov v Beogradu so bile torej v naši regiji resnično temeljite, prav tako tudi izoblikovani predlogi in zaključki. O tem, kako je potekala sama konferenca, pa nam je nekaj več povedal FrancBan, delegat celjske regije: »V dveh dneh smo slišali izredno veliko zanimivih in vsebinsko bogatih razprav, zato so bile tudi ugotovitve te konference zelo kvalitetne. Tako smo sc delegati ponovno zavzeli za enakopravnejši položaj trgovine v primerjavi z ostalim gospodarstvom. predvsem z vidika raznovrstnih administrativnih ukrepov, ki veljajo za trgovino, za ostale veje gospodarstva pa ne. Ugotovili smo, da je na področju blagovnega prometa še vedno v najtežjem položaju živilska trgovina, predvsem zaradi zamrznjenih marž v preteklem obdobju. zato si je danes nemo-
goče zamišljati, da bi v tej dejavnosti lahko kaj več naredili na področju razvoja. Prav tako so na izredno težak položaj trgovine vplivale visoke obresti za najete kredite in pa izredno pomanjkanje obratnih sredstev. Iz razprav se je dajo razbrati, da dohodkovno povezovanje trgovine in proizvajalca na osnovi sprejetega zakona ni zaživelo in so nekateri delegati celo predlagali ukinitev zakona. Eden izmed zelo pomembnih sklepov te konference pa je uvajanje turističnega čeka že v letošnjem letu zaradi izredno velikega zanimanja. Naj na koncu še povem svoje osebno mnenje. Menim, da konferenca komunistov, zaposlenih v trgovini, ne glede na zelo kvalitetne sklepe, ne bo veliko pripomogla k izboljšanju položaja trgovine, zato se moramo komunisti sami še bolj smelo opreti na svoje lastne sile, iskati večje notranje rezerve, boljše in kvalitetnejše delati in skrbeti za boljšo organizacijo dela. Vse to pa nam bo zagotovilo, da bo tudi trgovina postala enakopravnejša z drugimi gospodarskimi dejavnostmi.«
Peki
so napekli več kruha
V lanskem letu so v naših pekarnah in slaščičarnah napekli 6.207 ton osnovne vrste kruha ali kar za 41 odstotkov več kot v letu 1983, nekoliko manj so spekli posebne vrste kruha, in sicer 10.880 ton ali samo 89 odstotkov v primerjavi z letom 1983, peciva so napekli 1.626 ton in pripravili 1 1 1 ton drobtin.
VSEM ŽENAM ČESTITAMO ZA 8. MAREC
Hmezad-M erx	’
Imenovani koordinacijski odbori
Že na prvi seji poslovnega odbora plansko-poslovne skupnosti Hmezad-Merx so opredelili posamezna področja poslovnega sodelovanja, ki bo potekalo preko koordinacijskih odborov in sicer za proizvodnjo, blagovni promet, gostinstvo in turizem, za usklajevanje planov ter za finančno sodelovanje.
In kakšna je sestava teh odborov?
Koordinacijski odbor za proizvodnjo:
Jože BREZNIK, delovna skupnost sozda Hmezad,
Edi OMLADIČ, Hmezad, Kmetijstvo Žalec,
Jožko MAROVT, Hmezad, Mlekarna Arja vas,
Jože GRAČNAR, Mera, delovna skupnost sozda,
Stanko LESNIKA, Mera, Kmetijski kombinat Šentjur.
Rudi KAJTNER, Mera, Mlin-skopredelovalna industrija.
Odbor bo vodil delegat sestavljene organizacije Hmezad.
Koordinacijski odbor za blagovni promet:
Vitomir DOLINŠEK, Mera, delovna skupnost sozda,
Franc PETAUER, Mera, delovna skupnost sozda.
Emil HEDET, Mera, Blagovni center,
Vinko JANIČ, Hmezad, delovna skupnost sozda,
Ivan DEBELAK. Hmezad, Agrina,
Hubert GOLOB, Hmezad, Export-import.
Odbor bo vodil delegat sestavljene organizacije Mera.
Koordinacijski odbor za gostinstvo in turizem:
JureTOPLAK, Mera, delovna skupnost sozda,
Peter MEŠTROV, Mera, Gostinsko podjetje Celje,
Miro VERDNIK, Mera. Hoteli gostinstvo Celje Miloš FRANKOVIČ, Hmezad, Gostinstvo-turizem,
Alojz HAUZER, Hmezad, KZ Drava,
Ivan GLUŠIČ. Hmezad, delovna skupnost sozda.
Odbor bo vodil delegat sestavljene organizacije Mera
Koordinacijski odbor za usklajevanje planov:
Jože ČET1NA, Hmezad, delovna skupnost sozda,
Franc JELEN, Hmezad, delovna skupnost sozda,
Marjeta GROBLER. Hme-
zad, Agrina,
Žare FRANČEŠKIN. Mera. delovna skupnost sozda,
Danica PIRNAT. Mera. Blagovni center,
Raša BRKLJAČIČ. Mera, Kmetijska zadruga Laško.
Odbor bo vodil delegat sestavljene organizacije Hmezad.
Koordinacijski odbor za finančno poslovanje:
Franc SENICA. Mera. Interna banka.
Ivo POTOČNIK. Mera, Tkanina.
Janez MAJCEN. Mera, Potrošnik.
V okviru slovenskega tedna v Miinchnu na Bavarskem se je predstavila tudi naša sestavljena organizacija, in sicer njena delovna organizacija Zdravilišče Dobrna, ki si je ravno v zadnjih dveh letih nekoliko bolj odprla pot tudi na nemški trg.
Že na poti v Miinchen smo se ustavili v Salzburgu in obiskali dve agenciji, od katerih je ena prav specializirana za potovanja starejših ljudi. Takoj so pokazali veliko zanimanje za Dobrno, tudi zaradi izredno ugodne lege in cen storitev, zato smo že sklenili konkretne aranžmaje za april, junij in september.
Na sami .prireditvi v Miinchnu je bila delovna organizacija Zdravilišče Dobrna najbolje pripravljena od vseh. Imela je tudi svojo lastno posebno predstavitev. na katero je prišlo okrog 20 predstavnikov nemških agencij in klubov starostnikov. Gostje so dobili podatke o možnostih zdravljenja, o cenah, o terapevt-
Andrej ČULK, Hmezad, Interna banka,
Vlado JURANČIČ, Hmezad, Celjska mesna industrija,
Slavko MEŽNAR, Hmezad, Strojna Žalec.
Odbor bo vodil delegat sestavljene organizacije Mera.
Na naslednji seji poslovnega odbora plansko-poslovne skupnosti Hmezad-Mera, na katero so prišli tudi vsi člani koordinacijskih odborov, so se dogovorili za izhodišča za sestavo programov koordinacijskih odborov. Več o tem pa v naslednji številki Vestnika.
skih možnostih. Vse to pa je spremljala video kaseta o Dobrni. Na koncu so v razgovoru sodelovali nekateri znani nemški zdravniki, ki so že bili v Dobrni, in pohvalili bivanje in zdravniško oskrbo. Tako smo se tudi že dogovorili, da bo v letu 1985 med Dobrno in Ntirnbergom uvedena redna tedenska avtobusna linija.
Naslednji dan je bilo zdravilišče Dobrna še enkrat predstavljeno v okviru skupne predstavitve slovenskih naravnih zdravilišč. Na osnovi tega smo se tudi dogovarjali z nemško agencijo IKD. ki se ukvarja samo z zdravstvenim turizmom, in imamo velike možnosti, da Dobrna zopet pride v njihov katalog.
Nastop Dobrne v Miinchnu se je pokazal kot zelo uspel in pomemben. Seveda sc je delovna organizacija za to posebej pripravila. imela je svoj cilj in menimo. da se bodo rezultati pokazali že v letošnjem letu.
Poslovna skupnost Hmezad- Merx pokrovitelj
100 kmečkih žensk na morje
Tako kot vsako leto je tudi letos organiziran izlet 100 kmečkih žensk na morje v Rovinj. Eetos je pokrovitelj poslovna skupnost Hmezad-Merx. O tem, kako je bilo na izletu, ali so kmečke ženske vzele s seboj dovolj dobre volje ali ne, vam bomo poročali v naslednji številki Vestnika.
Predstavili smo se v Miinchnu
MERK
VESTNIK
STRAN 2 MAREC 1985
Komunisti o turizmu
Predsedstvo CZ ZKJ je skupno s svetom ZSJ in gospodarsko zbornico Jugoslavije organiziralo 14. in 15. februarja v Zagrebu akcijsko konferenco komunistov v turizmu o nalogah komunistov pri izvajanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Cilj konference je bil, da se vsi komunisti, ki delajo v turizmu, dogovorijo za enotna .stališča za nadaljnje delo v turističnem gospodarstvu in da se s tem prične novo obdobje hitrejšega, ambicioznejšega in uspešnega razvoja jugoslovanskega turizma.
Konference se je udeležil tudi delegat iz naše sestavljene organizacije MerxStane Bizjak. O poteku same konference je povedal naslednje: »V razpravah so delegati
Iz analize
V	letu 1983 je bilo v svetu okrog 3,5 milijarde turistov, ekonomski učinek pa je 1.000 milijard dolarjev.
V	istem letu je bilo okrog 286 milijonov inozemskih gostov z okrog 100 milijardami dolarjev prometa.
Turizem se uvršča v tretjo gospodarsko dejavnost na svetu, takoj za proizvodnjo nafte in orožja.
Napoved turistične porabe v Jugoslaviji v letu 1990 je okrog 4 milijarde dolarjev.
Grčija ima z okrog 60 odstotkov manj turističnih postelj dvakrat večji devizni priliv od Jugoslavije.
Primerjava med Avstrijo in Jugoslavijo, ki imata približno enako število turističnih postelj, kaže za leto 1982, da ima Avstrija dnevni turistični promet na posteljo 12,8 dolarja, Jugoslavija pa le 1,79 dolarja.
Stane Bizjak
sti za večkratno povečanje deviznega priliva iz. turizma. Da pa bo razvoj turizma hitrejši, je potrebno bolj izkoristiti notranje rezerve, in sicer: doseči samoupravno povezovanje turističnega gospodarstva s tistimi vejami gospodarstva in negospodarstva, ki so v re-proverigi povezane s turistično ponudbo in potrošnjo oziroma v skupnem ustvarja-
nju in delitvi dohodka in deviznega priliva. Nadalje vidijo hitrejši razvoj tudi v boljšem samoupravnem povezovanju znotraj turističnega gospodarstva, v razvoju različnih oblik interesnega povezovanja in poslovnega organiziranja in v oblikovanju možnosti za posamezne zvrsti sodobnega turizma (zdravstveni. planinski, kmečki...) Na-
dalje bi morali hitreje razvijati zasebni turizem, ki ima danes na razpolago okrog 30 odstotkov vseh nastanitvenih kapacitet. Delegati so veliko govorili tudi o razširjeni reprodukciji v turizmu, o ukrepih za preprečitev upadanja domačega turizma. V predlogu sklepov akcijske konference So . delegati zahtevali tudi mnogo boljšo organiziranost, usposobljenost in odgovornost turistične nadgradnje v družbenopolitičnih skupnostih ter v okviru gospodarstva in njegovih asociacij in v družbenopolitičnih organizacijah. To se še zlasti nanaša na znanost in izobraževalni sistem, ki je neenoten in v precejšnjem delu tudi neustrezen. Med sklepi je pomembna tudi zahteva, da na zveznem nivoju osnujemo komite za turizem, ki mora povezati vsa interesna področja in zagotoviti hitrejše in ustreznejše ustvarjanje pogojev in sistemskih rešitev za razvoj turizma.«
SKLEPI
razširjene seje strokovnega kolegija direktorjev delovnih organizacij, članic sestavljene organizacije Merx 25. februarja:
P oslov no-komercialna politika
1.	Spre jme se poslovno-komercialna politika sestavljene organizacije Merx za leto 1985 v takšni obliki, kot jo je pripravil marketinški sektor in z vsemi pripombami, ki so bile podane na samem kolegiju direktorjev. Tako dopolnjeno gradivo bo še v marcu obravnavano z vsemi direktorji delovnih in temeljnih organizacij in komercialnimi delavci ter na poslovnem odboru in delavskem svetu sestavljene organizacije Mera.
2.	Še v marcu se organizirajo poslovodne konference, na katerih se bo obravnavala problematika blagovnih tokov.
3.	Imenuje se delovno telo za ugotavljanje kvalitete blaga in cenovnih vidikov zaradi zagotovitve nadzora v posameznih okoljih, in sicer še v marcu.
4.	Za izvedbo določb poslovno-komercialne politike sta zadolžena marketinški sektor sozda Mera in kolegij komercialnih direktorjev sozda.
Izvozni in uvozni plan sozda Merx
1,. Sprejme se izvozni in uvozni plan za leto 1985 z vsemi dopolnitvami, ki so bile podane na samem kolegiju v razpravi. Na osnovi pripomb Interna banka z ostalimi strokovnimi službami sozda pripravi v najkrajšem času dopolnjen plan za letošnje leto.
2.	Nosilce posameznih dejavnosti in njihovo porazdelitev bo opredelil kolegijski poslovodni organ.
Ocena rezultatov gospodarjenja za leto 1984
1.	Sprejme se informacija o oceni gospodarjenja za leto 1984 s predlogom o pokrivanju izgub za leto 1984.
2.	Takoj se pričnejo pripravljati sanacijski programi Za to nalogo so zadolžene strokovne službe sestavljene organizacije Mera.
Razno
1.	Podana je bila informacija o dejavnostih plansko-delovne skupnosti Hmezad-Mera.	j joj
opozorili predvsem na probleme in vzroke prepočasnega razvoja turističnega gospodarstva v primerjavi z nekaterimi drugimi panogami in konkurenčnimi turističnimi državami. Opozorili so, kar pa nam pokaže tudi dinamika razvoja, da smo v zadnjem desetletju popustili. To se nanaša predvsem na gradnjo novih zmogljivosti, inozemski turistični promet in devizni prihodek iz turizma. Vendar pa ima kljub tem slabostim turistično gospodarstvo začrtano pot v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije, kje je poudarjeno, »da mora postati turizem pomembna razvojna usmeritev in pomemben del izvozne ponudbe in da se mora prav ta dejavnost razvijati hitreje od skupnega gospodarstva in da morajo biti ustvarjene možno-
Naše kmetijske delovne organizacije so v lanskem letu predelale naslednje količine mesa: 18 ton svežega telečjega mesa, 1810 ton svežega govejega mesa, 411 ton svežega svinjskega mesa, 24 ton svežega kunčjega mesa, 105 ton drobovine, naredili so 679 ton klobas, 87 ton sušenega in prekajenega mesa, 9 ton slanine, 70 ton živalske masti in 245 ton ostalih izdelkov.
Na prvem zboru Interne banke tretjega sklica so novi delegati spoznali poslovnik o delu zbora in po poročilu verifikacijske komisije, ki je ugotovila, da je zbor sklepčen, potrdili petčlanski odbor samoupravne delavske kontrole ter poslovni in kreditni odbor. Po obravnavanju in sprejemu zaključnega računa Interne banke, sprejetju sklepov o višini obrestnih mer in tarif za storitve Interne banke za leto 1985 ter po ugotovitvenem sklepu o sprejetju gospodarskega načrta so sprejeli še novo članico, to je delovno organizacijo Golte. Na koncu so imenovati še razpisno komisijo in sprejeli sklep o razpisu del in nalog za direktorja Interne banke. Čeprav so delegati sprejemali zelo pomembne odločitve, o vsem tem niso razpravljali.
Zelje je zdrava zelenjava
Poznamo najmanj 50 receptov za pripravo jedi z zeljem
V okviru plansko-poslovne skupnosti Hmezad-Merx sta delovni organizaciji Blagovni center in Kmetijska zadruga Savinjska dolina pripravili v hotelu Merx strokovno predavanje in pokušino zelja. Čeprav so ti posveti že tradicionalni, pa so prav letos hoteli ponovno poudariti. da te čudovite zdrave hrane ne znamo več prav spoštovati in se zato vse premalo pojavlja na naših jedilnikih, čeprav danes poznamo že preko 50 receptov za pripravo jedi z zeljem.
Prvi dan je bil posvet s pokušino. Na njem so v razpravah o vrstah zelja, njegovi medicinski in prehranjevalni vrednosti sodelovali znani strokovnjaki dr. Mihaela Černe iz Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Jože Ko-kovnik iz zdravilišča Rogaška Slatina ter prof. Jožica Struk iz celjske srednje šole za gostinstvo in turizem. Seveda pa niso manjkali tudi predstavniki pridelovalcev, predelovalcev in prodajalcev zelja. Tako smo lahko ta dan poskusili I I vrst zelja, tri domače in devet hibridov zelja z Nizozemske. ki so trenutno najbolj primerni za pridelavo na našem območju.
Druga dva dneva pa smo lahko opazovali pripravo zelja na razne načine, tako da bi bila naša prehrana še bolj pestra in okusna.
namen jena pa sta bila vsem delavcem v obratih družbene prehrane.
Pa še nekaj misli o zelju, ki smo jih lahko slišali na posvetu. Zelje je izredno zdrava zelenjava, saj vsebuje precej vitamina C. A in B. od mineralnih snovi pa kalcij, žveplo, jod in železo. Zelje lahko uživamo surovo v solati, kuhano v enolončnicah ali prikuhah, kot dodatek mesnim jedem, z različnimi dodatki pa
tudi kot samostojno jed. Še posebno zdravo pa je kislo zelje, ker vsebuje tudi mlečnokislinske bakterije, ki v črevesju uničijo razne druge bakterije, zato je zelo priporočljivo pri ljudeh, ki imajo težave s prebavo in krvnim pritiskom. Zanimanje za to zelenjavo bi se moralo torej pri potrošniku povečati, če poudarimo predvsem zdravstveni vidik. To pa je žel ja pridelovalca, predelovalca in kupca.
Zanimivi podatki sozda
Kakšna je bila živinoreja v lanskem letu?
Mlado pitano govedo Ostalo klavno govedo Plemenske krave Teleta za pitanje Teleta za zakol Plemenske telice Prašiči pitanci Brojlerji Jarčice
Kunci za zakol
9481 primerkov ali 4786 ton 525 primerkov 240 ton 183 primerkov 3697 primerkov 594 primerkov 283 primerkov 3896 primerkov 295.741 primerkov 197.000 primerkov 1 1.558 primerkov
420 ton 91 ton
445 ton 565 ton
28 ton
MERK
VESTNIK
MAREC 1985
Gostinsko podjetje Celje
Poškodbe
pri delu
V preteklem letu se je poškodovalo 27 delavcev od skupno 483 zaposlenih ali 5,47 %, od tega je bilo
21	nesreč pri delu ali 4,25 % in 6 nesreč izven dela ali 1,21 %.
Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 454 delovnih dni ali povprečno 16,81 dneva za eno nesrečo. Če primerjamo podatke po posameznih tozdih, so naslednji:
Največ nesreč je imel tozd Majolka, in sicer 10 ter 206 izgubljenih delovnih dni, tozd NA-NA 9 in 132 izgubljenih delovnih dni, tozd OJSTRICA 4 in 84 izgubljenih delovnih dni ter tozd SAVINJA 4 in
22	izgubljenih delovnih dni.
Pri tozdu Majolka je 25 % izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč izven dela.
Če dodamo izgubljenim delovnim dnevom zaradi nesreč še izgubljene delovne dneve zaradi obolenj — teh je 7838 —je skupno število 8292 izgubljenih delovnih dni. To pomeni, da bi lahko bilo 26 delavcev doma celo leto in bi prejemali osebni dohodek.
Zanimivi so tudi finančni izdatki zaradi nesreč, ki znašajo 220.291 din ali 8158.92 din za eno nesrečo, po posameznih
tozdih pa: tozd Majolka 101.478 din, tozd NA-NA 74.682 din, tozd OJSTRICA 28.585 din in tozd SAVINJA 16.076 din.
Finančne izgube zaradi obolenj znašajo 1.261.841 din ali skupno z izgubami zaradi nesreč 4.482.762 din.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je tako izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč pri delu in obolenj zelo veliko in tudi finančni izdatki so ogromni.
Nadalje je videti, da je največ poškodovanih med 25. in 29. letom (17 nesreč), da se je primerilo največ nesreč na četrtek (7) in ponedeljek (5), da sta najbolj nevarni 1. in 4. delovna ura. ko se je primerilo v vsaki po 6 nesreč, da si delavci najpogosteje poškodujejo prste obeh rok (13 primerov), in da je delovna doba poškodovanih od 1 do 4 let.
Podatki nam kažejo, da se v večini primerov poškodujejo delavci na začetku delovne dobe, ko še nimajo dovolj delovnih izkušenj, ne uporabljajo ustreznih zaščitnih sredstev in so predvsem nepazljivi.
(Povzeto iz poročila, ki ga je pripravil Emil Štukelj)
Dela na blagovnici v Radečah se bližajo koncu. Letošnja ostra zima je zavrta zunanjo ureditev.
Investitorje bil primoran zgraditi lastno kotlovnico, ker se je zavlekla gradnja komunalnega centra, na katero je bila predvidena priključitev blagovnice.
Izgube bomo pokrili solidarnostno
Ne smemo dovoliti, da v sanacijskem postopku izgub ne bi pokrili
Po podatkih, ki so nam jih posredovale temeljne organizacije, je bilo po zaključnem računu za poslovno leto 1984 v sestavljeni organizaciji Merx za 22 starih milijard izgub. Pojavile so se predvsem pri temeljnih organizacijah s področja proizvodnje in oskrbe s hrano in drugimi življenjsko pomembnimi artikli, to pa je posledica pomanjkanja lastnih virov za obratna sredstva in visokih cen najetega kapitala.
Kljub upoštevanju vseh danih možnosti za pokrivan je izgub od razpoložljivih sredstev rezerv temeljne in delovne organizacije do razpoložljivih sredstev za pokrivanje izgub v sestavljeni organizaciji (sklad pri Interni banki) pa izgube sozda ne bo mogoče pokriti v celoti, zato skušamo dobiti druge zunanje vire. Tu gre predvsem za naše rezerve iz občinskega in republiškega sklada in za sanacijske kredite iz občinskih in morda tudi republiških skladov rezerv. Vendar pa moram poudariti, da so tg sredstva majhna in jih ne bo\pno-stavno dobiti, predvsem zaradi splošne problematike izgub tam, v naši .regiji kot tudi V Sloveniji.
Stališče kolegijskega poslovodnega organa pa je, da v sestavljeni organizaciji Merx ne smemo dovoliti, da posamezne temeljne organizacije v sanacijskem postopku izgube n c bi pokrile. Tudi zaradi tega. ker bi se osebni dohodki zaradi nekrite izgube morali' izplačevati po 49. členu zakona o sanaciji, ki predvideva za prve tri mesece od dneva, ko poteče rok, predpisan za predložitev zaključnega računa, izplačevanje največ do povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v zadnjem četrtletju leta 1984, od prvega junija dalje pa zajamčenih osebnih dohodkov po zakonu. Takoj pa, ko temeljni organizaciji uspe pokriti izgubo, ta omejitev seveda preneha.
Že samo izplačevanje osebnih dohodkov v višini povprečja zadnjega trimesečja v bistvu znižuje osebne dohodke in slabo vpliva na razpoloženje v delovnem kolektivu, s tem pa tudi na produktivnost, kar se praviloma kaže še v slabših poslovnih rezultatih. Tako ima pokrivanje nekritih izgub poleg ekonomskih še svoje globlje so-
cialne elemente, na kar v splošno priznani delavski solidarnosti nikakor ne smemo pozabiti!
Zatorej je nujno, da znotraj sestavljene organizacije solidarno poiščemo vse razpoložljive vire za pokrivanje izgub temeljnim organizacijam, ki bodo poslovno leto 1984 zaključile z nekrito izgubo. Največja možnost se nedvomno kaže pri preusmeritvi združevanja sredstev rezerv, ki so jih temeljne organizacije dolžne združevati v sklade družbeno političnih skupnosti.
Z zakonom je namreč predpisana zgornja meja združevanja sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv. Temeljne organizacije lahko združujejo v skladu skupnih rezerv največ do polovice rezervnega sklada ob dodatnem pogoju, da jim po združevanju ostane na razpolago najmanj toliko sredstev, kolikor znaša povprečni enomesečni OD delavca za prejšnje leto. Po zakonu lahko temeljne organizacije svoje obveznosti do skladov skupnih rezerv zmanjšajo še za del rezervnih sredstev, ki so jih namenile v tekočem letu za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij.
Torej smejo tozdi odbiti od obveznosti za združevanje še tista sredstva, ki so jih v tekočem letu (1985) namenili za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij. ne glede na to, ali so jih že nakazali v roku za oddajo ZR ali pa jih šele bodo, pač kadarkoli v letu 1985. Takšna zakonska olajšava praktično pomeni možnost, da nobena izmed temeljnih organizacij po ZR 1984 ne bo združila sredstev v občinski in republiški sklad skupnih rezerv, ampak jih bo namenila za pokrivanje izgub tistim tozdom v sozdu MERX Celje, ki bodo poslovno leto 1984 zaključili z negativnim poslovnim izidom, oziroma imeli nekrito izgubo.
Takšno pokrivanje bo izkazalo veliko mero solidarnosti, hkrati pa pomenilo le prelivanje finančnih sredstev znotraj sestavljene organizacije, ne pa odliv izven nje, kar je nedvomno tudi skupen ekonomski interes.
Zatorej je takšno pokrivanje izgub s stališča solidarnosti in ekonomike edino sprejemljivo in zatorej nujno.
Emil Štukelj
Sozdova gradbišča v besedi in sliki
Hotel v Slovenskih Konjicah
Gradnja nadomestnega gostišča Pri Mostu oz. hotela Dravinja poteka skladno z operativnim planom. Izvajalec GIP Ingrad GE Sl. Konjice je krepko poprijel za delo, tako da je stavba že pod streho.
Takšen je hotel z vzhodne strani tik pred izdelavo ostrešja, sicer pa so osnovne značilnosti naslednje:
—	postavljen je na bodoči tržni ploščadi ob Dravinji in ob domu kulture
—	skupne površine znašajo 2196 Ar. m, od tega je restavracijskih ■ prostorov d lJkv. m oz. 560 sedežev (180 sedežev v večnamenskem prostoru). Hotelski del obsega: 15 dvoposteljnih sob z. apartmajem in 8 enoposteljnih sob s skupaj 55 ležišči.
Hote! je grajen klasično z. A13 pasovnimi temelji, zidanimi obodnimi zido vi, AB lior. in vert. vezmi in A B stropnimi ploščami. Ostrešje je leseno, kritina pa opečni dvojni zareznik.
Nadomestna gradnja gostišča »Hum« v Laškem
DO Gostinsko podjetje, tozd Savinja Laško je investitor nadomestne gradnje gostišča Hum v Laškem. Stoji na mestu starega gostišča Hum, ki pa je bilo porušeno zaradi gradnje novega mostu in ureditve cestnega križišča. Novo gostišče je zasnovano v 3 etažah, površina je naslednja: klet — 421,40kv. m. pritličje — 623.30kv. m. nadstropje — 619,40kv.m, skupaj — 1.664,10 kv.m.
Predvideno je 290 sedežev v restavracijskih prostorih (452 kv. m) in 48 ležišč v dvajsetih sobah. Konstruktivno je objekt klasično zasnovan kot armirano-betonski skelet, streha in stropi nadstropja so leseni.
Pogled v decembru 1984 tik pred zaključkom del. Gostišče sedaj čaka na pričetek montaže ostrešja strehe.
Skladišče in nadstrešnica za KK Šentjur
Gradnja skladiščnih prostorov in nadstrešnice za kmetijske stroje z interno črpalko za gorivo je nadomestna —zaradi požara 1. 9. 1984.
Prostori v velikosti 800 in 400kv.m so namenjeni za skladiščenje kmetijskih strojev, repromateriala, umetnih gnojil in embalaže. Vrednost del, ki jih opravlja SCT — V G — Agroobnova Ljubljana, je 40.000.000 din.
Izvajalec SCT je že v decembru 1984 pripravil temelje za montažo hale AB.
Delavci SCT so pričeli z. montažo konstrukcije A B. Rok je 30. 4. 1985.
KK Šentjur — Klavnica
Izvajalec del GIP Ingrad se bliža koncu energetsko-tehnične posodobitve klavnice Šentjur. Predračunska vrednost je 36.500.000 din.
Slike in besedilo: Albin Breznik
MERK
VESTNIK
MAREC 1985
Želimo si več snega in gostov
Danes so Golte povsem drugačne
Že v prejšnji številki smo vas obvestili, da je s prvim januarjem postala naša nova članica de-. lovna organizacija GTC GOLTE. Danes bi vam želela malo bolj predstaviti, oziroma prikazati, kako je organiziran gostinski del ponudbe, na kar je bilo v preteklosti vedno veliko pripomb. To je namreč sedaj prevzela delovna organizacija Gostinstvo Celje, tozd NA-NA in pokazali so se že prvi rezultati. Gost je so z hrano izredno zadovoljni. prav tako s postrežbo.
Že na poti mi je tovarišica Erika Grabar, direktorica temeljne organizacije Na-na'. povedala. da so hotel na Golte h prevzeli v septembru oziroma oktobru in da je bil izredno slabo vzdrževan, zato je bilo potrebno veliko truda, da jim ga je uspelo do konca leta usposobiti za normalno delo ter da so potrebni precejšnji posegi tudi v bodoče, kar bo nedvomno za delovno organizacijo Golte precejšen zalogaj. Mišljeno je popravilo strehe, oken in podobno. Prav tako je bila na začetku nekakšna bojazen. kako bosta lahko v eni hiši dobro delala dva kolektiva, saj je bilo v preteklosti precej kritike na račun slabe povezave med gostinskim delom in žičniškim sistemom. Vendar se moramo pohvaliti, da nam je tudi to letos uspelo, predvsem zato. ker imamo na Golteh izredno mlad, enoten kolektiv, ki si prizadeva za kar najboljšo ponudbo in zadovoljstvo gostov. Edina slabost je ta, da letos ni bilo dovolj snega, zato tudi ni bilo dovolj gostov, na drugi strani pa so Golte tudi izgubile ugled zaradi slabe ponudbe v preteklosti. Sicer je bil hotel zaseden od konca leta pa do sredine februarja, to pa je
Jože Kuralt
Imela sem veliko srečo, da je bil prav ta dan, ko sem obiskala Golte z namenom, da vam jih pobliže predstavim, v tem našem gorskem turističnem centru slalom za evropski pokal. Med množico znanih, pa tudi malo manj znanih tekmovalcev je bila največja gneča okrog našega Jožeta Kuralta. Ko sem ga poprosila za kratek intervju za vse naše bralce Vestnika in seveda ljubitelje smučanja, se je samo nasmehnil in dejal: »Samo da bova hitro končala, kajti rad bi si ogledal še drugi tek.«
Jože, kakšna seti je zdela današnja proga in kakšna je bila organizacija tekmovanja?
»Organizatorji so se zelo potrudili, proga je odlično pripravljena. Malo je organizatorjem ponagajalo vreme, tako da je bilo malo odjuge, kar je slabo za visoke startne številke, ko se na progi pričnejo pojavljati luknje. Pri moji številki je bila še dobra.«
Ali si prvič na Golteli, kako ti je vš?č pri nas?«
»Na Golteh sem bil že večkrat. Moram povedati, da mi je tukaj zelo všeč in da je v tisti pravi zimi, ko na Golteh zapade pršič, vsaj za mene najboljša prog a za slalom prav tukaj.«
Kako si zadovoljen z. današnjo vožnjo?
»Z današnjo vožnjo vsekakor ne morem biti zadovoljen. Ne vem. ka j je to. da sem letos že tretjič zaporedoma v prvem teku tik pred ciljem napravil napako, da mi je padla koncentracija, čeprav imam vedno na začetku občutek, da sem dobro startal in tudi dokaj dobro vozil vse do tiste napake.«
Jože, hvala za tale pogovor. Še veliko sreče, pa da se še kdaj srečamo tukaj na Golteh.
»Hvala, pa ne pozabite napisati, da pozdravljam vse vaše bralce in seveda še posebno ljubitelje smučanja in naše navijače. Še se bom oglasil pri vas, v tem meni vedno zelo dragem smučarskem centru.«	V m
Zinka Zajc
pri tako majhnih zmogljivostih vsekakor premalo. Opazno pa je tudi padanje kupne moči. Ni dovolj. da pride na Golte 1000 smučarjev. če potem le peščica od njih izkoristi hotelske storitve.
Jože Oset, vodja hotela Golte, nam je povedal: »Gostinski objekt oziroma hotel je razdeljen v tri etaže. V prvem nadstropju je rdeči salon, kjer nudimo hrano penzionskim gostom. V srednji etaži je samopostrežna linija in aperitiv bar. ki ju lahko ločimo in seveda s tem pridobimo prostor oziroma sedeže samo za hranjenje, kjer ni dovoljeno kajenje in se lahko gostje izredno hitro menjajo. V kletnem prostoru imamo kmečko sobo. ki je opremljena v narodnem slogu in kjer nudimo poleg pijač tudi pizze, predvsem za mlade smučarje. Prav ti so nad njo navdušeni. saj se lahko za malo denarja dobro najedo. Po dvajseti uri smo ta prostor uporabili za razvedrilo hotelskih gostov, vendar ni bilo zadovoljivega obiska, saj so prišli samo tisti, ki so ostali na hribu. Teh pa je peščica. Mislim, da bi bilo povsem drugače, če bi bil hotel v dolini, kjer bi vsi živeli s turizmom. Tako pa zadn ja gon-
dola odpelje ob 17.30 in tako nam razen hotelskih gostov ne ostane nihče več, ki bi nam dal kaj zaslužka. Vemo pa, da ima hotel samo 54 ležišč, skupaj s pomožnimi. Smo dokaj mlad kolektiv. če želimo delo zadovoljivo opravljati, nas je potrebno v glavni sezoni kar šestnajst delavcev. Devet jih je,stalno na Golteh. ostale pa vsak dan vozimo iz Celja. Toliko delavcev je potrebno tudi zaradi tega, ker so vsi oddelki v treh etažah in niso povezani med seboj. Sodelovanje z Celjem je bilo dobro, tako ni šepala niti nabava blaga niti oskrba. Moram poudariti, da se moramo vsem članom kolektiva na Golteh izredno zahvaliti za vse njihovo prizadevanje, da so svoje delo opravljali zelo dobro, usklajeno, zato tudi jaz kot vodja hotela nisem imel nobenih težav. Vsi skupaj si želimo samo čim več snega in gostov.«
Že prej"sem omenila, da so letos gostje izredno zadovoljni s prehrano, da je ta izredno okusna. pa tudi cene niso visoke za takšen gorski turistični center. Le komu se lahko poleg ostalih zahvalimo za okusno pripravljeno hrano? To je mlada Zinka Zajc: »Imamo zelo pestro in bogato hrano. Vsak dan imamo osem do devet različnih jedi, z enotno ceno 190 dinar jev, torej s kosom kruha samo 200 dinarjev.
Poleg tega imamo jedila po naročilu. Tako stanejo razni zrezki, pečenke s prilogami in solato samo 250 dinarjev. To so zelo nizke cene glede na to, da smo pa vendarle na višini. Rekla bi celo lahko, da so skoraj enake cenam v dolini. Imamo tudi izučeno slaščičarko, ki nam vsak dan pripravlja okusne slaščice: kremne rezine, princeske, tortice, biskvite in podobno. Gostje so zelo zadovoljni s hrano, večkrat nas celo pohvalijo.«
Da pa letos gostinci in žičničarji resnično dobro mesebojno sodelujejo, nam je pritrdila tudi Jožica Škrblin, delavka v recepciji. ki sprejema goste, prodaja drobne spominke, obenem pa je po telefonu v stalnem stiku z žičničarji, še posebno takrat, če je kateremu od gostov potrebna hitra pomoč.
Danes so Golte povsem nekaj drugega. To je dokaz več, da se z dobro organizacijo dela da marsikaj izboljšati v korist gostov. Vse je pripravljeno, samo da bi bilo dovolj snega in veliko smučarjev, je dejal Jože Oset. In prav današnji dan, ko je bil na Golteh evropski pokal za slalom, ko so bile hotelske zmogljivosti popolnoma zasedene, jim je dal upanje, da Golte še vedno lahko postanejo najbolj priljubljen rekreacijski center v Sloveniji.
Jana Mladenovič
Lučka
Majhen, a prijeten lokal
Delovna organizacija Hoteli-gostinstvo je na Ljubljanski cesti odprla dolgo pričakovano okrepčevalnico Lučka, namenjeno predvsem mladim.
Majhen lokal — meri samo dobrih dvajset kvadratnih metrov — je za samo mesto zelo velika pridobitev, saj smo tako po zelo dolgem času, ko so v Celju zaprli mlečno restavracijo, le dobili prostor, kjer se poleg kave dobijo še razni topli mlečni napitki, čaji, razni frapeji, sokovi, napitki iz svežega sadja, med jedmi pa kruhek lučka, maslenke, rogljički, makovke, žemlje, razni zavitki, tudi zeljni, prekmurska gibanica in še bi lahko naštevali. Za ureditev prijetnega lokala so v sestavljeni organizaciji Merx porabili dva milijona dinarjev.
Lučka bo odprta vsak dan od 6.30. ure do 20. ure, v sobotah pa od 6.30 do 15. ure.
O tem, kakšni so prvi vtisi, pa nam je nekaj več povedala delavka Lučke Nevenka Lazič: »Vsak dan imamo zelo veliko obiskovalcev, pretežno so to mladi ljudje in pa seveda starejši občani, ki radi pridejo k nam že zaradi izredno ugodnih cen, saj je najvišja cena 90, najnižja pa 10 dinarjev. Velika prednost je tudi ta, da se v prostoru ne sme kaditi in da ne točimo alkoholnih pijač. Dosedanji gostje so lokal zelo pohvalili, predvsem jim je všeč sama oprema in pa seveda izredno ugodne cene. Do sedaj smo največ prodali sendvičev, lučka jogurtov, raznih frapejev, mleka, kakava. To smo Celjani resnično potrebovali.«
Predstavljamo vam,..
Sektor
za ekonomiko in organizacijo
Tovariš Frančeškin, kakšno je delo sektorja za ekonomiko in organizacijo?
»Zelo na kratko lahko rečem, da delo sektorja za ekonomiko in organizacijo zajema več področij; to so ekonomika, organizacija, analize, planiranje, statistika. Moram pa povedati, da ob današnjih izredno zaostrenih gospodarskih razmerah največ pozornosti oziroma prednosti dajemo vsekakor ekonomiki. Seveda pa pri tem ne zanemarjamo ostalih področij dela.«
Največ pozornosti torej posvečate področju ekonomike. Ali področje
ših planerjev v odboru obravnavamo in usklajujemo najpomembnejše medsebojne planske odnose. Naš cilj je, da s planskimi dokumenti opredelimo kolikor toliko usklajeno proizvodnjo, optimalno delitev dela, enotno kadrovsko politiko, investicijsko, komercialno in finančno politiko. Vse to pa seveda ne pomeni dosti, dokler ne bodo samoupravno sprejeti planski dokumenti postali za posamezne nosilce bolj obvezujoči.«
V delovno področje sektorja spadajo tudi strokovne osnove za pripravo in usklajevanje svobodne menjave s članicami sozda. Kaj bi lahko rekli o tem?
Žare Frančeškin
terja učinkovitejše in rentabilnejšeposlovanje v delovnih organizacijah in sozdu ali celo širše?
»Vaša ugotovitev je pravilna, seveda z dopolnitvijo, da ekonomika v našem sektorju obsega še vrsto analiz in pogojev ter pristopov k različnim reorganizacijskim spremembam od integracij do dezintegracij, vključevanja novih delovnih organizacij v sozd, povezovanja starih članic v okviru sozda in podobno. Namen tega našega dela pa je zmanjševanje stroškov, boljše opravljanje funkcij in povečanje družbenoekonomske učinkovitosti. Poleg tega v sektorju pripravljamo predsanacijske in sanacijske programe, programe gospodarske stabilizacije ter razne druge elaborate, ki so potrebni poslovodnemu odboru za posamezne odločitve. In potrebno je še dodati tudi proučevanje mikro, mezo in makro organizacije, čemur trenutno posvečamo manj pozornosti, ker je to veliko delo in terja polno angažiranost kadrov dalj časa.«
Zelo obsežno je področje planiranja. Kako se zavzemate za poenotenje nekaterih osnovnih izhodišč in pristopov k planiranju v okviru sozda?
»Prav izkušnje v preteklih letih so pokazale, daje potrebno v okviru sestavljene organizacije skrbeti za poenotenje nekaterih osnovnih izhodišč in pristopov k planiranju oziroma dopolniti sistem enotnega planiranja in usklajevanja planov. V ta namen je bil tudi podpisan samoupravni sporazum, ki pa se ne izvaja v celoti. Na tem področju usklajujemo metodologijo planiranja in tekočih planskih odnosov, oblikujemo enotno metodologijo, zajemamo poslovne podatke ter pripravljamo osnovne usmeritve letnega, srednjeročnega in dolgoročnega plana. Prav tako pripravljamo v okviru našega sektorja pomembnejše plane — plan izvoza, investicij, ekonomske propagande — ob sodelovanju ostalih sektorjev in jih potem usklajujemo z delovnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi. Sicer pa je področje planiranja tako pestro in obsežno, da ga težko predstavim v nekaj besedah.«
V okviru sestavljene organizacije deluje odbor za planiranje. Kakšno vlogo namenjate temu organu?
»Predvsem strokovno-svetovalno.
S skupinskim delom najodgovomej-
»Področje je izredno zahtevno in občutljivo. Sprejeti zakon je bil dosti’ presplošen, zato je praktična uveljavitev svobodne menjave toliko težja, ker je nanjo veliko različnih pogledov. Osebno mislim, da je svobodna menjava dela med delavci skupnosti sozda in delavci temeljnih organizacij drugačna, kot pa je lahko med delavci delovne skupnosti delovne organizacije in temeljne organizacije ali SIS in temeljnimi organizacijami. Vse je odvisno od tega, kako jo obravnavamo in predvsem, ali vidimo skupne cilje in učinke ali zgolj delne prednosti. Praksa je pokazala, da problem svobodne menjave v sozdu ni več toliko vsebinski-meto-dološki, temveč bolj strokoven, zato temu lahko rečemo tudi problem poslovodnih struktur temeljnih in delovnih organizacij.«
Uvodoma ste omenili pripravo ekonomskih analiz. Kaj vsebujejo in koga informirajo?
»Na kratko lahko rečem, da je kvalitetna analiza osnova za diagnozo na najrazličnejših področjih. Menim, da je le tako možno postavljati kvalitetne gospodarske oziroma družbeno-ekonomske napovedi, ki v tem trenutku že lahko postanejo temelj poslovne politike, plana. Vsebina analiz je zelo različna glede na analizirano področje in bistvo problema, vsekakor pa poskušamo, da je jasna in enostavna ter predvsem uporabna za najširše potrebe samoupravnega odločanja. Na pripravo analiz je tesno vezana statistika z registrom internih in eksternih evidenc ter podatkov. Sodelovanje s sektorjem za informatiko omogoča v zadnjem času hitrejši prenos vrste podatkov na računalnik, vse zato, da bi dobili pravočasne, točne in predvsem uporabne podatke.«
Kakšni so vaši načrti v bodoče?
»Če se zopet povrnem k ugotovitvi, da so časi izredno težki in da bodo še težji, potem je predvsem pomembno, da se mi vsi skupaj s kolegijskim vodstvom, poslovodno strukturo delovnih organizacij in strokovnimi delavci delovnih organizacij v tem srednjeročnem obdobju kar najbolj potrudimo za izboljšanje družbenoekonomskega položaja sestavljene organizacije Mera in njegovo nadaljnjo krepitev.«
Jana Mladenovič
MERK
VESTNIK
* MAREC 1985
V	Celju ni poceni življenje
V	časopisu Večer so 12. februarja na strani št. 8 objavili čla-■ nek pod naslovom PLAČA ZA HRANO. Poleg je bil natisnjen
pregled maloprodajnih cen raznih prehrambenih izdelkov v pomembnejših krajih Štajerske in Koroške. Tako je bilo ugotovljeno. da je Celje najdražje mesto od petih, primerjanih v tem članku.
Marketinški sektor naše sestavljene organizacije Merx je nato podrobno analiziral prikazane cene in jih primerjal s cenami v pomembnejših maloprodajnih enotah delovne organizacije Potrošnik, tozd Prodaja Celje, in delovne organizacije Teko ter ugotovil, da je novinar oziroma pisec tega članka skrajno nestrokoven in da je s tem zavajal javno mnenje.
In kakšne so bile ugotovitve marketinškega sektorja? Pisec je tako na primer v vsakem od navedenih mest upošteval različne vrste kruha, zato so tudi cene različne. Pri svinjskem mesu je tako v Celju upošteval meso brez kosti, medtem ko je drugje vzel ceno za meso s kostmi. Enako ni imel enake osnove pri vseh ostalih prehrambenih proizvodih. Iz analize našega marketinškega sektorja pa je bilo razvidno, da je Celje vendarle najcenejše in da naši občani jedo najceneje.
Poglejmo si še ugotovitve sektorja:
1.	Cena za 1 kg kruha
V	občini Celje so potrošnikom na razpolago naslednje vrste kruha:
—	osnovni pšenični kruh iz moke tipa 850 po ceni 42 dinarjev za kilogram,_
—	osnovni pšenični kruh iz moke tipa 500 po ceni 47 dinarjev za kilogram,
—	primorski kruh iz moke tipa 500 po ceni 64 dinarjev za kilogram.
Omenjene cene so veljale na dan objave omenjenega članka. Poleg navedenih vrst kruha so še druge vrste kruha v različnih težah in različne sestave. Maloprodajna cena za omenjene vrste kruha je bila usklajena na nivoju SR Slovenije.
2.	Svinjsko meso s kostmi (600 g)
V	vseh prodajalnah DO POTROŠNIK, TOZD PRODAJA Celje in DO TEKO, kjer prodajajo sveže meso, so imeli v času članka na zalogi svinjsko meso s kostmi in brez kosti, in sicer po ceni:
—	svinjsko meso brez kosti kg 659 din, 600 g 395 din
—	svinjsko meso s kostmi kg 580 din, 600 g 348 din
Cena velja za sveže svinjsko stegno.
3.	Čebula (100 g)
V	vseh prehrambenih in zelenjavnih prodajalnah v občini Celje so spornega dne čebulo prodajali po ceni:
—	čebula pakirana kg 75 din, 100 g 7,50 din
—	čebula embalirana po 1 kg 106 din, 100 g 10,67 din
4.	Jušne kocke (paket 8 kock)
V	vseh prehrambenih prodajalnah DO POTROŠNIK tozd PRODAJA Celje, DO »CENTER« Celje jušne kocke prodajajo po enotni maloprodajni ceni, ki jo je določil proizvajalec na podlagi samoupravnega sporazuma, cene pa je potrdila Skupnost za cene SR Slovenije.
Cene posameznih proizvajalcev so naslednje:
— Kokošja juha knorr 8 kock 60 din, 12 kock 88 din
—	goveja juha knorr 8 kock 60 din 12 kock 88 din
—	kokošja juha maggi 8 kock 60 din, 12 kock 88 din,
—	goveja juha maggi 8 kock 60 din, 12 kock 88 din,
—	kok. juha Podravka 8 kock 60 din, 12 kock 88 din,
—	gov. juha Podravka 8 kock 60 din, 12 kock 88 din
Pri pregledu smo ugotovili, da v pretežni večini prodajaln nimajo na zalogi popolnega izbora jušnih kock, vendar ima vsaka prodajalna najmanj jušne kocke enega proizvajalca tako z 8 kot z 12 kockami.
Iz pregleda je razvidno, da je zaradi nestrokovnega obravnavanja maloprodajnih cen za določene prehrambene proizvode v posameznih mestih prišlo do napačnega seštevka vseh vrednosti in je tako Celje prišlo na prvo mesto kot najdražje mesto.
V	resnici pa je po prikazanem pregledu in po dani razlagi najcenejše.
Z zadnje seje koordinacijskega odbora sindikata
Na zadnji seji predsedstva koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije Mera je temeljna organizacija Gostinstvo Radlje podala informacijo o cenah za polni penzion v Biogradu na moru. Tako bi bila ekonomska cena za 10-dnevni penzion 12.000 dinarjev, za organiziran prevoz z avtobusom pa bi vsak posameznik še plačal okrog 2.000 dinarjev. Tudi letos bo možnost obročnega odplačevanja. poleg tega pa so nam zagotovili, da bodo malo bolj poskrbeli za rekreacijo delavcev. Tako bodo v vsaki izmeni organizirali izlet (ki ga bo moral vsak udeleženec še dodatno plačati), obljubili pa so tudi, da bo vso sezono v restavraciji glasba.
Na zadnji seji predsedstva
koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije Mera so sprejeli predlog iniciativnega odbora za ustanovitev smučarske organizacije oziroma sekcije. Program bi bil naslednji: množično pridobivanje članstva v okviru Meraa, organiziranje smučarskih tečajev, izletov, tekmovanj, razvoj smučarske dejavnosti na Kopah in Golteh. Člani smučarske sekcije bodo imeli s plačano članarino razne popuste pri nabavi smučarske opreme določenih podjetij, pri dnevnih smučarskih kartah, za servisne storitve in podobno. Smučarska sekcija naj hi zaživela v prihodnji zimski sezoni, sedaj pa bodo skušali pritegniti v svoje vrste čim več delavcev in zadružnikov.
Več o kmetijski dejavnosti
Spoštovano uredništvo!
Skoraj redno prebiram vaš in naš Vestnik. Povedati moram, da sem zadovoljen, saj daje informacije o širokem razponu dejavnosti članic sestavljene organizacije Mera. Pogrešam samo nekaj več prispevkov s področja kmetijstva, ki bi me kot kmeta kooperanta pač najbolj zanimali.
Prav to pa me je najbrž najbolj spodbudilo, da sem svoje razmišljanje in pripombe o delovanju kmetijske dejavnosti sozda sklenil zdaj v teh, za naš stan nekoliko manj produktivnih dneh, strniti v nekaj misli.
Priznati moram, da sem trdno prepričan, da bi kmeti jski strokovnjaki zmogli in morali veliko več storiti za pospeševanje umnega kmetijstva na našem področju. V sredstvih javnega obveščanja se veliko govori o pospeševalni dejavnosti. Sam in tudi mnogi kmetje, s katerim se pogovarjam, so enakega mnenja, da te dejavnosti pri nas, torej v sestavljeni organizaciji, skoraj ni. Ali pa morda ni takšna, kot jo pričakujemo in potrebujemo. Menim, 'da pomanjkanje finančnih sredstev oziroma ustreznih kadrov ni odgovor, ki bi nas zadovoljil. Konec koncev je pri tem gotovo mogoče računati tudi na sklad za pospeševanje kmetijstva pri skupščini občine Celje, ki v ta namen zbira sredstva delovnih ljudi. Morda bodo pristojni za te zadeve povišali glas, češ saj pospeševalna
služba obstaja, pa je ne uporabite! Morda je v tem kanček resnice, vendar dokler pospeševalcev ne srečaš bolj pogosto na polju, v hlevu in to ob času, ko so najbolj potrebni, je lahko še tako močna služba brezuspešna.
Mnogo se piše in razglablja vsako leto o setvenem načrtu, predvsem o pšenici. Kaj nam vsem skupaj pomagajo taki in drugačni načrti, če pa »pospeševalci« sklepajo pogodbe o prodaji pšenice šele potem, ko je ta že pod snegom ali pa celo že pričenja zoreti, da se taisti »pospeševalci« vozijo po sledeh kombajnov, ki je — mimogrede rečeno — privatna last, da najdejo pot do kmetov.
Zgodba o menjavi pšenice za koruzo je že stara, tudi lani
Ponudba
Zdravilišča
Dobrna
Cene veljajo samo za delavce Merxa
Na koordinacijskem odboru sindikata sestavljene organizacije Mera so delegati zvedeli ponudbo delovne organizacije Zdravilišče Dobrna za zdravstveno varstvo delavcev, in sicer v obratni ambulanti te delovne organizacije.
Ponudba zajema:
—	2- do 3-dnevni preventivni ginekološki pregled (dnevno je lahko pregledanih 30 oseb)
—	2- do 3-dnevni preventivni zdravstveni pregled (dnevno je lahko pregledanih 8 do 10 oseb)
—	10- ali 14-dnevni zdravstveni program
s terapijo	,0 dni
14 dni
—	10- ali 14-dnevni medicinsko rekreativni oddih
10 dni
14 dni
Navedene cene veljajo samo za delavce članic sozda Mera.
I o razpravi je bil sprejet tudi sklep, da naj bi v vsakem delovnem okolju namenili nekaj sredstev tudi za zdravstveno varstvo delavcev.
cena 2.800 din
cena 4.360 din
cena 6.000 din cena 7.600 din
cena 7.800 din cena 9.800 din
ste na prvi strani ene izmed Vestnikovih številk obljubili, da ju bo možno zamenjati takoj po žetvi. Pa spet ni šlo!
Pred leti je časopis Delo objavil med drugimi vestmi tudi to, da v Sovjetski zvezi kar 60 odstotkov hrane pridelajo »na ohišnicah«. Mi pa se gremo tudi na nekoliko večjih ohišnicah pravo avtarkično gospodarstvo. Morda na osnovi grenkih izkušenj iz preteklosti.
Zagotovo sem prepričan, da bi marsikateri delavci, ki imajo po hektar ali dva zemlje, raje gojili le eno ali dve kulturi, če bi dobili pravi nasvet, še preden je zemlja pripravljena za setev ali pa vsaj takrat.
Pa še eno zagotovilo bi prav gotovo hotel, ki pa ga žal tudi tisti, ki smo z zadrugo sklenili pogodbo, nimamo. To je, da bomo pridelke lahko prodali ob času, ko bodo dozoreli ali pa vsaj v primernem času! O ceni oziroma o deležu, ki ga ima kmet v končni maloprodajni ceni, ki jo pogosto s srdom na kmeta plača kupec, raje to pot ne bi govoril.
Da v tem položaju kmetje pri prireji goveje živine na kilogram mesa pridelamo 80' dinarjev izgube, ni nobena skrivnost in da so zadnje čase klavnice popravile slabe poslovne rezultate, tudi ne. Kljub uporabi računalniške tehnike kmetje ne znamo izračunati. katera tolšča
mleka je tista »prava« za izplačilo. Tista, ki jo delavci zadruge mesec za mesecem namerijo v hlevih oziroma v kantah pri oddaji mleka, zagotovo ne.
Morda se boste mojemu pisanju, polnemu ogorčenosti, začudili. Upam. da ga bo prebral tudi kdo izmed tistih, ki je znotraj sestavljene Organizacije Mera odgovoren za te zadeve. Če se bo odslej vsaj del tistih dogovorov o organizirani pridelavi hrane, ki so se doslej sklepali tudi po podeželskih gostilnah, sklenil na naših domovih in poljih, bom vedel, da tole pisanje ni bilo zaman.
Upam in želim, da bodo tele vrstice spodbuda, da boste v bodoče v Vestniku več pisali o tem. S tem boste zagotovo pripomogli k večjemu zaupanju kmetov in s tem večji tržni proizvodnji.
To pa smo si skupaj s sestavljeno organizacijo Mera zadali tudi mi, kmetje.
Lep pozdrav!
Kmet kooperant Kmetijske zadruge Celje
Vsakega pisma se v našem uredništvu zelo razveselimo. Se bolj pa smo veseli, če nam v pismih zastavljate vprašanja, oziroma nas opozarjate na slabosti, če poveste svoja mnenja in tudi če zahtevate odgovore od najodgovornejših delavcev za posamezna področja dela.
V uredništvu se popolnoma strinjamo z vami, da je vse premalo prispevkov, predvsem strokovnih, s področja kmetijstva, ki bi vam pomagali pri vašem delu. Obljubljamo vam, da se bomo v bodoče popravili, tako da bodo naše in vaše glasilo radi prebirali še vsi ostali naši kmetje koope-rantje.
Glede vašega razmišljanja in pripomb o delovanju kmetijske dejavnosti sestavljene organizacije Merx pa upamo, -da se bodo najodgovornejši delavci v Kmetijski zdrugi Celje, katere kooperant ste, ob njih zamislili in vam in vsem ostalim odgovorili v naslednji številki Vestnika.
Pa še nekaj. Mislim, da bi bilo prav, da bi se v bodoče vsi naši dopisniki podpisali s polnim imenim in priimkom.
Uredništvo
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
organizira in sprejema prijave za naslednje oblike izobraževanja:
RAČUNALNIŠTVO (začetni tečaj)
Na tečaj vabimo osnovno in srednješolsko mladino ter odrasle.
Udeleženci bodo spoznali osnove uporabe hišnih računalnikov.
kraj izobraževanja: DELAVSKA UNIVERZA CELJE učna tehnologija:	COMMODORE, SINCLAIR
SPECTRUM
učni jezik:	BASIC
Prijave sprejema Delavska Univerza Celje, Cankarjeva 1, pisno ali po telefonu številka 25-620.
TOREJ TUDI JAZ V KORAK Z NAPREDKOM!
MERK
VESTNIK
MAREC 1985
Stanovanjsko kreditiranje v LB, Splošni banki Celje
Ljubljanska banka. Splošna Občan veže dinarje in dobi banka Celje je za vse naše bralce 220 % posojila na 15 let odpla-poslala kratko intormacijo o na- čilne dobe po 9-odstotni obrestni menskem varčevanju in slano- merj
vanjskem kreditiranju.	Primer:	veže 100.000 din —
Kakšne so možnosti varčeva- 16 let brezobrestno) nja pri stanovanjskem kreditira- dobi 220 % — 220.000 — 15 nju. si preberite v tej številki. let po 5 % obrestni meri prihodnjič pa vam bomo nekaj obrok — 1.740 din več napisali o namenskem varče- KREDIT ZA PLAČILO vanju.	LASTNE	UDELEŽBE
VLB. Splošni banki Celje po- DEVIZNA PRODAJA: skušamo z različnimi vrstami Občan proda devize in veže kreditiranja pomagati občanom ustrezno dinarsko vrednost za 6 pri reševanju stanovanjskih pro- let brezobrestno in dobi 250 % blemov. Poskušali vam bomo posojila na 5 let po 9-odstotni predstaviti najosnovnejše in tudi obr. meri. najbolj željene načine. S prak- Primer: Lastna udeležba znese tičnim primerom pri vsakem na- 200.000 din. Prodati mora 1.130 činu kreditiranja pa smo vam že- DM, kar znese 80.000 din. ki jih leli čimbol j nazorno prikazati veže na 6 let. Odplačuje 200.000 posamezno obliko kredita.	din 5 let (obrok je 4.150 din).
DEVIZNA PRODAJA—(za DINARSKA VEZAVA: novo gradnjo, adaptacijo, nakup Občan veže dinarje na 6 let bre-stanovanja. nakup kom. ureje- zobrestno in dobi 220 % posojila nega zemljišča....)	na 5 let po 5-odstotni meri.
Občan proda konvertibilno	Primer: Lastna udeležba znese
valuto in veže ustrezno dinarsko 200.000 din. Veže 90.910 din.to vrednost brezobrestno. Dobi je 45 % od zneska, ki ga potrebu-250 % posojila na 15 let odpla- je) in dobi kredit v višini 220 %, čilne dobe po 5-odstotni obrestni to je 200.000 din. Odplačuje 5 mer>-	let po 5-odstotni obrestni meri.
Obrok je 3.780 din.
Primer. 3000 DM 212.230 Banka pokliče občana, da din — vezava 16 let (brezobrest- sklene pogodbo najkasneje v 30
no)’	dneh potem, ko je predložil za-
250% posojila 530.570 htevek za posojilo in ustrezno na 15 let po 9 %,	dokumentacijo,
mesečni obrok 5.390 din. OPOMBA: Dinarska vred-D1NARSKA VEZAVA (za nost deviz se obračuna na dan novo. gradnjo, adaptacijo, nakup odkupa deviz. stanovanja, nakup kom. ureje-	LJUBLJANSKA BANKA
nega zemljišča...)	Splošna banka Celje
Na zadn ji seji kreditnega odbora Interne banke, katerega predsednik . za to mandatno obdobje je bila Kristina Hudej iz delovne organizacije Teko, so delegati ponovno zahtevali, da poleg seznama najetih in odobrenih kreditov in depozitov v bodoče napišejo tudi r.se osnovne postavke pri najemanju kreditov, to je pogoji, rok. obrestna mera, ter da ne bodo več potrjevali kreditov, ki so bili najeti že pred dvema mesecema, torej za nazaj. Prav tako so predlagati, da se ustrezno spremenijo samoupravni akti Interne banke, tako da kreditni odbor v bodoče ne bi več potrjeval tekoče likvidnosti.
V nadaljevanju so delegati sprejeli informacijo o predlogu novih obrestnih mer za vse vrste kreditov in depozitov, ki bodo veljale od prvega februarja dalje ter informacijo o gibanju obresti za investicijske naložbe za letošnje leto.
J.M.
Odbor samoupravne delavske kontrole
Vsak član zastopa po eno skupino dejavnosti
Kristina HUDEJ, predsednica. Teko Celje Drago PAJK, član. Dravinjski dom Slov. Konjice Anton PODLESNIK, član. Kmetijska zadruga Laško Terezija KERČMAN, članica. Gostinsko podjetje Celje Mihaela JAGER, članica, Avto Celje
Hitra pomoč je dvakratna pomoč
Zaradi stalnega naraščanja števila požarov bi želel v tem sestavku opozoriti na nekatere varnostne ukrepe za preprečitev ali za ustavitev oziroma lokalizacijo že nastalega požara.
Danes, ko so temperature zelo nizke, zelo radi na svojih delovnih mestih uporabljamo razna grelna telesa. Zato je potreben poostren nadzor nad tem, kako, kdaj, kje in kakšne grelne naprave lahko uporabljamo in kako so energetske inštalacije, ki bi tudi lahko povzročile požar, uporabne?
Prav tako lahko požar nastane pri uporabi električnih štedilnikov in odprtih grelcev, zato jih uporabljamo le v za to pripravljenih. požarno varnih okoljih.
Posebno skrb moramo posvetiti ročnim gasilnim aparatom, še posebno tistim na vodo in peno ter zidnim hidrantom, da nam ne bodo v mrzlih dneh zamrznili, da so dosegljivi vsakomur in. kar je najbolj važno, da so redno vzdrževani.
Zelo pomembno je tudi. da upoštevamo vse preventivne varnostne ukrepe pri raznih vzdrževalnih delih, ko uporabljamo odprti ogen j, to je plamcn-sko varjenje in rezanje.
Naštel sem samo nekaj možnosti za nastanek požara, sedaj pa si poglejmo še. kako nevarnost lahko spoznamo. Na dva načina. Začuti jo lahko alarmna ali požarnovarnostna tehnična naprava in pa naša čutila. Z njimi zaznamo predvsem dim, plamen, vonj in plinsko meglo.
Kako ukrepamo, ko spoznamo nevarnost? Takoj zavarujemo in ogradimo mesto nezgode, tako pri brezvetrju do približno 50 metrov od mesta nezgode, pri vetru pa vsekakor več. Nato ne-
mudoma obvestimo gasilce na telefonsko številko 93, nato postajo milice na številko 92 in po potrebi še reševalno postajo na številko 94.
In kaj povemo ob prijavi nastalega požara oziroma nezgode! Bodimo kratki in jedrnati. Povejmo, kdo nesrečo prijavlja — ime in priimek in kraj prijavitelja nesreče, kje se je nesreča zgodila, kratek opis nezgode, nesreče, požara. Torej mora biti prijava kratka, razumljiva in jasna.
Ob nezgodi, nesreči ali požaru imamo tudi ponesrečence, ki jim nudimo — seveda po svojih spo-
sobnostih — prvo pomoč. Kako?
Opekline — ohlajamo z mrzlo pitno vodo,
rane — pokrijemo, oziroma ovijemo s sterilno gazo, zlom kosti — imobiliziramo poškodbo,
zastrupitev — življenje rešujemo s svežim zrakom, poškodba sklepa — imobiliziramo poškodbo, zastoj srca — damo ponesrečencu umetno dihanje in srce masiramo.
Ko smo nudili ponesrečencu prvo pomoč, ga odstranimo z
ogroženega mesta, nato začnemo reševati premoženje in poskušamo čim bolj mirno, zbrano in preudarno, ne panično, vplivati na okolje in ostale prisotne.
Zavedajmo se, da moramo ukrepati pri požaru ali nezgodi tako. da sebe ne poškodujemo, da je hitra in pravočasna pomoč dvakratna pomoč in da je spoštovanje pravilnih samozaščitnih varnostnih ukrepov pravica in dolžnost vsakega delavca in občana v naši samoupravni, socialistični, demokratični družbi.
Boris Ropoša
Organi Interne banke
Člane poslovnega in kreditnega odbora so volili na 1. zboru Interne banke A. POSLOVNI ODBOR
Člani	Namestniki
L Terezija ŠKORN1K (BC Celje) — predsednik
2.	Janez MAJCEN (DO POTROŠNIK Celje)— podpredsednik
3.	Rado TRŽAN (KK Šentjur) — član
4.. Rozika PERKOVIČ (DO MPI Celje) — članica
5.	Tatjana POŽLEP (DO Avto Celje) — članica
6.	Franjo TEPEJ (KZ Slov. Konjice) — član
7.	Marija ČONČ (DO Tkanina Celje) — članica
8.	Dušen MARGUČ (DD Slov. Konjice) — član
9.	Terezija DORN (GP Celje) — članica
10.	Vanda PRAŠNIKA (KK Celje) — članica
1 1. Vladislava VIDMAR (Turist Mozirje) — članica
B. KREDITNI ODBOR Člani
1.	Marica STRNIŠA (DO TKANINA Celje) — predsednik
2.	Stanko KRAMAR (KZ Laško) — podpredsednik
3.	Marija FRANC (DO Avtotehnika) — članica
4.	Jelka SAMEC (Zdravilišče Dobrna) —članica
5.	Zdenka BATISTIČ (KK Šentjur) — članica
6.	Mira KOLAR (DO MODA Celje) — članica
7.	Cilka ML1NŠEK (Potrošnik Celje) — članica
8.	Sonja KAMPUŠ (DO »MPI« Celje) — članica
9.	Fanika BUT (DO Hoteli-gostinstvo) — članica
Robert ČEMAŽAR Majda Lesjak Jože MLAKAR Milica SEVŠEK Marija LESKOVŠEK Jure ZIDANŠEK Zinka OJSTERŠEK Bojan FELICIJAN Fanika KIŠ Anica ŠTAJNAR Franc SIVEC
Namestniki
Alenka URŠIČ Jožica BRAČUN Marija KRIŽNIK Ivanka LAVRENC Breda POTOČNIK Brigita SAJOVIC Marjana GOSTENČNIK Jožica ORAČ Marjana LEDINEK
Izvoljeni so bili novi delegati
Za delegate v zbor Interne banke in njihove namestnike so bili izvoljeni naslednji kandidati:
L DO BLAGOVNI CENTER TOZD TRANSPORT IN OBRTNE STORITVE
—	Terezija Škornik, delegatka
—	Brane Hriberšek, namestnik TOZD PRESKRBA
—	Irena Bukovec, delegatka
—	Robert Čemažar, namestnik
TOZD PRAŽARNA
—	Majda Padežnik, delegatka
—	Breda Uratarič, namestnica
2.	DO POTROŠNIK TOZD PRODAJA CELJE
—	Majda Lesjak, delegatka
—	Aleksander Gričnik, namestnik
TOZD PRODAJA LAŠKO
—	Cilka Malinšek, delegatka
—	Anica Šalamon, namestnica
TOZD PRODAJA ŠENTJUR
—	Martina Arlič, delegatka
—	Nadja Bevc, namestnica
TOZD PRODAJA SLOVENJ GRADEC
—	Dušan Mirkac, delegat
—- Alenka Vodopivec, namestnica
TOZD PRODAJA RAVNE
—	Janez Grnjak, delegat
—	Anica Strmčnik, namestnica
TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
—	Marjana Gostečnik, delegatka
—	Nevenka Novak, namestnica
TOZD PRODAJA RADEČE
—	Slavka Brečko, delegatka
—	Danica Dular, namestnica
3.	DO MLINSKOPREDELO-VALNA INDUSTRIJA CELJE TOZD MLIN
—	Rozika Perkovič, delegatka
—	Milica Sevšek, namestnica
TOZD PEKARNA SLAŠČIČARNA CELJE
—	Sonja Kampuš, delegatka
—	Jožica Orač, namestnica
TOZD PEKARNA, SLAŠČIČARNA ROGAŠKA SLATINA
—	Jožica Žumer, delegatka
—	Ana Kužner, namestnica
4.	DO GOSTINSKO PODJETJE CELJE
TOZD MAJOLKA
—	Fanika Kiš, delegatka
—	Milena Kotnik, namestnica
TOZD NA-NA
—	Ana Cverlin, delegatka
—	Karel Pintarič, namestnik
TOZD OJSTRICA
—	Ana Božnik, delegatka
—	Marjana Glinšek, namestnica
TOZD SAVINJA LAŠKO
—	Hedviga Drnovšek, delegatka
Terezija Dorn, namestnica
5.	DO HOTELI-GOSTINSTVO
TOZD GOSTINSTVO-TURI-ZEM CELJE
—	Fanika Rut, delegatka
—	Cvetka Renčelj, namestnica
TOZD GOSTINSTVO TURIZEM RAVNE NA KOROŠKEM
—	Mirko Igerc, delegatka
—	Jelka Cifer, namestnica
TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM RADLJE OB DRAVI
—	Marjana Ledinek, delegatka
—	Gvido Jeznik. namestnik
6.	DO DRAVINJSKI DOM TOZD VARNOST
—	Bojan Felicijan, delegat
—	Zdenko Kos, namestnik
TOZD DOM
—	Dušan Marguč, delegat
—	Danica Lajnšček, namestnica
TOZD GT JELEN
Ivanka Obrul, delegatka Jerica Repnik, namestnica
7.	KZ LAŠKO
TOZD PROIZVODNJA IN PREDELAVA MESA — Franc Križnik, delegat
—	Zvone Štaut, namestnik
TOZD TRANSPORT
—	Jožica Bračun, delegatka
—	Jožica Rajh, namestnica
TZO
—	Stanislav Kramer, delegat Anastazija Deželak, namestnica
8.	KZ CELJE
—	Vanda Prašnikar, delegat
—	Anica Steiner, namestnica
9.	KZ SLOVENSKE KONJICE TOZD LASTNA PROIZVODNJA
—	Boris Klančnik, delegat
—	Marija Furman, namestnica
TOZD ZADRUŽNIŠTVO
—	Franjo Tepej, delegat
—	Jure Zidanšek, namestnik
10.	DO MODA CELJE
—	Mira Kolar, delegatka
—	Brigita Sajovič, namestnica
11.	DO TEKO CELJE
—	Ivanka Križman, delegatka
—	Erna Golež, namestnica
12.	DO REKLAMA CELJE
—	Marica Gregl, delegatka
—	Marjana Sluga, namestnica
13.	GP TURIST NAZARJE
—	Franc Sivec, delegat
—	Vladislava Vidmar, namestnica
14.	ZDRAVILIŠČE DOBRNA
—	Jelka Samec, delegatka
—	Ivanka Lavrinc, namestnica
15.	HOTEL KOŠENJAK
—	Jurij Erjavc, delegat
—	Marjana Haložan, namestnica
16.	KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR
TOZD TRGOVSKA DEJAVNOST
—	Hinko Novak, delegat
—	Ivan Kovačič, namestnik TOZD KLAVNICA
—	Drago Tržan, delegat Magdalena Rojc, namestnica
TOZD TRANSPORT
—	Ivan Tojnko, delegat
—	Breda Potočnik, namestnica
TOZD LASTNA KMETIJSKA PROIZVODNJA
—	Nežika Tatarevič, delegatka
—	Jože Mlakar, namestnik —
TOK ŠENTJUR
—	Zdenka Batistič, delegatka — Jože Erjavec, namestnik
17.	DO AVTOTEHNIKA
—	Marija Franc, delegatka
—	Marija Križnik, namestnica
18.	DO AVTO CELJE
—	Tatjana Požlep, delegatka
—	Marija Leskovšek, namestnica
19.	DO TKANINA TOZD VELEPRODAJA
—	Marija Čonč, delegatka
—	Zinka Ojstršek, namestnica
TOZD MALOPRODAJA
—	Marija Strniša, delegatka
—	Alenka Uršič, namestnica
TOZD POTROŠNJA ZAGORJE
—	Borči But ja, delegatka
—	Nevenka Gorišek, namestnica
Pisma bralcev
Pozdravljeni!
Pravkar prebiram Vestnik in sem prišla do sestavka, kjer vas nekdo sprašuje za nasvet oziroma odgovor. Ob tem me je prešinila naslednja misel: »Zakaj ne bi tudi jaz poskusila poiskati odgovor na svoje vprašanje preko našega časopisa?«
Naj kar preidem k stvari. Končala sem gostinsko šolo v Celju in sicer z lepim uspehom. Vendar zaradi majhnih otrok in še drugih objektivnih vzrokov nisem mogla delati v gostinstvu, zato sem se zaposlila v trgovini. Ne moti me precej nižji osebni dohodek, ne motijo me nadure. Moti me le to, da kljub triletni šoli sedaj nimam priznane kvalifikacije za delo v trgovini. Zato naslavljam na naše glasilo vprašanje v upanju, da bom dobila odgovor, ali imam kakšne možnosti za interno kvalifikacijo v okviru delovne organizacije ali sozda. Ali to lahko dosežem s prakso in koliko je mora biti, seveda v letih?
Kljub prizadevanju za čimboljše opravljeno delo v vseh teh letih sem še zmeraj brez kvalifikacije in torej tudi najslabše ocenjena. Glede na to, da tudi precej poslovodij nima poslovodske šole, da o namestnikih ne govorim, mi misel, da je samo pri meni tako pomembna ustrezna šola — ki pa je skoraj popolnoma enaka kot gostinska, traja enako obdobje, je prav tako poklicna — ne da miru.
V upanju, da mi boste v časopisu odgovorili, zaključujem to pisanje.
S tovariškim pozdravom Blanka Doberšek Odgovor:
Po zakonu o združenem delu in zakonu o delovnih razmerjih delavec sklene delovno razmerje za dela in naloge, za katere izpolnjuje pogoje glede strokovne izobrazbe oz. z delom pridobljene delovne zmožno-
sti, ki se zahtevajo za opravljanje teh del in nalog. Če delavec teh pogojev ne izpolnjuje, teh del oz. nalog ne more opravljati oz. le za določen čas, dokler delovno mesto ni ustrezno zasedeno. Ker pa je v preteklosti bilo dosti delavcev, ki niso izpolnjevali pogojev glede strokovne usposobljenosti, stopnje strokovne izobrazbe oz. ustrezne smeri, vendar pa so že dalj časa uspešno opravljali takšna dela, je noveliran zakon o delovnih razmerjih omogočil, da se takšnim prav tako prizna usposobljenost, in sicer na osnovi z delom pridobljene delovne zmožnosti, ki pa se prizna samo za določena dela in naloge (ki jih delavec dejansko opravlja) in samo v ozdu, v katerem jih opravlja. Obenem mora biti postopek za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti urejen s samoupravnimi splošnimi akti ozda.
Izpolnjeni pa morajo biti tudi pogoji glede dobe uspešnega opravljanja teh del oz. nalog ter minimalna starostna doba delavca oz. delavke, kar vse mora prav 'tako biti opredeljeno v ustreznih samoupravnih splošnih aktih.
V vašem pismu bi torej prišlo v poštev ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, na osnovi katere bi vam bila priznana kvalifikacija oz. sposobnost za dela in naloge, ki jih že dalj časa verjetno uspešno opravljate, nimate pa ustrezne strokovne usposobljenosti. Seveda pa je prvi pogoj za to, da ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti urejajo samoupravni splošni akti vaše DO ter da izpolnjujete z akti (že omenjene) zahtevane pogoje. Možnosti torej so, obrniti se morate na kadrovsko oz. pravno službo vaše DO in se podrobneje pozanimati o tem.
Pohorski
bahač
Bradača pohorskega dobro poznam, opisati njega pa le delno znam, pri njem resda nikdar se ne ve, ker najdeš ga povsod in rad vse ve.
Kot hišnik koče dobro je poznan, kot dimnikar pa vaščanom znan, sam pravi, da je bil viličarist, veliko ve, čeprav ni optimist.
Je vedno mož veselega srca, čeprav veliko resnih mož pozna, umetnikov cel kup in Tofa še, čeprav ne vem, če se ne hvali le.
Bradača v našem kraju vsak pozna, vsak, prav vsak, ki se smejati zna, njegovega imena ne izdam, vsak naj pomisli, da odgovor sam.
Bradač veseli, ne zameri mi, pero največkrat ven kaj izpusti, življenjska pot je tvoja lep roman, v vaseh premnogih dobro si poznan.
Zlatko Škrubej
MERK
VE&TMBK	MAREC 1985
Sprejem za Sanjo, Milico, Mileno in Vesno
Že lani smo poročali, kako se je ob smrti Sretane Džorovič, ki pripravili skromno zakusko in razdelili darila dedka Mraza, je zapustila štiri male deklice, izkazala s solidarnostjo nepo- Novoletnega sprejema v blagovnici Nova vas so se poleg deklic sredna soseska v Kraigherjevi 7 v celjski Novi vasi, zlasti še v in njenih udeležili direktor tozda Prodaja Stanko Golavšek, šef tozdu Prodaja, delovne organizacije Potrošnik-Merx, kjer je sektorja Stanko Godec in poslovodja blagovnice Peter Golež. bila pokojnica zaposlena.
Tudi letos za novo leto so se deklic Sanje, Milice, Milene in	Mitja Umnik
Vesne spomnili v tozdu Prodaja, jim skupaj z. babico in očetom	Foto: Rado Pantelič
Zajamčeni OD
Petdeset
udeležencev
VII. zimski pohod Arihova peč v Avstriji
V zvezi z odgovorom na vprašanje o zajamčenih osebnih dohodkih v Pravni praksi, št. 1-85 z dne 17. januarja letos, opozarjamo na naslednje:
Najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca (zajamčeni osebni dohodek). je najnižja mesečna akontacija osebnega dohodka, ki jo mora dobiti delavec za poln delovni čas in izpolnjevanje delovnih obveznosti. S tem zneskom varujemo materialno in socialno varnost, ni pa to element sistema delitve po delu. Zato z osnovami za obračun osebnih dohodkov nima neposredne zveze — ni namreč važno, ali ima mesec 168 ali 182 ali več delovnih ur, ki se štejejo kot polni delovni čas, ni važno, ali ima delavec v akontaciji osebnega dohodka 2 ali 12 % od minulega dela itd.
Vsaka mesečna akontacija osebnega dohodka (ob navedenih pogojih) mora biti izplačana najmanj v višini »najnižjega zneska«!
Ni pa nujno, da se zaradi medletnih sprememb višine najniž-
jega zneska spreminjajo osnove za obračun osebnih dohodkov v posameznih organizacijah združenega dela — ni namreč pomembno »priznavanje« v samoupravnih splošnih aktih, temveč »izplačevanje« v praksi.
Namen zakona pri tem je, da gre doplačilo razlike do najnižjega zneska na račun sredstev za osebne dohodke, ki je sicer na razpolago za izplačila osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela. Zakon torej v teh primerih zagotavlja najnižji znesek posameznim delavcem na račun osebnih dohodkov drugih delavcev, ne spodbuja pa k povečevanju sredstev za osebne dohodke z vidika ohranjevanja razponov znotraj organizacij združenega dela.
Prosimo, da objavite tudi naše uradno mnenje v zvezi s tem vprašanjem, saj odgovor v rubriki »vprašanja — odgovori« v številki 1-85 v tem delu ni v skladu z zakonom in bi ravnanje na podlagi tega odgovora zahtevalo celo posebno samoupravno aktivnost ob vsaki objavi najnižjega zneska.
RK za delo, predsednik Peter Toš
V nedeljo, 3. marca 1985, so Slovensko planinsko društvo Celovec. Slovenska športna zveza Celovec in Slovensko prosvetno društvo Rož v Šentjakobu organizirali že Vil. zimski pohod Arihova peč, v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo, kjer so fašisti pred 40 leti izvedli gnusen pokol.
Planinci delovne organizacije AVTO Celje se tega tradicionalnega pohoda udeležujejo že peto leto in gojijo tesne prijateljske odnose s člani Slovenskega planinskega društva iz Celovca.
Na letošnji pohod so planinci Avto Celja povabili tudi sodelavce delovne skupnosti sozda Merx. Povabljenci smo se ga z zadovoljstvom udeležili. Tako nas je sodelovalo 50 udeležencev planinske sekcije Avto Celje, bili pa smo tudi edini udeleženci iz celjske regije.
Ob 10. uri je bila krajša spominska slovesnost pri Polancu na
Čamernici nad Šentjakobom v Rožu. Od tam smo peš krenili po zasneženih gozdovih in s položnega terena hitro prešli na dokaj zahteven visok snežno leden teren, ki nas je pripeljal do Slovenske koče na vrhu, tam pa so nas prijazni Korošci pričakali s toplim čajem.
Vsi udeleženci pohoda, ki so ga organizirali člani planinske sekcije Avto Celje, smo pohod dobro prestali, saj se nihče ni upehal ali poškodoval kljub zahtevni poti. Po vrnitvi smo vsi prejeli spominske značke in pisno priznanje za udeležbo.
Ana Peperko-Koprivc
P. S.
Namen članka je spodbud.fi tudi druge planinske sekcije pri članicah sozda MERX, da bi člane planinske sekcije Avto Celje imeli za vzor, še posebej pri navezovanju in krepitvi pristnih odnosov s Koroškimi Slovenci.
Sklep o odstranitvi z dela
Zimski šport je priljubljen
Ali lahko individualni poslovodni organ izda odločbo o odstranitvi delavca iz tozda (suspenz)? Kakšno vlogo ima pri tem disciplinska komisija? Kaj storiti, če delavski svet na ugovor delavca ugotovi, da je suspenz nezakonit, disciplinska komisija pa še ni odločala o odgovor iosti delavca?
Individualni poslovodni organ ali drug delavec lahko izda odločbo o začasni odstranitvi delavca z dela in iz tozda, če je za to pooblaščen v samoupravnem splošnem aktu. Tako ureditev dopušča prvi odstavek 188. člena zakona o delovnih razmerjih. Odločbo pa je treba v roku, ki ga določa samoupravni splošni akt. najkasneje pa v sedmih dneh, predložiti pristojnemu organu v presojo.
O tem, kateri organ je pristo-
jen za presojo, ali je individualni poslovodni organ odločil o odstranitvi delavca iz tozda v skladu s samoupravnim splošnim aktom oziroma zakonom, mora zopet določati samoupravni splošni akt. Ta organ je lahko tudi disciplinska komisija. Zakon določa (čl. 188-IIlZDR),dače pristojni organ ugotovi, da je pooblastilo o izdajanju take odločbe zlorabljeno, stori tisti (IPO ali drugi pooblaščeni delavec) hujšo kršitev delovne obveznosti.
Če delavski svet razveljavi sklep o odstranitvi delavca z dela in iz tozdov, je treba delavca takoj pozvati nazaj na delo in mu nadoknaditi eventualno prikrajšanje pri osebnem dohodku, oziroma mu za tiste dni, ko je bil odstranjen iz tozda, priznati in izplačati osebni dohodek v višini, kot da bi delal.	(A. D.)
V	nedeljo, dne 17. 2. 1985, so se zbrali smučarji desetih delovnih organizacij iz konjiške občine na Rogli.
V	čudovitem sončnem vremenu se je zbralo preko 200 smučark in smučarjev. Nato so bili razdeljeni v štiri skupine, in sicer:
do 30 let, od 30 do 40 let. od 40 do 50 let in veterani — starejši od 50 let.
Tudi športniki Dravinjskega doma se že več let udeležujejo zimskih športnih srečanj. Zlasti je veliko zanimanja za tekmovanje v okviru sozda in občinskega sindikalnega sveta občine Slovenske Konjice.
Tekmovanje se je pričelo ob 10. uri na progi Ostruščica 1. Smučarke so sc izvrstno uvrstile.
Prvo mesto v ženski ekipi do 30 let je dosegla naša delavka Mojca Klevže in drugo mesto v ženski ekipi 30 do 40 let Anica Lipavic. Pa tudi druga dekleta so se uvrstila med najboljših 15. Smučarji pa so tokrat imeli smolo, tako je najboljše — peto — mesto dosegel Stanko Marinšek.
Pokrovitelja sta bili DO LIP in 1MP iz Slovenskih Konjic. Zaključek tekmovanja je bil v hotelu Planja na Rogli. Medalje in diplome je podelil sekretar občinskega sindikalnega sveta tov. Borko.
Vzdušje med našimi tekmovalci je bilo športno in v pričakovanju novih srečanj na Kopah v okviru 4. zimskih športnih iger sozda Merx.
B. M.
MERK
VESTNIK
MAREC 1985
Konjeniški klub Merx Celje ob svoji 40-letnici
tsvd
u:
Letos proslavljamo dve oblet nlci: prva je 40-letnica obstoja {konjeniškega kluba Celje, druga ‘pa 10-letnica preselitve iz spodnje Hudinje v nove klubske pro-ismSre v Škofji vasi 51. Lahko redčimo, da je to 40 let požrtvovalnega dela, v katerih so naši člani s ojimi konji dosegli marsikateri peh in celo zastopali barve Ju-slavije.
S preselitvijo v nove klubske prostore smo dobili tudi nove jahalnice. in sicer veliko travnato jahalnico, kjer prirejamo tudi tekmovanja, peščeno jahalnico za dresuro ter pokrito jahalnico, ki nam omogoča treninge tudi v slabem vremenu. Dobili smo nov hlev, v katerem je 11 prostorov za konje, prav toliko imamo tudi konj. Trenutno imamo dva žrebca, 4 kobile ter 5 konj in žrebič-ka. V teh desetih letih smo začeli tudi z vzgojo lastnih žrebet, ki jih nato počasi pripravljamo za preskakovanje ovir in kot kaže, imamo kar lep uspeh.
Organiziramo tudi tečaje ko-njeništva, tako da se nam lahko pridružijo vsi, ki imajo radi konje. Letno imamo dva tečaja, in sicer za odrasle ter za mladino od 12. leta dalje. Vsako leto se vpiše mnogo novincev.
Delo in treningi naših članov so precej naporni in zahtevni. Potrebno je veliko volje in ljubezni do konj. Člani opravimo marsikatero delo v klubu, kot npr. pripravljanje parkurja, spravilo sena, pobiranje koruze, vzdrževanje opreme — čiščenje... Mladinska organizacija tudi uspešno sodeluje z mladinsko organizacijo iz Škofje vasi ter
navezuje stike z mladino in starejšimi prebivalci.
In delo MO KKMC? Vsaj enkrat mesečno sklicujemo sestanke, na katerih se dogovorimo glede delovnih akcij, treningov ter drugih programov. Na ta način omogočamo dobro delovanje in vzdušje tako mladinske organizacije kot kluba samega.
Sodelujemo na raznih tekmovanjih, od republiških do balkanskih prvenstev pa tudi na raznih prireditvah, npr. na pustovanju, otvoritvi obrtnega sejma in drugih sejmov, novoletnem karnevalu ...
Seveda se pojavljajo tudi napake v delu MO. vendar jih uspešno rešujemo s pomočjo trenerja.
V teh štiridesetih letih smo dosegli mnogo dobrih rezultatov na raznovrstnih tekmovanjih in nekajkrat celo zastopali barve Jugoslavije. V letih 1965 do 1975 smo dosegli največje rezultate, na primer:
na balkaniadi so dosegli 1. do
3.	mesto:
Eva Završnik — na Kobri
Vlado Rančigaj — na Kobri in Legendu
Branko Špeglič — na Ibarju
Branko Baltram — na Zmiji
Če še malo pogledamo nazaj v zgodovino delovanja našega konjeniškega kluba, naletimo na imena zelo uspešnih tekmovalcev, od katerih nekateri tekmujejo še danes, npr.:
Ivan Bizjan (Sedef). Matjaž Čik (Sedef, Kobra), Vlado Rančigaj (Kobra). Franc Mesarič (Legend), Eva Završnik (Zmija , Fantom)... ter še
mnogo drugih, ki so tekmovali na republiških in državnih prvenstvih. petih balkaniadah, treh evropskih šampionatih (Rim. Pariz, St. Moritz);
Rim—- Matjaž Čik — na Se-defu
Pariz — Vlado Rančigaj — na Legendu
Eva Završnik — na Kobri
St. Moritz — Eva Završnik — na Ibarju
V letu 1979 sta Bojan Herman na VVindsorju in Saša Domanjko na Boraku na balkaniadi dosegla deveto in enajsto mesto. Na meddržavnem turnirju v Zagrebu je v posamezni konkurenci dosegel Bojan Herman na Wind-sor ju peto in Saša Domanjko takrat na Rexu šesto mesto. Ekipno je bil celjski klub tretji. V zaključnem parkurju 1.45 m je bil Bojan Herman tretji, za njim pa sta se uvrstila Milan Milutino-
vič in Rajka Jurič. V lovu na točke sc je Bojan uvrstil na šesto mesto, prav tako tudi v skupnem plasmaju v A skupini. Saša pa se je v B skupini uvrstila na deveto mesto.
Leta 81 je bil Bojan z VVind-sorjem prvi tudi doma, na šam-pionatu skoka v višino je dosegel 1,85 m.
To je bilo tudi hkrati poslovilno tekmovanje pred njegovim odhodom v JNA. Saša pa je morala na težko operacijo, zato so bili to tudi naši zadnji večji rezultati.
Zdaj je bilo treba začeti skoraj znova z mladimi jahači. V zadnjih treh letih se je pojavila nova skupina tekmovalcev, kot so: Beno Kovač, Aleš Grilce, Marjan Jeseničnik, Andrej Kučer. Spela Raznožnik, Barbara Lorber. Aleš Kučer. Natalija Čre-pinšek, Stanka Kolarič, Marta Mlinarič ter Darja Pangerl.
Seveda pa sta pomembna tudi tekmovalca Tomaž Šeško na Ezi ter Alojz Zorman na Diku. ki tekmujeta za naš 'klub na lastnih konjih.
Trenutno imamo v klubu na-
slednje konje:
Leta 1980 smo iz NDR uvozili VVindsorja in Rexa, v letu 1983 smo kupili žrebca Markiza, ki je sin potomca najhitrčjšega jugoslovanskega konia Kazanove, uvoženega iz Francije.
Tako imamo v klubu trenutno 13 konj. od tega so se v našem hlevu žrebili in vzgojili Don — pet let. Dahlija — štiri leta, Vanda! — tri leta in Malajka —šest mesecev. Ostale konje, ki so po poreklu večinoma pol krvni Angleži. pa smo kupili iz argele Zobnatica in okolice. To so konji Jabočilo. Katjuša, Markiz, Olaf. Iz okolice Dakova pa sta prišli v naš klub črni lipicanki Mara in Alka. dobili smo ju za pospeševanje konjeništva v Celju ter kot 'izvajanje programa SLO. Najmanjša Šeherezada — poni je v veliko veselje celjskim otrokom.
Poleg velikih problemov z obnavljanjem osnovnih objektov pa je največji problem obnavljanje črede.Vsako leto bi morali dokupiti vsaj 1 do 2 konja, zgodi pa se. da tudi v treh letih ni dovolj denarja zanje. Zato smo zašli v kritično obdobje, da ne moremo doseči takih rezultatov kot pred leti.
Za pomoč smo zaprosili tudi pokrovitelja sozd Merx Celje, upamo, da bo sodelovanje uspešno, da se bo izboljšala perspektiva kluba, da bomo lahko nabavili kvalitetnejše konje, saj bomo tako tudi uspešneje propagirali pokrovitelja.
Pripravili smo si tudi program tekem, na katerih bomo sodelovali v letu 1985:
—	nastopili bomo na 17 republiških in 5 internih tekmovanjih, poskušali pa bomo doseči tudi čimboljše rezultate v republiškem in državnem merilu;
—	v Celju bomo kot vsako leto organizirali nastopa; v juliju v počastitev praznika občine
Celje ter 22. septembra že tradicionalni turnir za pokal obrtnega . sejma v Celju;
— poskušali bomo organizirati tudi več nastopov v celjski regiji, kar nam je že v letu 1984 zelo dobro uspelo v sodelovanju s konjerejskim društvom iz Slovenj Gradca.
In kakšen je odnos članov do konjev, kaj jim pravzaprav pomenijo?
To, da je konj že od nekdaj človekov spremljevalec na delu in polju, v borbi in miru, vemo.
Tudi to. da konja vedno bolj izpodriva traktor. Konja pravzaprav v mestu nikoli ne vidimo, pa tudi po vaseh jih ni več toliko. Uporabljamo jih predvsem v športne namene. Konj je človekov prijatelj, je bitje, ki se zelo naveže na človeka. To pa privlači ljudi. Predvsem pa mora imeti človek, ki se ukvarja s tem športom. precejšnjo mero potrpljenja, saj je pot do znanja težka. Potrebuje pa tudi veliko ljubezni do konja.
Konjeniški klub Celje je za svoje uspešno delo prejel v letih 1972 in 1982 državno priznanje Enako odlikovanje — orden * srebrnim vencem, so prejel tekmovalci in trenerska ekipa, saj so na tekmovanjih kar celih pet let dosegali zavidljive rezultate v republiki, državi in inozemstvu. Tako so ponesli slove* konjeniškega kluba po večin: evropskih držav.
Zadnja leta doživljamo v klubu večje reorganizacije. Pričakujemo pa, da bomo lahko ponovno dosegali dobre rezultate, da bomo klub dvignili na takšer nivo kot pred leti. kajti članstvo je sposobno in pripravljeno delati. Omogočiti bo treba le, da nabavimo ustrezno število konj iz jugoslovanskih argel. od koder smo tudi sedaj nabavljali večino ■ konj angleške rase.
Nagradna
križanka
»
RUSKI GLEDALIŠKI REŽISER IN PEDAGOG
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke
MASKOTA, ASTAIRE. 1RI. ANTARES, SKANDINAVEC, RT1NA. KPI, SEAN, KRKA, TANA. AORIST. GATER, IRA. BARD, ZOOLOG, AER, NK, OSIJEK, OSAT, DA. ETAMIN. ENAKOST, REID, DILETANTIZEM, AVANTI, EKONOMIJA, KOPRIVNIK, NARA, LEC, STARKA, V A Izžrebani nagrajenci:
1.	nagrada: Ana SELČAN, Okrogarjeva 5, 63000 Celje
2.	nagrada: Elizabeta REBERŠAK, Tomšičev trg 17, 63000 Celje
3.	nagrada: Mirko TAJNŠEK. Pohorska 9, 63000 Celje,
4.	nagrada: Marija VESENJAK. Dobojska 31, 63000 Celje Nagradni razpis:
1.	nagrada 700,00 dinarjev
2.	nagrada 500,00 dinarjev
3.	nagrada 300,00 dinarjev
4.	nagrada 100,00 dinarjev
Vse rešitve pošljite na naslov: MERX VESTNIK. 63000 Celje. Ul. 29. novembra 16, s pripisom Za nagradno križanko.
MODRO BARVILO IZ ZDROBLJ. STEKLA
SL. SKLADATELJ IN NJEGOVA OPERA
POLITIK
BEBLER
ZDRAVILO
KLADA ZA SEKANJE
ASTATIJ
NADAR-
JENOST
AZIJSKA
PALMA
GL. MESTO GANE
KAREL
FRANZ
V BLOKE ALI PALICE VLITA KOVINA ZA PREDELAVO
MESTO V SRBIJI (Ei)
VRSTA
METULJA
PRVI. SLOV.
ŽIVINO-
ZDRAVNIK
IVO JAN
NENADEN
DVIG
MESTO NA POLJSKEM
MESTO V ZDA (PRI S. FRANCISCU)
ODREZEK
ČLAN
BEATLOV
STARR
ORODJE ZA ZEMELJSKA DELA
RADO
MURNIK
KRAJ NAD VIPAVO
LJUDSKI ZBOR NA TRGU V ST. ATENAH
KRAŠKI
POJAV
VELIKO
SITO
DOMAČA
VPREŽNA
ŽIVAL
NAJV.
ITALIJ.
PESNIK
RUSKI RAZISKOVALEC
ARKTIKE
KAREL
ČAPEK
JUNAK
STRIPOV
KIRBV
DEL ULOMKA POD ČRTO
REKA, KI TEČE SKOZI VELENJE
AMER.
PUBLICIST
(CONRAD)
CERKV.
IZOBČENJE
ST. CELJSKI ATLET, SKAKALEC S PALICO (ROMAN)
SESTAVIL: R. NOČ
IZLET Z OBEDOM
KONČEK
SUKANCA
TOPOT
KONJSKIH
KOPIT
MESTECE NA PAŠMANU
ZNAMENJ ,. PULJA
OKUSNA MOR. RIBA
MAKEDON-
DKOKOLO
DEPARTMA IN REKA V J. FRANCIJI
ZBORNI
PLESALEC
NEKD. PRVI PEVEC V CERKVENEM ZBORU
ARGON
POKRAJ. V VIETNAMU
MITOL.	AMERIŠKI
PRVI	SKLADAT.
LETALEC	MUSICLOV
(JEROME)
tlačansko
DELO
ŽUPAN POD FRANCOZI
KRALJEVIČ IZ MAHAB-HARATE
LATAN
AM. FILM. IGRALKA (BO)
MESTO V ČILU