Zveza slovanskega uciteljstva v Avstriji. Odbor slovanskega užiteljstva v Afstriji je imel svojo p r v o sejo dne 14. in 15. aygusta t. 1. r Mariboru, kjer se je obenem 15. in 16. istega meseca vršila XXI. glavna skupščina Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Odborova posvetovanja so trajala pr?i dan od 8. dop. do 12'/». pop. pa od l1/, do 6 7, in drugi dan od 7,8. ure do 10. dopoldne. Udeležili so se jih starosta J. č e r n y iz Prage, I. podstarosta Stanislav N o w a k iz Krakova, tajnik M. H a j n y iz Jankovic na Moravskem, blagajnik Adolf Schuster iz Bojanova na Ceškem in člani odbora Egelbert Gangl, deželni poslanec iz Idrije, Stanislav P a l k a ii Bohnje in Dragotin P f i b i 1, c. kr. šolski nadzornik z otoka Krka. Oprostili so se: Ant. Gebaurova iz Kromeriža, Jakov Marinkovid iz Zadra, Mihajlo S o z a n j s k i j iz Jaseniee Silne pri Drohobyču in njegov namestnik Ivan Yertyp o r o h. Tov. Ivanu Herasimovicu iz Bukovine ni bilo mogoče odposlati pravi čas vabila na sestanek, ker tajnik ni vedel za njegovo tedanje bivališče. Kot gostje pa so bili zraven tov. Josip Z a v a d a iz Dobrotic na Moravskem in L e h a r iz Hrasnika. Starosta Cerny otvori sejo, malo delavnost Zveze opravičuje s svojo težko boleznijo, ki ga je dolgo časa zadrževala in ga še zadržuje od slehrnega intenzirnejšega dela in prosi, da prevzame funkcijo staroste I. namestnik tov. Nowak vsaj za toliko časa, dokler se njegov zdravstveni položaj ne poboljša. Sprejeto. Na predlog tajnika Hajnega je bil odposlan odboru za oslavitev Ljudevita Gaja v Krapini telegram k slavnosti, ki se je vršila na čast spominu tega velikega Hrvata. 1. Tajnik na kratko poroča o dosedanjem delovanju Zveze: medsebojni pismeni in slovstveni stiki med slovanskim učiteljstvom so se gojili, izkušalo se je tudi navezati nove; tajnik je zastopal Zvezo pri manjšinski manifestaciji v Kromerižu in pri užitaljski manifestaciji v Ljnbljani; drž. zboru se je podalo potom Slovanske jednote peticija za uvedbo popolne autonomije Tseh šolskih kategorij in peticija proti Axmanovemu zakonu; naučnemu in krajanskemu ministru je bil podan memorandum o omenjenih peticijah; državnemu zboru je bila podana peticija za natančnejšo stilizacijo § 55. drž. šol. zak., v kateri bi bilo rečeno, da se prizna učiteljstTU iste službene dohcdke kakor državnim uradnikom XI.—VIII. činovnega razreda; tov. Gebaurova, Patka in tajnik so bili kot deputacija Zveze pri slovanskih parlamentarnih strankah s prošnjo, da prevzame država 50% troškoT za Ijudsko šolstvo; o poljsko-čeških razmerah v Šleziji se je na licu mesta poučil tajnik sam, da bi si mogel ustvariti sodbo, je li nujno, da bi se tu deželne učiteljske organizacije angažirale, kakor se je to istinito zgodilo od strani poljskega Towarzystwa pedagogicznega v Tešinu. — Tajniško poročilo se odobri. 2. Poprava pravil (poroCa tov. Šustr). Po podrobnem razgovoru, ki so se ga udeležili vsi prisedniki, se je sklenilo sledeče izpremembe. § 1 d) btaniti in podpirati koristi slovanskega učiteljstva.*) § 2 h) z vsemi, državnim občanom po zakonu dovoljenimi sredstvi, ki morejo koristiti duševnemu, gmotnemu, druzabnemu in državljanskemu položaju učiteljstva in šolstra.*) § 8 a) se dopolni z oesedami: in pred> loge za izpremembo pravil. § 8 c) nadalje Toli šest članov v odbor in šest namestnikov tako, da so zastopane vse udeležene narodnosti. § 8. Zadnja vrstiea se dopolni: ali z aklamacijo. § 10. Odbor Zveze obstoji iz predsednika, d?eb njegovih namestnikov, tajnika, blagajnika in iz 6 članov, ozir. njih namestnikov. V tem besedilu se pravila natisnejo t organih deželnih osrednjih društev, obenem se. priredi posebe iztiske, ki se jih da delegatom; tako si Zveza prihrani izdatke za tisk, ki bi bili sicer precej znatni, če bi se moralo pustiti tiskati pravila v šest jezikih. Občnemu zboru v Krakovu se te sklenjene predloge glede izpremembe pravil predloži. # 3. Poslorni red (poroča tov. Sustr). Pristopi se takoj k podrobnemu razgovoru; tov. Šustra se naprosi, da izpremeni sroj elaborat t smislu sprejetih predlogov in da po končni redakciji stori z njim, kar se tiče tiska, isto kar je bilo sklenjeno glede pravil. 4. Prispevki deželnih organizacij Zvezini blagajni. Pri tem je bil najtrši oreh vprašanje, odkod naj bi su krilo potne troške delegatov na občne zbore. V Zvezi 80 deželne organizacije, ki imajo tolikokrat po tisoč članov kakor druge po deset in vendar imajo te kakor one enako pravico za 8 delegatov za občne zbore. če plača vse te troške Zveza, plačujejo s tem velika osrednja društva znatne vsote za male organizaeije, ki bodo vedno pasivne, nasprotno zopet, kakor hitro je bilo izrečeno načelo, da so si vsi člani Zveze enakopravni, se ne more jemati manjšim društvom pravice na enako zastopstvo. če bi pa odpadlo kritje vseh stroškov za dalegacije deželnim organizacijam, tu bi manjše organizacije ali izkrvavele ali pa bi morale ostati brez zastopstva. Po daljšem razgovoru je bil sprejet predlog staroste Oernega, da bi se ustanovil širši odbor, v katerega pošlje vsaka deželna organizacija — član Zveze — po enega zastopnika; ta bo plačan iz blagajne Zreze, druge delegate pa plača organizacija, ki jih odpoš^je. če katera manj delegatov pošlje, tvorijo ti pri glasovanju vedno eno polno celoto in imajo osem glasoT. Clani širšega odbora bodo zaupniki svojih društev in bodo tvorili vez med Zvezo in deželnimi organizacijami.**) Nato se je sklenilo predlagati občnemu zboru prispevek 10 vin. za vsakega člana deželnih organizacij.***) *) Zadnjie je vlada to črtala. **) Tu pa bi toplo priporošal, da bi tvorila osrednja društva ene dežele deželno zvezo, ki bi potem bila član slovanske Zveze. ***) Preko ražuna tov. blagajnika smatram ta prispevek za popolnoma nezadosten; skromnost ni tu nikakor umestna. (Tajnik.) 5. Naloge Zveze: a) Izboljšanje gmotnih razmer učiteljs t v a. Predsednik proglasi, da Zveza vztraja pri zahtevi, da se izboljšanje izvrši v tem smislu, da dobijo učitelji enake dobodke, kakor jih ima državno uradništvo XI. do VIII. činovnega razreda. K stvari govori Nowak, Hajuy, Patka, Šustr, Gangl. Po daljšem razgovoru se prihaja k predlogom : § 55. drž. šol. zak. naj se jasno stilizuje; med zahtevami vsega učiteljstva je tudi 35 letna tlužbena doba. Oe se je vlada izrekla proti 35 letni službeni dobi, na to se ne bomo ozirali in se ozirati ne moremo; potrebni predpogoj je dan že s tem, da je v Istri uredena 35 letna službena doba in da ta sklep pri vladi ni naletel na nikakršne ovire. Nadalnji razgovor se suče krog taktičnega postopanja, o katerem se je potem podrobno dogovorilo. Deutsch. - ost. Lehrerbund opozorimo, da izvrši — če tega še ni storil — z nami pararelno akcijo. 6. b) P r a t n a varnost učite1 j e r a. Starosta otrarja razgovor. Paika zahteva, da se izdela službena pragmatika, ki se naj predloži dež. zborom v odobriter; za primer navaja uvedbe v Bukovini, okrajne in deželne disciplinarne senate. Šustr omeuja bosansko službeno progmatiko, proti kateri se vse opira, dasi je šele malo časa uvedena. Nowak predlaga, da naj se da to vprašanje na dnevni red prvega prihodnjega zborovanja Zveze. Sprejeto. Poročevalci izdelajo splošna načela našega pravnega varstva, prilagodena krajeynim deželnim razmeram, tako da jih morejo sprejeti vsi deželni zbori. Vse v Zvezi stoječe organizaeije se naprosi, da v svojih organib takoj otvorijo diskusijo o stvari, zaključke naj se odpošlje Zvezi ki jih odda poročevalcem. Določi se poročevalee in prideli se jim po strokah delo: Patku: diseiplinarne rede, Ganglu: položaj učitelja kot držarljana, Pfibilu; učitelj v svojem uradu, Gebaurovi: gmotni položaj učiteljer. Šustr zahteva, da napravi Zveza izjavo proti praksi, kakršno uporabljajo v zadnji dobi nekateri deželni šolski sveti in naučuo ministrstvo, ki utemeljujejo persekucije u&iteljev s tem, češ, da je učitelj izgubil zaupanje pri "nekaterih izmed občanor ali otrok. Gangl poroča o Žirovnikovem in sedem drugih slučajih učiteljskih persekucij, ki jih je samo v enem letu izvršil deželni šolski sret na pritisk klerikalcev. Hajny omenja Harasimovičev slučaj v Bukovini. Sklenilo se je, da se zbere kričeče slučaje in da se te predloži deželnini šolskim svetom dotičnih dežela v t deželnih jezikih. Isto se predloži tudi ministrstvu. 7. Prihodnja glarna skupščina Zveze t Krakovu se določi na dobo med 11.—15. avgustom; prva d?a dni sta namenjena poslovnim sestankom, eden posvetovanju odbora in drugi sestanku delegatov, tretji dan se vrši slavnostno zborovanje, za katero se predlaga tema: Slika sedanje in bodofie šole v Avstriji. Sprejeto. Ker je napočila večerna doba, preloži starosta dve važni točki na drugi dan: 1. o manjšinskem šolstvu in o narodnostnem sporu poljsko-češkem in poljsko-rusinskem. 2. o preskrbi diferenčnih slovarjev in slovnic slovanskih jezikov, in slučajnosti ter prostovoljne predloge. 8. Ustanovitev sloranske učiteljske pisarne zainserate predlaga in utemeljuje tajnik, poroča, kaj se je že izvršilo v tem oziru. Misel za ustanovitev te pisarne se za enkrat opusti, toda pozove zbiratelje inseratov posameznih organizacij, da bi izkušali dobivati inserator tudi za drugoslovanske učiteljske liste. 9. Učiteljskaletnabivališča in sanatorija. češko in moravsko učiteljstro ima primerna poslopja za letorišča na otoku Babu, kjer se bode rado sprejemalo tudi tovariše drugib narodnosti, v kolikor bo dopuščal prostor. Na Slovanski učiteljski dom za enkrat ni niti misliti mogoče, ko se posamezne organizacije, kar se tiče notranjih razmer, med seboj toliko razlikujejo, še mnogo manjka, preden postanemo enotno telo, ki bi se moglo spustiti brez strahu na tako relikansko podjetje. S srbskim učiteljskim domom v Vrnjački banji se dogovorimo o vzajemnosti. Bosansko vlado poprosimo za udobnosti v kopališču Ilidže in r drugih kopališčib, istotako tudi za brezplačna stanovanja v ilidžanski šoli. 10. Šustr predlaga, da se uredi p o u k t zgodorini tako, da se uči slovansko dete slovanske zgodovine. Starosta Oerny si želi tega, da bi razsežnost in vsebino učne tvarine ne določevali uradi, zgodovinski pouk je zadera naše avtonomnosti, zbudimo v časopisih o tem javno diskusijo, kaj naj jo učislovanska zgodovina. 11. Tajnik prosi, da bi se natančno določilo razmerje Zveze k Deutsch-ost. Lehrerbundu in k internae ionalnemu bureauu. Prvega se obvesti, da je Zveza edina zastopnica vseh učiteljskih organizacij v Avstriji, s katerimi naj vbodoče posluje Bund samo potom Zveze. Istotako se proglasi bureauu internacionalnema, da je Zveza zastopnica slovanskega učiteljstva; deželne organizacije, ki so zastopane v mednarodni federaciji, poprosimo, da naznanijo Zvezi svoje delegate; osebe morejo ostati iste, samodabodo zastopale celo Zrezo in ne samo deželne organizacije. Tajnik prevzame nalogo, da preskrbi bodi proti zamenjavi ali plačilu vse potrebne časopist>, da je o vsem zadostno poučen, kaj se godi v naših in tujih organizacijah. 13. Tajnikovo porofeilo o tem zborovanju se da natisniti in se odpošlje redakcijam [vseb. naših časopisov, da more biti istočasno v Tseb. objavljeno. 15. avgusta se je začelo posvetovanje zjutraj ob pol 8. uri. 14. Starosta Černy predlaga, da Zveza vloži prošnjo na železniški svet, da se učiteljstvu prizna enake udobnosti na železnicah, kakršne imajo držarni uradniki (legitimaeije). Obvesti Bund, da ta stori isto. 15. Tajnik predlaga, da prevzame Zveza v stojo nalogo prirejanje učiteljskib. izletov v slovanske kraje, da bi se tudi na ta način delalo izdatno in sestavno za probujo in okrepitev slovanske vzajemnosti in da bi se tega ne prepuščalo samo slučaju. 16. Starosta predlaga, da bi se prirejalo skupne visokošolske tečaje v dyeh, treh, štirih jezikih. Tak tečaj bi se mogel vršiti v 1. 1911. v Ljubljani, pritegnilo bi se k temu nekaj slovenskih profesorjev, profesorjev iz zagrebške, krakovske in praške uni- verze. Odstopi se to tov. Gauglu, da prevzame to jugoslovanska Zaveza kot za lastno zadevo. 17. Tajnik prosi, da »e mu vpošlje kulturne programe posameznih organizaeij in da se izdela skupni kulturni program slovanskega učiteljstva. 18. Manjšinsko šolstro. Treba je zbrati statistiko o šolskih razmerah o manjšinah o vsem Slovanstvu; obrnimo se na obrambna društva. Državnemu zboru poda Zveza prošnjo, da se ustanovi manjšinsko šolstvo, za zdaj vsaj na Dunaju in v Trstu, in da se vzdržuje na državne stroške, kakor je to pri nemških šolah v Idriji, Zadru, Pulju, Trstu, kjer se vendar ne more trditi, da bi bili tu Nemci trajno naseljeni. Tu zdržuje držara nemške šole samo zaradi nekoliko uradnikov in v germanizujoče svrhe. 19. Tajnik poroča o akciji dunajskegakomitejaza reformo n a rodne šole in o svoji konferenci z dr. Schenom. Zveza naprosi deželne organizacije, da izvršijo vprašalno akcijo, da pustijo po svojih poročevaleih izdelati vprašaLno tvarino, in elaborate se odda potem potom Zreze komiteju. Vprašalne pole se primerno dopolni, da odgovarjajo našim razmeram. 20. Slorarji in slovnice slovanskihjezikov. Zveza priporoča učiteljstvu učenje jezikov in opozarja na dobre in praktične slornice. Šustr poroSa o svojem načrtu glede medslovanskega časopisa. Nameraval je s Trstenjakom in Pribilom izdajati trijezični češko-slovenski-hrvaški časopis za učitelje in drugi z izobraževalnim čtivom za dijaštvo; toda učiteljski krogi ljudskib. šol so pokazali za to le malo zaniraanja, še manj srednješolski profesorji. Starosta konstatuje, da za zdaj ni mogoče ustanoviti večjezičnega časopisa, toda kazalo bi že v obstoječib organizačnih časopisih objavljati originalna poročila in članke o sloranskem šolstvu z razlagajočirai opombami. Tajnik omenja, da se je na Moravskem že na ta način delalo in opozarja na starejše letnike Sbornika in Vestnika. Poroča o posvetovanju s prof. Hoškom iz Kromeriža, ki bi bil pripravljen izdelati diferenčne slovaržke. *) 21. Starosta Cerny želi, da bi se dalo na spored gltvne skupščine Zveze tema o p r o gramu Z y e z e. Sprejeto. Starosta se zahvali udeležencem in zaključi sejo. Ni bil samo slučaj, da je odbor slovanske Zveze določil svoje zborovanje na isti čas, ko je imela jugosloranska Zaveza srojo glavno skupščino. Klerikalci na Kranjskem se vsemogoče trudijo, da bi potegnili učiteljstvo na svojo stran in delajo to s sredstvi, ki morejo zbuditi v značajnem možu edino gnus: napredno učiteljstvo preganjajo z groznimi persekucijami in na drngi strani oddajajo najboljša mesta ljudem, maloznačajnimslabotnežem, ki so se dali v nadeji na nemoralno protekcijo izvabiti v tabor reakeije. V teh težkih dobah potrebuje kranjsko uciteljstvo moralne opore in to mu nudi Zveza, to mu nudi ono vzneseno zavest, da ne stoji v boju osamljeno, temveč da stoji v eni falangi z njim 25.000 neustrašenih borilcev za prosreto. Da varujejo učiteljstvo pred preganjanjem iz politiških vzrokov, za lo so poklicane v prvi vrsti deželne organizacije, toda tudi Zveza je pripravljena v vsakem slučaju storiti vse, kar bo le mogoče. Ce le vedno molčimo, ako le trpimo in prenašamo tiho, tembolj raste pogum našim nasprotnikom: le pojdimo z vsakim pritiskom in z vsako krivico pred javnost, pred forum celega Slovanstva. Bimski in birokratiški morilci so vajeni teme, so njeni otroci; zato skrbimo za to, da ne ostane noben njih zločin pokrit s plaščem teme in pozabljenosti: le na dan z vsakim, na svetlobo, naj sodi javnost in videli boste, da se prestrašijo lastnega strupa! M. Hajny, tajnik.