leto LUIIL mm* Z59. v LjnMlnni, v peteh n. novembra 19Z5. cena Din 1*50 Uhaja v mM dan popoldne, iz ne mil nedelle ta praznike. — Inaeratl: do 30 petit 12 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — ,fSlovanski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravutttvot Knailora ali ca stav. 5, prltlieU- — Telefon štet. 304. — Orednlitvo: Enaflova ollea it 8V I. nadalroaia. — Telefon štev« 34. MT Poštnin« platana v gotovini« Vatikansko nasilje Med drobtinami, ki smo si jih izprosili z rimskim paktom prijateljstva in trajnega miru s sosedom onstran Jadranskega morja, se nahaja tudi odločba, da preide zavod sv. Jeronima v Rimu pod zaščito in vpliv naše države. Zavod obstoja že več sto let in je namenjen višji vzgoji jugoslovenskega duhovniškega naraščaja. Ta odločba se je doslej prilično striktno izvajala. Zavod je dobil zanesljivo, rimskemu paktu zvesto odgovarjajočo upravo. Na čelu zavoda je v zadnjem času stopil rektor msgr. Biasotti, duhovnik izredno lojalnih pogledov in prorektor mssrr. Butković. Rektor Biasotti je Italijan, ki pa se zaveda svojega položaja in ki je svoje mesto upravljal čisto v duhu zavodne misiie in naloga rimskega pakta. Msgr. Biasotti je storil, da je dobil zavod potemtakem jugoslovansko lice. Našemu predstavniku pri Vatikanu je dodelil uradne prostore v zavodu samem, v reprezentacij-ske sobane pa je dal obesiti slike kralja Aleksandra. Tudi v koknordatskih pogajanjih je zavzel msgr. Biasotti pravilno cerkveno stališče ter imošteval širokogrudno stališče beograiske vlade napram katoliški cerkvi, kateri hoče s konkordatskimi pogajanji in s samim svojim konkordatskim predlogom omogočiti kar naivečio svobodo in samostalnost, kakršno uživaio tudi ostale veroizpovedi v naši državi. Zgodilo na se je, da so pred kratkim zborovali v Zagrebu iugo^lovenski škofi in da so na tem zboru sklenili razne rezoluciie. Neke rezolucije in Domenki tega zbora so bili tako važni, da so jih morah* izročiti sv. stolici v Rimu osebno. V Rim sta na to odpotovala dva jugoslovenska škofa in izročila Vatikanu sVTep. s katerim odobravajo baje naši škofi uvedbo srla.colice v jugoslo-vensko katoliško bogoslužje. Če sta oba Škofa informirala stolico tudi o procesu, ki teče prt ljubljanskem sodišču radi Članka ^Slovenskega Naroda* in v katerem bo moral nastopiti kot priča tudi msgr. Biasotti, nam ni znano. Znano pa nam je, da je Vatikan kar preko noči, izrabljajoč dogodke v Jugoslaviji, izvedel v zavodu sv. Jeronima nasilni prevrat in kratkomalo ooVavil rektorja msgr. Biasottija ter prorektor-ja, navdušenega Jugoslovena in priznanega strokovnjaka v teologiji msgr. Butkoviča. Na njiju mesto je imenoval zagrizenega duhovnika Nardonija. Ta je takoj italijaniziral celokupno zavodno upravo ter sprejel gojence, katere je bil odklonil bivši rektor Biasotti. Ta sovražen Čin Vatikana morda ni prišel sam od sebe. Morda so mu namignili gotovi prenapeti fašistovski krogi, naj odstrani lojalno upravo zavoda sv. Jeronima in naj jo nadomesti z drugo. Morda je obratno, kar je verjetnejše, Vatikan uporabil priliko, da se še bolj prikupi faŠistovskim ekstremistom, ki jim v zadnjem času tako nečastno sekundira. To, kar je storil Vatikaji, pomeni vsekakor najtežje nasilje proti naši drŽavi, pa tudi napram verskim in cerkvenim interesom, katerim mora služiti Vatikan sam. Tolike kratkovidnosti res nismo pričakovali od strani Vatikana. Kako naj odjekne to njegovo brez-mteelno nasilje v naši državi, med dobrimi katoličani? AH naj katoliški del našega naroda spozna, kako odločajo v Vatikanu malenkostne koterije in da se sv. stolica ne nahaja na višini svoje dolžnosti? To. kar je storil Vatikan, po. meni težko odškodovanje dobrih odno-šajev med našo vlado in rimsko stolico. Morda je končno Vatik i storil ta sovražen korak na vzpodbudo od zunaj, morda celo na vzpodbudo od jugo-slovenske strani? Tega ne moremo danes ugotoviti. Dejstvo na je, da je s tem Vatikan ustvaril precendes direktnega sovražnega čina proti naši državi in da bo ta sovražnost zelo otežkočala pred-stoieča konkordatska pogajanja, ki so stala takorekoč že pred formalnim zaključkom. Odločno protestiramo proti vatikanskemu nasilju in zahtevamo od naše vlade, da pokaže svojo odločno voljo. Naš zunanji minister pa naj opozori vlado v Rimu, da se incident tiče tudi nje kot drugega kompaciscenta rimskega pakta, ker sta obe državi obvezani, da ščitita njega odločbe in da potemtakem varujeta jugoslovenski značaj tega zavoda. Naša vlada naj končno glede nadaljevanj konkordata postavi sv. stolici kratkomalo junktim: Ali povratek stare, lojalne, zvesto orijentirane uprave ali pa prekinjenje konkordatskih pogajanj za vprašanje sovražnega Čina Nepričakovana ministra Danes dopoldne je minister Vukičević podal ostavko na svoj položaj. — Senzacija v političnih krogih. — Pomen Vukičevi- ćeve demisije. — Beograd, 12. novembra. (Izv.) Na današjni seji Narodne skupščine bi se imela vršiti tudi razprava o interpela* ciji samostojnega demokrata Juraja Demetrovića glede redukcije gimnazij, odnosno ukinjenje gimnazijskih razres dov, s katero odredbo je kakor znano, prizadeta tudi Murska Sobota. Proti tej odredbi ministra prosvete, Vukičeviča, se je pojavil tudi v radikalnem klubu velik odpor, katerega g. Vukičeviću ni uspelo premagati. Obstojala je nevar« nost, da se interpelaciji posl. Demetros« vica danes pri glasovanju pridruži tudi velik del radikalov ter da doživi vlada občuten poraz v zbornici, ki bi mogel bit za nadaljni razvoj dogodkov usode* polen. Minister Vukičević je bil sinoči na dvoru, danes zjutraj pa je izvajal iz položaja konsekvence ter je podal svojo demisijo v posebnem pismu, ki ga je poslal ministrskemu predsedniku PašU ću. Z ozirom na njegovo ostavko je odpadla debata o interpelaciji poslanca Demetrovića. V političnih krogih je demisija mi* nistra Vukičeviča povzročila veliko sen« zacijo ter se smatra kot znak napete situacije. Zanimivo je, da se pripisuje izstopu g. Vukičeviča iz vlade mnogo globlji pomen nego bi bilo soditi zgolj po povodu ostavke. Znano je, da pru pada g. Vukičević oni grupi radikalne stranke, ki se zbira okrog g. Jovanovića in ki se politično taktično ne strinja s postopanjem g. Pašića. Trdi se, da se je Pašić odločil razčistiti ta nasproU stva na ta način, da pristaše te grupe spravi iz vlade. Zato demisija g. Vuki* čevića ni le posledica gotovih njegovih ukrepov v prosvetnem resortu, temveč dokaz, da Pašićev vpliv polagoma ali sigurno zopet nadvladuje politiko in taktiko radikame stranke. Koliko so ti komentarji točni, se bo kmalu poka« zalo. Samostojni demolirati proti dr. flifrotlču Svetozar Pribičevic izključen od treh skupščinskih sej. — Doktor Stibofić postal kot skupščinski podpredsednik nemogoč. — — Beograd, 12. novembra. (Izv.) Na včerajšnji seji Narodne skupščine je došlo med poslancem Timotijevicem (davidovi-čevlc) in predsedujočim podpredsednikom dr. Subotičem do spora. Dr. Subotić je dejal poslancu Timotijevlču zaradi nekega medklica, da nanj očividno učinkuje vreme. To je razburilo poslanca Sv. Pribičevića, ki je nastopil proti dr. ?ubotiću in zahteval, nai bo dostojen in naj ne žali poslancev. Zaradi tega ie podpredsednik dr. Subotić dal posi. Sv. Pribičeviču pismen ukor in izjavil, da bo predlagal njegovo izključitev od sej. Ko se je po govoru posl. Klekla zaključila razprava o invalidskem zakonu, se je podpredsednik dr. Subotić opravičil napram poslancu Timotijeviću, potem pa je predlagal, naj se posl. Sv. Pribičevic izključi od treh sej Narodne skupščine. Po- slanec Pribičevic je protestiral proti predlogu in izjavil, da je nastopil samo proti zlorabi predsedniškega položaja po dr. Su-botiću, vendar pa je vladna večina sprejela predlog za izključitev kljub burnim protestom opozicije. Radi neumestnega nastopa dr. Subo-tiča proti Sv. Pribičeviču trdTo politični krogi, da je poslal dr. Subotić kot podpredsednik skupSčine nemogoč in da je pričakovati, da bo vodstvo radikalne stranke v najkrajšem časn sklepalo o tem, ali more dr. Subotić še nadalje obdržati mesto skupščinskega podpredsednika. Nastop dr. Su-botića je izzval med poslanci SDS veliko ogorčenje in se doznava iz njihovih vrst. da nameravajo izvesti v skupščini najodločnej-šo akcijo proti dr. Subotiću. Grško-nolgnrski spopad pri Petrlču Poročilo vojaških atašejev« — Krivda na grški strani« — Beograd, 12. novembra, (izv.) Anketna komisija Zveze narodov jc včeraj odpotovala iz Beograda v Demirhisar, odkoder odide v Solun in v Atene. Na kolodvoru so se poslovili od nje zastopniki naše vlade. Včera; je bil v hotelu Palače prirejen na Čast komisiji obed, ki so se ga udeležili ministri Miša Trifunović. dr. Nin-čtć, dr. Milan Srskić, dr. Krajač. general Dušan Trifunović, pomočnik zunanjega ministra Jovan Marković. general Kalafato-vić in Sef protokola Novakovič. Pri obedu je komisiji nazdravil zunanji minister dr. Ninčič. Člani anketne komisije so izrazili zastopnikom nase vlade zahvalo za sprejem kakor tudi za pomoč naše vlade v njeni misiji. — Solun, 11. novembra. (Izv.) Vojaški atašeji, ki jih ie Društvo narodov poslalo, da preiščejo, kdo je zakrivil krvavi spopad na grško - bolgarski meji pri Petriču, so izdelali svoje izvedeniško poročilo. V poročilu govore najpreje o svojih ukrepih na meji, katerim so se brez ugovora pokorili tako grški, kakor bolgarski komandanti obmejnih čet Naglašajo. da se niso mešali v politični del te afere, katere razrešitev prepuščajo popolnoma komisiji Društva narodov, marveč so se bavili edino s čisto vojaškimi vprašanji tega incidenta. Ko so podali topografični opis ozemlja, kjer ie prišlo do spopadov, atašeji izjavljajo: Posetili smo vse vasi in selišča, ki so jih zavzeli Grki, da bi v celoti ugotovili povzročeno škodo. Bolgarske m grške oblasti so radevoljno dajale odgovor na vsa vprašanja, ki smo jih jim stavili. Pregledali smo orožje in streljivo. Začetni dogodek smo rekonstruirali Zaslišali smo grške in bolgarske vojake, ki so bili udeleženi pri spopadu. Prepričali smo se, da sta najpreje stieljala drug na drugega en grški in en bolgarski vojak. NI se dalo ugotoviti, kdo (zmed nju je streljaj prvL Po municiji in drugih podatkih je bil grški vojak ustreljen na bolgarskem ozemlja. Pro domo sua pa konstatiramo, da ljubljanski «Slovenec» o celi aferi ni črhnil beesdice, dasi vedno povdarja svojo resnicoljubnost in pravičnost. Zahtevati pa od njega, da se postavi na branik legalnih naših oravic. bi bilo k Dre več. Pravi vzrok teh dogodkov je iskati pred vsem v neprestanih obmejnih nesoglasjih, nadalje v dejstvu, da so stražnice preblizu druga poleg druge* da so na dnevnem redu prepiri in tatvine, da se Grki In Bolgari silno sovražijo, da se vojaki za kazen pošiljajo na mejo in so zbojj tega ozlo-vcljenL Poleg tega ni na meji zadostnega nadzorstva. Iz vseza tega se da sklepati, da ni bilo zlobnega namena ne na eni, ne na drugi strani. Nobena direktna zveza ne obstoja med dogodki pri Demir Kaplji in med nadaljnimi grškimi operacijami. Ker Bolgar! niso zasedli okolice Demir Kapije, ;e to dokaz, da so Imele grške operacije pri Petriču popolnoma drug cilj. V tem, da so Grki posegli po vojnih operacijah, katerih potreba se ne da upravičiti, zro atašeji političen akt, v katerega se nečejo vmešavati. Kar pa se tiče udeležbe civilnega življa na meji z bolgarske strani, je treba ugotoviti, da je bilo to sodelovanje civilnega žrVlja na bolgarskem ozemlja zakonito« Takisto je treba ugotoviti, da grške Čete niso zagrešile nobenih izgredov. Istina pa je, da je civilno grško prebivalstvo, ki je slo zadaj za vojsko, plenilo v zavzetih bolgarskih vaseh. — Iz tega poročila vojaških Izvedencev je razvidno, da so Grki krivi t tej aferi, Da se je to ugotovilo, mora biti v zadoščenje tudi nam, ki smo od vsega začetka bili s svojimi simpatijami na bolgarski strani. Seja Narodne skupščine —Beograd, 12. novembra (Isv.) Soja Narodne skupščine je bila otvorjena ob pol 11. Po preči tanju zapisnika se Je ogla*** k besedi posl. Košta Timotijevič. Id je ugotovil, da je zapisnik netočen glede včerajšnjega incidenta, ter je očital vladi, da naetopa brezobzirno napram oposjdjl m se ne vede napram nji korektno. V svojem govoru se je zavzel »a posl. Svetozara Pr'-btčeviča, kl ga Je včeraj dr. SubotiC tekiju. ČU od treh skupščinskih sej. Nato se je prešlo na dnevni red. Posl. dr. Miloš Radona*, ljevič je interpeliral notranjega mtntstr. radi nepravilnosti pni volitvah v občini Stragare v aragujevskem okrožja. V interpelaciji je posl. Radosavljevič grajal neko •■ektno postopanje srezkega poglavarja. No-Boia Mafcrtmovič je y_ od. govoru na interpelacijo izjavil, da je blio postopanje srezkega poglavarja zakonito. Posl. Radosavljervić se z njegovim odgovorom ni zadovoljil ter jo naglašal ponovno protizakonito postopanja tamošnjega srezkega poglavarja, češ da je vršil teror nad volilei. Med njegovim govorom Je došk> do burnih protestov radikalnih poslancev. Prekinjenje diplomatičnih odnsšajev z Vatikanom? — Beograd, 12. novembra. Posl. Juraj Demetrović je danes vložil v skupščini vprašanje na zunanjega ministra v zadevi zavoda sv. Jeronima v Rimu. Naša vlada je po poslaniku Antonijeviću zahtevala od italijanske vladu zaščito proti samovolji tikana. Ako v najkrajšem času ne zapusti od Vatikana nasilno postavljena uprava za; voda sv. Jeronima ter ga ne izroči našemu poslaniku pri Vatikanu, ima poslanik Ane tonijevič nalog zahtevati od italijanske vle* de, naj napravi s pomočjo policije red v zavodu in izroči njegove ključe našemu poc slaniku pri Vatikanu, dr. Smodlaki. V vlat dinih krogih zatrjujejo, da bo radi nasilja Vatikana v zavodu sv. Jeronima odpoklican naš poslanik dr. Smodlaka ter s tem prekU njeni diplomatični odnoSaji z Vatikanom, Radikali nezadovoljni s Stepanom Radićem Radićevi napadi na radikale. — Beograd, 12. novembra. (Izv.) danki St. Radića v zadnjem «Domu» so izzvali ve? liko konsternacijo v vrstah vladne večine. Vladni tisk je radi Radičevih napadov na radikale nenavadno ogorčen. — Današnje «Vreme» piše, da je napad Stenana Radića na splitskega velikega župana Perovića na« pravil zelo mučen vtis na vladne kroge. — List pravi, da je Stepan Radić zavzel tak ton, Kakor da bi bil v opoziciji ali da mfsl! v kratkem preiti ▼ opozicijo. V radikalnih krogih se izraža odkrito nezadovoljstvo nad pisavo Stepana Radića, ker ustvarja pošto* panje šefa vladne stranke needinost in ne* zaupanje med koaliranima vladnima stran* kama. Ravno tako napravi j a Stepan Radie neprilike s svojim ostrim pisanjem proti Italiji namesto, da bi prepustil vladi, naj sama ukrene potrebno za uredi cev odnosa-jev s Italijo. Splošno prepričanje je, da postaja Stepan Radić nepotrpežljiv zaradi zavlačevanja njegovega vstopa v vlado m da mtsli na ta način izvršiti pritisk na pristojne Činitelje, da bi čimprej zadovoljili njegovi želji. Med radikali se naglasa, da Stepan Radić na zelo neprimeren način obravnava posamna vprašanja v svrho uvel javi j enoj a svojih zahtev. Doslej se to t javnosti ni razpravljalo, temveč samo v ožjem krog-i. S svojim postopanjem pa RariČ onemogo-čuje pravilno rešitev teh vprašanj m ureditev odnosajev med vladnima strankama. »Politika« piše, da je položaj vlade zelo otežkočen in da smatra del radikalov, da Je Radič s svojim {višanjem prekoračil mejo dopustnosti in opurtunosfci. Velike povodnji na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini — Zagreb, 12. novembra. (Izv.) Sava je pričela nocoj nepričakovano naglo naraščati. Ob 10. dopoldne je dosegle 2.75 m nad normalo. Od poplave je ogrožen Podsused in ves prostor okoli Vrabč. Voda Je na nekaterih krajih preplavila železniški nasip ter so nekateri vlaki morali ostati pred Zagrebom. Ornjent-efcspres in dunajski brzo-vla»k sta vorila preko preplavljenega nasipa m došla v Zagreb s 6 urno zamudo. Potoka Stenjevak In Vrabec ak sta močno narastla. Sava je pri Zagrebu prodrla do topničareke vojašnice m do vojaSnice Zrin Jaketa- Davi ob S- je bila zaprošena pomoč ognjegascer is črnomerea. ćrnomerškl potok je namreč porušil neko hišo v bližini topuičarafee vojašnice in to ognjegasei komaj rezili njen * prebivalce. Kakor poročajo, je zapadel v nekaterih krajih Bosne velik sneg ter je zavladal hud mras. ki je prignal veMke tolpe volkov v bližino vasi. V Hercegovini vlada zelo slabo vreme ter je Neretva močno narastla in poplavila nekatere kraje. Nedaleč od Mo. starja je v seru L jesu jem ndarfla strela v bilo ter ubila nekega kmeta in otroka. Re. ka Una v Hercegovini je močno narastla. Tudi Drina Je na mnogih mestih prestopila bregove, želesnifikd promet preko drtnskega mosta pri Vliegradu je skoraj popolnem* ustavljen in se vrsi le s največjo previdnostjo. Današnji brrovlak iz Zagreba ni mogel priti v Ljubljano preko Zidanega mosta In je moral voziti preko Karlovca po dolenjski progi, ker je savska dolini tako poplavljena, da je na nekaterih krajih ogrožen celo Železniki nasip. >eUD0NA< ( aBinuiii STAVKA BEOGRADSKIH DIJAKOV — Beograd, 12. novembra, (Izr,) Z os., rom na poslednja dogodke v Zagreba in v; Ljubljani so dijaki beocTadske universw sprejeli nastopno resolucijo: Dijaki beogradske univerze feo sklenili, da vstopijo 12. t. m. ob 14. v tridnevno stavko v znalt bratske ^lklarnosti s svojimi tovariši j Zagrebu m v Ljubljani. PORAZ JUGOSLOVENSKE REPREZENTANCE V RIMU — Rim, 12. novembra. Včeraj je naša reprezentanca igrala proti reamu Rima in izgubila s 7 : 3. Podrobnosti še niso znane- Borzna poročila Ljubljanska borza, LESNI TRG Deske JO. 25, SO mm momu* fco. m*** a vag. 520, 620. 520, hrastovi plohi. neoL robljem, man to, 70 min od 2.70 m naproL 80 mm od 2.SO m naprej, 110 mm od 2Jt naprej fco. Postojna trans. 990, hrastov, plohi obrobljeni L II. 43 nun SS mm fco. Postojna trariz. 1250, remeljnd 70/70, 80/80. od A—6 fco. vag. Post. trans, 670, bukova metrska dr/a zdrava, seč. junij avg. fco. naklad, post. 10 vag. 17.50, 17.50, 17.50, ba Kova meterska drva suha. foo. najklad, past« 10 va«. 30.50, 20.50, 20.50. ZITN1 TRO Ajda domača, frc. vag. Beltinci, blage. 263; P5enica bačka 76/77, frc. n- p., blago 242.50; Koruza bačka, umetno su&. par. No* vi Sad 1 vag. denar 145. blago 145, zaključki 145; Koruza bačka, umetno sušena fco. Vinkovci, blago 150, koruza nova bačka kvaL gar. slav. post. fco. Novi Sad, blago 108; koruza bačka, umetno suš. par. Postojna tranz. blago 190; oves dvojno reš. fco. slav. post. blago 170; proso teo, Prekm. post. bla* go 210; otrobi drobni par. Post. tranz, blago 165; krompir lep bel fco. Prekm. post, blago 180; kostanj divj: sad., fco. naki. po. staja, blago 72; želod, fco. naklad, postaja, blago 180; kostanj divji sad. fco, naklad, po* staja, denar —.50; jezice zlatorumene, denar 190; fižol, bel ban- b/n, v eg. vr. par. Po» tftojna, trans, blago 275: fiiol rjav ban. bji. v cg. vreč., par. Postojna, trans., blago 260 fižol, fco. Ljubljana, denar 300, 300_350V 350; brinje letošnje, italijansko ali istrsko, fco. Ljubljana, denar 375; rozine, sultanine Smima ekstra v zabojih a 13 kg b/tara 10 % fco. prosto sklad&če Trst, blago 156.80; se* no sladko prešano fco. štajerska postaja blago —.75: seno sladko prešano fco, štajer« aka poataja, blago 60; slama nrešana. foo, Staj. post, blago —.50. ZToft drž. renta blago 319; Th nrveM. po s. denar 7o, blago 77; Celjska posojilnica denar 300, blago 202, zaklj. 201; Ljubljanska kreditna banka denar 220; Merkantilna banka denar 101, blago 106; Prva hrvatska štedionica denar 9S0, blago 960; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Strojne tovarne in livarne denar 130, blajro 123; Trboveljska denar 332, blago 344; Nlhag 32; Združene papirnice denar 120, blago 125: Stavbna družba dd. Ljubljana denar 100, blago 110; šešir dd. denar 145, blago 148; 4H^ kom. zad. dež. bke. denar 30, blago 22; 4K% zast. L kr. dež. bke. denar 3T*f blago 22. Zagrebška borza Dne 12. novembra. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.855—10.936, Prag* 166.60—16S.60. Pariz 223-227, Newyork 56.1425—56.7425. London 21237—274.97. Trst 223.56—225.96, Berlin 13.39—13.49, D«, naj 791.30—801.30, Val nt e: dolar 55.50—56.10. Efekti: 7% invest. pos. 75—76, aWl drž. rente 314—315, Ljubljanska kreditna 210, Centralna banka —.—, Hrv. eskompt. banka 121—122, Kreditna banka Z*ro. 135— 138, Hipotekama banka 65—66, Jugobanka 109—110, Praštediona 950—955, Slavenska banka 49—50, Eksploatacija 52, Drava dd. Osijek 250, Sečerana Osijek 500, Isls dd. 60—62, Nihag 35, Gutman 400—405, Sla* veks 150. Slavonija 42H—43, Trboveljska 340. Vevče 120, 46—48. Inozemske borze Curih, 12. nov. Borza: Beograd 9—20» Pariš 20.575, London 25.15, Newyort 518.875, Milan 20.625, Praga 16.375, Dunaj 73.125. Trat, 12. nov. Pred bona: Beograd 44.30—14.60. Pariz 99.75—101.25, Newyork 25.10—25.15, Praga 74.50—74.75. Curih 485— 487, Dunaj 35Q—360 193928 8854 stran 2, •SLOVENSKI NAROD« dne 13. novembra 1925 Stev. 259 Dve slavni vprašanji bodočnosti Med vprašanji, ki bodo v bližnji bodoč* nosti stopila v ospredje in zanimala mednarodno areno, bo brez dvoma vprašanje preseljevanja narodov in vprašanje surovin. To drugo vprašanje je bistveno pripomoglo do izbruha svetovne vojne. Evropske, ka* pitalistične države so se pripravljale na ve« liki rop surovin in dežel z največjimi sum rovinskimi zakladi. Nemčija je hotela uni= čiti Francijo, osvojiti si primat in prven? stvo v Evropi ter v razmahu največje zrna; govalne svoje moči pritisniti na Anglijo, da deli z Nemčijo kolonije v Afriki, Aziji in dnjgje. Šlo je za razdelitev sveta odnosno za razdelitev svetovnih, surovinskih virov in zakladov. Vprašanje teh surovin je se* daj po vojni navidezno stopilo v ozadje, ker se industrija v vseh državah šele ozdra* vlja in popravlja in ker je v tem oziru za* vzela prvo mesto amerikanska industrija. Ta ima danes tako kvantitativno kakor kvalitativno prvenstvo sveta in tolče vse druge industrije. Treba bo še dolgo let, pred.no bo angleška ali pa nemška industri* ja mogla nasprotovati in konkurirati indu* striji Združenih držav. Ko nastopi ta doba, se pojavi vprašanje surovin in bo treba mi* sliti na mednarodno ureditev tega vpraša* nja. ČJe se bo ta ureditev uveljavila mirnim, konferenčnim potom, bo to velik blagoslov za vse človeštvo. Če pa bo šlo drugače in če se bodo izbirala druga, nasilna in krva* va sredstva, tedaj pride do novih velikih svetovnih spopadov, ki lahko pahnejo člo* veštvo za par stoletij nazaj. Drugo vprašanje se tiče preseljevanja narodov. Preobijudcnost poedinih držav v Evropi jc danes že očitna. Tudi po ostalih kontinentih se pojavlja preobljudenost, ki se bo še povečala v prihodnjih desetletjih, ker je preobljudenost očividno posledica rastočega nacijonalizma in nacijonalnega prebujenja narodov, ki zahtevajo zase kar najvišjo svobodo in v svobodi samostalno udejstvovanje. Indija, Kitajska, Afrika že vstaja. Združene države so prenapolnjene. Kanada zapira vrata, takisto Južna Afrika, Avstralija. Vprašanje preseljevanja naro* dov in poedincev, vprašanje naseljevanja velikih praznin in nekultiviranih pokrajin in kontinentov v Afriki, Avstraliji in Ka* nadi bo stopilo v ospredje. Tu bo treba mednarodnih dogovorov, da se bodo ta vprašanja rešila tako, da bo svet lahko pri* šel do miru. Socijalnega vprašanja ne bomo reševali brez rešitve vprašanja naseljevanja in preseljevanja. Ker napreduje svet z ve* likansko naglico in ker se socijalne in poli« tične ter gospodarske razmere razvijajo bliskovito, ni daleč čas, ko bomo doživljali vse te mednarodne prepire ter zasledovali zadevne mednarodne konference... Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 20. uri. Četrtek. 12. novembra: Zimska pravljica. Red B. Petek, 13. novembra: Za narodov blagor. Eed E. Sobota, 14. novembra ob 16. pop.: Ifiseni- ja na Tavridi. Dijaška predstava. Izven. Nedelja, 15. novembra ob 15. pop.: Kraljice Vidke kresna noč, mladinska predstava. Igrajo gojenke ženske gimnazije in osnovne šole. — Ob 20. zvečer Periferija. Izven. Ponedeljek, 16. novembra zaprto. Torek, 17. novembra: ZapeljTvka, premijera 25-letnica umetniškega delovanja gospe Polonice Juvanove. Tzven. opera: Začetek ob H 20. uri zvečer. Četrtek \2. novembra zaprto. Petek, 13. novembra: Mrtve oči. Red D. Sobota, 14. novembra: Povratek. Red F. Nedelja. 15. novembra ob 15. pop. Netopir. ljudska predstava pri znižanih cenah. ^zven. Ponedeljek, 16. novembra: Don Juan, Red A. Torek, dne 17. novembra zaprto. Sreda, IS. novembra: Eva, premijera. Irsko narodno gledališče Razmah gledališke umetnosti se ne krije vedno z razvojem in napredkom dramske literature. Ce zasledujemo razvoj ruskega gledališča, ki vzbuja zadnjih 25 let splošno pozornost, vidimo, da ni nastalo naenkrat in da se celo ni razvilo iz narodnih virov. Nad 200 let je bilo rusko gledališče pod tujim vplivom, dočim je koncem minulega stoletja ustanovilo svojo gledališko šolo in postalo spiritus agens vseh evropskih gledališč. Še bolj zanimiv je postanek in razvoj irskega narodnega gledališča. Irska je majhna država, ki bi jo lahko v marsikaterem pogledu primerjali z našo ožjo domovino. Njeno prebivalstvo je bilo do novejšega časa pod neposrednim vplivom angleške svetovne moči in borba za politično svobodo je zahtevala mnogo žrtev na vseh poljih javnega življenja žilavih Ircev. Politika je zatrla vse kali irske umetnosti. Sele koncem XIX. stoletja se pojavi pri Ircih nagnjenje k umetnosti. Leta 1899. je dobila Irska svoje narodno gledališče. Skoraj neverjetno je. da se je ustanovilo prvo irsko narodno gledališče v Dublinu šele zatinie leto minulega stoletja. Irska je bila sicer majhna in siromašna dežela, vendar je pa imela priliko opazovati, kako se razvija kulturno njena starejša sestra Anglija. Angleži so jim nudili najboljši zgled, kaj lahko doseže narod, ki hoče kulturno napredovati. Celih 300 let so se Irci učili na Shake-spearjevem zgledu in vzgajali v njegovem duhu svoja mlada pokolenja. Poleg tega so bili vsi veliki angleški dramaturgi razen Shakespearja in B. Johnsona rodom Irci. In dasi so irski dramaturgi širili po svetu slavo angleškega gledališča, je bila irska pre-stolica srečna, če jo je posetila slučajno kaka londonska skupina gledaliških igralcev. Redki so bili slučaji, da bi bilo na repertoarju potujočih igralcev kako B. Shawovo ali Shakespearjevo delo. Navadno so igrali samo operete. Irci so se začudeno vpraševali, odkod to zanemarjanje njihovih izvirnih del. Število Ircev, ki govore svoj materni jezik — stari galski ali keltski — se zadnjih 150 let čedalje bolj krči. Irščino govori danes na Irskem samo kakih 16.000 prebivalcev, dočim obvlada okrog 500 tisoč Ircev irščino in angleščino, ostali 4 milijoni pa samo angleščino. Tako je narodni keltski jezik polagoma izumiral in da se prepreči ta raznarodovalni proces, je skupina irskih pa-trijotov leta 1877. ustanovila društvo za zaščito irščine. Dvajset let pozneje je bilo ustanovljeno irsko narodno gledališče. Spočetka ožja družba gledaliških igralcev, ki se je zbrala okrog novega hrama, ni nameravala ustanoviti stalnega gledališča. Ustanovitelji so se zavedali, da prestolica s 300.000 prebivalci ne more vzdrževati stalnega gledališča. Zato so najeli večjo dvorano, ki naj bi služila za začasno gledališče. Šele pozneje se je spremenilo to začasno gledališče s podporo neke bogate Angležinje v stalno. Če si ogledamo irsko narodno gledališče danes, vidimo zanimiv pojav, da je namreč ostalo narodno, vendar pa kaže veliko nagnjenje k farsi in opereti. Država gledališča sploh ne podpira in zato je bilo vodstvo prisiljeno sprejeti v repertoar iarse in operete, da privabi čim več občinstva. Angleška se ne vmešava v vsak neuspeh privatne inicijative. Angleška vlada dobro ve, da so se razvila serijozna gledališča v Angliji brez državne subvencije in da najde tudi irski narod v sebi dovolj moči in sredstev, da ohrani svoje narodno gledališče. Vprašanje je, kakšno stališče zavzame nova irska država, ki se zdaj snuje. Irska ni Anglija in ona nima bogatih mecenov, ki bi priskočili gledališču na pomoč. — šentjakobski gledališki oder v Ljub. Ijsni. V soboto dne 34. novembra: »Težke ribe«. — Veseloigro »Težke ribe« ponovi šentjakobski gledališki oder v soboto dne 14. novembra. Igra je pri premijeri zelo u Tajala, zato vabi.no občinstvo k posetu. Kdor se rad nasmeje, naj poseti predstavo. Vstopnice so v predprodaji v kavarni Za-laznik na Starem trgu. l°32n — Razstava Fatur - Kos. Prejeli smo to-le pismo: Pod tem naslovom je napisal v nedeljskem »Slovencu« z dne S. t. m. g. V. (Vurnik?) članek, kjer nam skuša podtikati najrazličnejše vplive. O Faturju ne bcm govril. Izrazim naj samo svoje veselje, ker mi pusti vsaj znanje, kar je tudi nekaj. Kar pa se tiče od gotove strani sugeriranih strahov Kraljev in — Meštroviča, ki naj kukajo povsod izza mojih del, si dovolim g. člankarju pokazati še — Michelangela, Rodina, Menieura, Ledereria, Metz-nerja, Hanaka itd. — kolikor jih lioče videti Pa tudi klasika kaže svoje rožičke, ki v današnji dobi ni majhen strah, — do sem pa člankarjeva znanost očividno ne seže — toda — n. pr. »Sejalec« pa le le samo moj. Kdor pozna moja deta izza vojne (g. član-kar si jih lahko ogleda pri meni), ko se še Kralj nI nikjer pojavil, mora priznati, da je v takratnih delih isti princip težnje kot danes. Torej sem že takrat slutil — Kralje. Prava umetnost je kot individualno spisana pisava, ki se je brez škode ne da spreminjati. Modernega pokreta se bom pa udeleževal preko g. člankarja in tudi »plastičen čut« si bom pridobil, zato naj bo prepričan, da bom prebolel to »krizo« in začel resneje. S tem je stvar končana. — Akade-mičnl kipar Tine Kos. — »Za narodov blagor«. Snočna premijera Cankarjeve komediie »Za narodov blagor« je bila skrbno naštudrirana. in pripravljena. Delo samo je produkt grenkega razočaranja in ostane kot idejno sila močna umetnina, ki brezobzirno biča nase gnile razmere, vedno nova, pa naj se še tolikokrat ponovi. Le škoda, da kaže Cankar vso gnilobo našega javnega življenja slepim in govori resnico gluhim. Igrali so v splošnem dobro. Ne moremo sicer trditi, da je bila igra na vrhuncu in da bi se ne dalo še marsikaj opiliti, poglobiti in prilagoditi Cankarjevemu duhu. vendar pa moramo priznati, da so bile glavne vloge v zanesljivih rokah. Med moškimi vlogami sta stala v ospredju L e v a r j e v Gornik in Cesarjev dr. Grozd. G. Levar je s svojim simpatičnim nastopom in melodičnim glasom ponovno dokazal, da spada med najboljše moči našega dramskega gledališča. Prijetno je nas presenetil g. Cesar v vlogi drja Grozda. Z njim je pridobila naša drama talentiranega igralca, ki se posebno odlikuje v izvirnih domačih vlogah in ki bo svoje sposobnosti gotovo Še bolj razvil in izpoponil. Njegovemu dr. Grozdu bi se dalo v naših razmerah težko kaj očitati. Dobro so se vživeli v svoje vloge tudi gg. Skrbinšek (Ščuka), P e č e k (dr. Gruden), Plut (Klander) in Lipah (Krem-žar). Med igralkairri se jc odlikovala zlasti ga. Šaričeva (Matilda), Medvcdo-v a (Helena) in J u v a n o v a (Katarina). Tudi vsi ostali so se potrudili tako. da je bilo občinstvo povsem zadovoljno. Obisk je bil zelo dober. — Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo v torok, dne 17. t. m. ob 20. uri zvečer. Uprizori se prvikrat na slovenskem odru Cvetko Gola r jeva izvirna Stiridejan-ska drama »Zapeljivka^. Sodelujejo: Lenka _ ga. Juvanova. Jera — ga. Marija Vera, Meta — ga. šaričeva. Kat. — gn. Rakarjeva. Gontarica — gna. Gorjupova, Pavle — g. Gregorin, Tomaž — g. Levar. Tlln — g. Cesar, Gontar — g. Lipah, Ga&parček — s. Jan, prvi kmet _ g*. Danilo, drugi kmet — S. Skrbinšek. Kakor je že javljeno, proslavi ga. Polonica Juvanova s to predstavo 251etnico svojega velezaslnžnega umetniškega delovanja na slovenskem odru. — Nedeljske predstave v Narodnem gledališču. V drami 3ta v nedeljo dne 15. t. m. dve predstavi in sicer je popoldne mladinska predstava, katero priredijo učenke mestne ženske gimanzije in osnovne šole, M igrajo pri tej priliki izvirno slovensko mladinsko Igro »Kraljice Vidke plesna noče. V igri, katero je spisala marljiva mla. dinska pisateljica gna. Grosljpe oče večkrat pritisnil na svoja prsa ter mi skrivaj zašepetal na uho: — Razlomi kruh, ki ti ga polože v grob — in ne obupaj. Srce se mi je krčilo. Torej Se nt vse izgubljeno? Nekdo se je zavzel zame in me hoče rešiti! Dasi je bila ta nada blazna, me je vendar podpirala v nesreči ter blažila moje duševne in telesne muke. Vso noč nisem zatisnila toči. V trpljenju ml ie pomagal ponos. Zgodaj zjutraj so me oblekli v žalno obleko in odpeljali na dvorišče, da me posade v mrtvaško nosilnico. Ko sem zagledala strašno črno nosilnico, krvnika, liktorje in vso okolico, sem zakričala in omahnila. Tedaj so me prijeli in ponesli v nosilnioo. Morala sem Čakati, da so jo obložili od zunaj z blazinicami menda zato, da bi moji klici na pomoč ne dosegli razburjene množice, ki se je zbrala zunaj m nestrpno čakala, kdaj se pojavi mrtvaški sprevod z živim mrličem. Toda kričala nisem več. Ne morem ti povedati, kaj se je takrat godilo z menoj. Zdelo se mi je, da hoče duša planiti iz telesa. V ušesih mi je šumelo in tresla sem se po vsem životu. Najbolj čudno je pa bik), da se mi ie naenkrat zazdelo, da me ne obdaja več mrak, da je nosimica izginila — in zagledala sem forum, kjer so stale molčeče, zamišljene množice. Za hip sem zagledala celo mrtvaški sprevod in črno nosimico, v kateri sem bila zaprta. Nato je prikazen izfiiila. Onemogla m »obupana sem se zopet zavedla v nosilnici m čutila, kako se zibljem na ramah nosilcev. Končno se je sprevod ustavil in začutila sem, kako so postavili nosimico na tla. Ko sem stopila iz nje, sem opazila, da smo tam, kjer se vr5e justt-fikacije. Stala sem na vzvišnem prostoru in videla, kako valovi daleč 'naokoli tisočglava mtiožica, ki jo je objela nema groza. Videla sem vse kakoi skozi meglo tem boli, ker sem bila zavita v plaSč, ki mi je pokrival tudi obra& Približal se mi je veliki svečenik, dvignil roke k nebu in mrmral tajno molitev, ki je bila obicaina pri takih pogrebnih ceremonijah. Nato me je prijet za roko. potegnil k pripravljeni grobnici in postavil vrh lestve, ki je vodila v podzemlje. Sam se je umaknil. Nekako instinktivno sem vrgla raz sene plašč. Hotela sem se zadnjič ozreti na nebo in vdihniti čistega zraka. Moj zadnji pogled je obstal na velikem svečeniku, ki je odhajal v spremstvu sve-čeniške straže. Videč, da me hoče krvnik zgrabiti za roko in potegniti v grobnico, sem se v nepopisni grozi umaknila in stopila sama v jamo. Na koncu lestve sem opazila, da gori v mojem grobu luč. Stala je kraj črno pogrnjenega ležišča. Vsa potrta in obupana sem se ustavila. V glavi se mi je vrtelo, v očeh pa temnilo. Najbrže sem omedlela in padla po lestvi v grobnico, zakaj ne spominjam se več, kaj je bilo potem, kako so potegnili iz grobnice lestvo in zazidali moj grob. Kako dolgo sem ležala v nezavesti, tudi ne vem. Ko sem odprla oči in začela zopet trezno misliti, sem si ogledala strašno bivališče. Bila sem v Štirioglati grobnici, ki je merila po dolgem in počez pet do šest korakov. Pri ležišču je gorela via kameniti mizi leščerba, kraj nje so mi položili hlebec kruha, vrč vode, lonček mleka in malo olja. Zidk ie bil v tem strašnem grobu tako težak in du- šeč, da nisem mogla dihati. Glava me je strašno bolela. Vrgla sem proč plašč in težko žalno tuniko. Nato sem z drhtečo roko prelomila hlebec V njem sem našla nekaj trdega. Bila je kristalna ste-kleničica, napolnjena z neko brezbarvno tekočino. Stekleničica je bila zavita v košček papirusa, na katerem sem s težavo prečitala te-le besede: »Poišči v steni nasproti postelje opeko, zaznamovano s trikotnikom, in potegni jo iz stene. Upaj, čeprav bi morala dolgo čakati! Ce ti bo pa zelo slabo, izpij, kar je v stekleničici.« Vsa razburjena, vendar pa z novo nado v srcu, sem začela tipati po steni in naletela kmalu na omenjeno opeko. Težko je bilo potegniti jo iz stene, toda končno se mi je tudi to posrečilo. Ko sem se prepričala, da je v steni luknja, sem odstranil še nekaj opek in odprla se je globoka votlina, v kateri je stala velika košara. Z drhtečimi rokami sem jo vzela in odprla. V košari sta bila dva vrča vina, vrč olja, suho sadje, kruh, med in velik kos pečene govedine. S to hrano se mi seveda ni bilo treba bati !a kota najmanj teden dni. Glavno pa je bilo, da seru imela zdaj tudi olje za leščerbo. Drugo vprašanj, je bilo, da-H se ne zadušim v >rrobnici. kier sem takoj spočetka težko dihala/ Stev. 259 »SLOVENSKI N A R O Dm dne 13. novembra 1925. Stran 8 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Ali je to nasilstvo ali krivica? Pišejo nam iz učiteljskih krogov: Zužemberški dekan Gnidovec, o kate* rem smo pred meseci poročali, da mu je iz šolsko*vzgojnih ozirov zabranjeno nadalj no poučevanje verouka na osnov* ni šoli na Dvoru, je bil pretekli teden odstranjen izpred šole z orožniki. Še meseca aprila mu je bil od velikega župana dostavljen odlok, da mu je za* branjeno poučevanje v smislu § 105. šolskega in učnega reda iz 1. 1905., ki pravi, da «ne smejo na šoli poučevati osebe, ki ne smejo biti radi kazen: sko s sodne obsodbe voljene v občin* ski zastop*. — Ker se dekan Gnido* vec na odlok ni brigal, mu je bilo po* slanih še več opominov in slednjič mu je srezki poglavar osebno pojasnil, da bo odstranjen s silo, ako ne bo ubogal To se je potem dne 7. t. m. tudi izvrši* lo. Treba je namreč vedeti, da je Gni* dovec zelo trmast in da nastopa, kakor da bi zanj noben odlok ne imel veljave. Kakor se je pred občinskimi volitvami, ko je tudi on kandidiral in bi moral ra* di obsodbe biti brisan, pritoževal toli* ko časa, da ga jc okrajni glavar moral osebno črtati na razobešenih listah, ta* ko tudi sedaj nasprotuje in se prito* žuje. V «SJovencu» mu je priskočil na pomoč posl. Kulovec, ki skuša zadevo olepšati in pravi, da je Gnidovec obso= jen radi bagatele in lapalije. Mislimo, da novomeški senat ne sodi radi bagas tel. Ako je kdo na primer obsojen na pet dni strogega zapora z enim trdim ležiščem in z izgubo aktivne in pasivne volilne pravice za sest let, pač to ni nobena lapalija! Očividno je uspelo klerikalcem mistificirati nekoga v pro svetnem ministrstvu, da je bilo, kakor čujemo, včeraj zakonito postopanje proti g. Gnidovcu ukinjeno in je ta go* spod proti jasni določbi predpisov baje zopet pripuščen k poduku v šoli.» — Iz državne službe. Imenovan je za skladiščnika pri rxwini2TLici poštne hranil niče v Ljubljani dosedanji pisar Josip Florjančič*. — Imenovanja na Srednji tehnični Soli in na trgovskih šolah. Z ukazom ministrstva trgovine in industrije so na Srednji tehnični šoli v Ljubljani imenovani: za profesorje 4. skupine I. kat. Mihael Prežel j, 6. sku pine I. kat. Josip Čop i č in 6. skupine I. kas tegorije Stanko Dimnik. — Na Trgovski šoli v Ljubljani je imenovana za predmetno učiteljico 2. skupine IT. kat. Ana S c h i f* r e r, na trgovski šoli v Mariboru pa je ime« novan za predmetnega učitelja 2. skup. II. kategorije Fran Škof. — Udruženje lastnikov listov. Lastniki listov v naši kraljevini so imeli 9. in 10 novembra v Beogradu konference, tičoče se skupnih interesov. Na konferenci bo lastn ki ustanovili udruženje lastnikov listov v kraljevin! SHS. Cilj udruženja bo zaščititi gospodarske in materijalne interese lastnikov listov. Sedež udruženja bo Beograd V prvo upravo so brli Izvoljeni gg.: Jovan Tanović za »Politiko« (Beograd). Manojlo Sokič za »PravdOe (Beograd)", Nenad Djor-đjević za »Vreme« (Beograd), Joso Laka-toš za »Jugoslovensko štampo« (Zagreb), Adolf Ribnikar za »Jutro« (Ljubljana). V nadzorni odbor so bili izvoljeni: gg. Milan Ban d za »Tipografijo« (Zagreb), Joso Si ronič za »Večerno pošto« (Sarajevo), dr. Jovan Flam za »Bačmečev Napio« (Subota ca), častni sod: dr. Milivoj Dežman za -Obzor« (Zagreb), Vinko Kisić za »Novo Bobove (Split), dr. I>ragutm Rađišić za ^Reč« (Beograd), dr. Pran Lipold za »Tabor« in »Marburger Zeitung« (Maribor), Petar Jurišič za * Novosti« (Beograd). Glasom čl. 4. pravil lahko postane član udruženja vsak lastnik lista v naši državi, ki se prijavi v 14. dneh in M Izjavi, da sprejema cilje in pravila udruženja. — Deputacija vojvodinskih privredni-kov. Prometnega ministra dr. Radojeviča ji te dni posetila deputacija vojvodinskih pr5-vrednikov z dr. Brankom Petrovičem, tajnikom novosadske borze, na čelu, ter intervenirala, da se vagoni, natovorjeni z izvoz, nim žitom, odpremljajo hitro in brez zamude, da se na ta način onemogočjio zateas-nenja, ki škodijo ceni hi kvaliteti našega žita pri izvozu v inoetranstvo. — Železničarji pri prometnem ministru. V torek so posetili prometnega ministra odborniki osrednjega saveza Jugoslavenskih nacijonalnih železničarjev ter mu po tožili slabo stanje, v katerem žive železničarji. Pri ti priliki so odborniki izročili prometnemu ministru tudi spomenice, tičoče se pravilnikov o sporednih dokladah, o službeni obleki in o brezplačni ter znižani vožnji. — Nova telefonska zveza. S 15. novembrom se otvori na progi Zlatar — Graz nova telefonska zveza. — O tovornem prometu. Od vseh strani dohajajo pritožbe o škandaloznih razme ran, ki vladajo na naših železnicah glede tovornega prometa. Zdi se, da se je na na-žih železnicah udomačilo nazlranje, kakor da tovorni promet ne zasluži posebnega upoštevanja in da zadostuje, ako blago prispe, magari po večtedenskem zakasnenju. na svoj cilj. Da je s takim pojmovanjem združena velika škoda m da se s tem oškodujejo važni nacijonalno - gospodarski interesi, je na dlani. Izvozničarju pač ni vse eno, kdaj prispe blago na cilj, ker računa tudi s hitrostjo od preme, kar zahteva često že sama kvaliteta izvoznega blaga. Pa tudi iz denarnih ozirov ni vse eno, aH prejme tvrdka blago 10 ali 20 dni pozneje, kakor pogođeno, in ako se s tem zavlačujejo plačilni termini. Pred vsem pa je v bistvenem interesu tvrdk, ki dobivajo na pr. gradbeni materijal, da navedemo samo en primer, da dobe ta gradbeni materijal pravočasno. — Vsak dan zamude pomeni tu razumljivo škodo. Pritožbe so torej upravičene. Od svoje strani smo pritožbe posmatrali nekoliko skeptično, dokler se nismo te dni uverili. 12. novembra 1925. kako potuje vagon cementa [z Splita v Ljubljano celih 21 dni, ne da bi s tem šc prispel na — cilj! Ta škandal brez primere nam dokazuje, da je treba glede blagovnega prometa napraviti radikalno remeduro in da mora železniška uprava tudi za blagovni promet usvojiti načelo čim hitrejšega odpravljanja. Sicer pa taka nazadnjaška in gospodarsko školjiva naziranja ne začudijo človeka, ako pomisli, kakšne anomalije obstojajo že pri osebnem prometu, kjer treba na gotovih križiščih in postajah čisto nepotrebno čakati po cele ure. Torej več sodobnega duha in hitrejšega pojmovanja tudi v blagovnem prometu! — Obletnica proglasitve republike v Avetriji. Danes praznujee avstrijska republika obletnico proglasitve republike. Zastopniki tujih držav bodo ob tej priliki razobesili svoje zastave. — Pokret starokatoliske cerkve. Ministrstvo ver je bUo obveščeno, da se je prošlo nedeljo na svečan način blagoslovila nova starokatoližka cerkev v Karlovcu. — Blagoslovljeni u so prisostvovali tudi predstavniki karlovških civilnih in vojaških oblasti. Blagoslovljenje je izvršil škof starokatoliske cerkve g. Marko Kalodjera. Asistirali so mu starokatoliški svečeniki. Nova cerkev je posvečena slovanskima apostoloma sv. Cirilu In Metodu. — Delokrog koncesijoniranih inženjer, jev. Na temelju začasne uredbe o koncesijo-niranih inženjer jih in arhitektih In na pred-log glavne uprave inženjerskih zbornic je podpisal minister javnih del, g. Nikola TJzu-nović, pravilnik o razdelitvi in delokroga poedinih strok koncesijontranih inženjerjev in arhitektov. Po tem pravilniku se dele in-Zenjerji in arhitekti na 10 skupin. Skupine so razvrščene po strokovni izšolanosti. S tem pravilnikom so rešena mnoga sporna vprašanja, k iso se pojavljala v zadnjem času. — Nove zveze z inostranstvom. V smislu sklepov mednarodnih prometnih konvencij, ki so se sklenile v Haagu in Parizu, bodo vozili od 1. decembra t. 1. dalje tedensko štirje novi brzovlaki na progi Sušak — Madžarska — Bratislava in od 15. maja prihodnjega leta tedensko štirje novi brzovlaki na progi Beograd — Solun. — Velika zdravstvena akcija. Na predlog Učiteljskega udruženja se proučava te dni v ministrstvu narodnega zdravja načrt, po katerem naj bi se otvorile šolske pott-klinike po celi državi, zlasti pa v krajih, kjer so neobhodno potrebne. Tozadevne kredite bi dovolilo ministrstvo narodnega zdravja skupaj z ministrstvom za socijalno politiko. — Iz J a vernika. Dne 15. t. m. ob 20. zvečer gostujejo člani dramatičnega odseka jeseniškega Sokola na našem odru. Uprizorili bodo igro »Vdova Roslinka«. Pridite vsi! — Veliki potres v daljavi. Observatorij pod Triglavom poroča: Dne 10, t, m. so belježili tu pod Triglavom vsi potresomeri okoli 15. uri 20 minut močan potres z velike daljave. — Roparski umor v Gradcu. Včeraj po* noči sta dva neznanca v Gradcu umorila 48 letnega prekupčevalca živine Alojzija Fuchsa iz Wohlsdorfa. Odvzela sta mu zlato uro, dočim sta mu denar, ki je bil skrit pod obleko, pustila. Ni izključeno, da je bil umor izvršen iz osvete. — Zanimiva razprava v Splitu. Dne 18. t. m. se vrši v Splitu obravnava proti 42* letni kuharici Anki Vučinović, ki je pri Met* koviću umorila svojega ljubimca Ivana Pu* carja, rodom Slovenca, o čemur smo svoje* časno že poročali. — Državni pravdnik je predlagal smrtno kazen. — Senzacijonalen proces v Velikem Beč* kereku. Dne 11. t. m. sc je pričela v Veli* kem Bcčkereku senzacijonalna razprava proti Ljubi Reljić, ki jc obtožena, da je z arzenikom zastrupila svojega drugega moža Nikolo, njegovega sina iz prvega zakona Mi* livoja in svojo hčerko iz prvega zakona. So* fijo. OStoženka, ki jc bila 18 mesecev v preiskavi, zanika vsako krivdo. Bila je po* ročena 15 let z Milanom Tegrovičem, s ka» terira je imela sedem otrok. Od teh pa je ostala živa sarro hčerka Sofija. Po smrti svojega moža jc bila šest let vdova ter se nato poročila z Nikolo Reljičem, s katerim je živela 11 let, to je do njegove smrti, v srečnem zakonu. Za razpravo vlada ogrom* no zanimanje. — Misterijozna drama v Beogradu. Pred dnevi se je v Beogradu neke noči odigrala krvava drama, ki še do danes ni popolnoma pojasnjena. Delavec Karlo Pokorni je ponoči vlomil v sobo svoje gospodinje Katarine Mesaroš, stanujoče v Ratarski ulici. Navalil je s sekiro na obe hčerki, ležeči v postelji, ki sta v smrtnem strahu pričeli obupno kričati na pomoč. Nato si je napadalec z britvijo prerezal vrat in žile na roki. Njegove rane so težke in ni verjetno, da ostane živ. Poškodbe napadenih so neznatne. Vzrok dejanja ni ugotovi jen. Uvedena ie obširna preiskava. — Uboj v SuboHcL V Subotici je neki vojak pred vojašnico 3. konjeniškega polka ustrelil meščana Karla BartaloŠa. Ustreljeni je bil mrtev na licu mesta. Vojak je pobegnil. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, ki pa je ostala brez uspeha. Iz Ljubljane — Loterija na Taboru. Cenjenemu občinstvu, zlasti prijateljem sokolskega Tabora in bratskemu članstvu poročamo, da se vrši loterijsko žrebanje na Taboru nepreklicno v torek dne 15. decembra 1°25 ob 6. zvečer pod državnim nadzorstvom. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da pridno sega po loterijskih srečkah, ki stanejo po 10 Din in se dobe v vseh trafikah in v pisarni na Taboru ob uradnih urah. Se par tednov, pa si lahko v trenotku najsrečnejši človek. Zdravo! — Loterijski odsek Sokola L v LJubljani na Taboru. 1931n StraSne so te zobne bolečine! Pobjsavaio jih jedino Aspirin- Ublete&p* Pazite na »odro - balo-rdečo pečatno znamko. — Sokol I. vabi članstvo na predavanja ki se vrši v soboto 14. t. m. ob 8. uri zvečer na Taboru. Po predavanju družabni sestanek z godbo in plesom. 1934-n — Radloklub. Vsem prijateljem radio-telefonije in članom. Radioklubu Ljubljana je uspelo dobiti primeren loka! za prirejanje radio-koncertov in predavanj na prostoru ljubljanskega velesejma, paviljon D Naznanjamo torej vsem prijateljem radiofonije in članom Kluba, da se vrše sestanki v omenjenem lokalu vsak torek, četrtek in soboto od 8. ure dalje —. Radloklub Ljubljana. — Olepševalno društvo v Rožni dolini vabi na Martinov večer, ki se vrši v nedeljo dne 15. novembra t. 1. v restavracijskih prostorih na Strelišču pod Rožnikom. Spored: Godba. Petje. Ples. Martinova go-ska in Vedeževalec. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta. — Klub Primork priredi letošnji pred* pust začetkom februarja I. črno*belo reduto. Kdor se namerava udeležiti te prireditve v kostumu, dobi informacije vsak ponedeljek od Yi 6. do 7. v damski sobi kavarne «Emo* na». 1931/n — Martino večer v društvu Soča v Ljubljani. V soboto 14. t. m. priredi društvo »Soča« v Ljubljani ?»Martinov večer« v salonu pri »Levu«. Nastopi g. Kragelj s šaljivim nagovorom, nato sledi komični prizor, petje in godba. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Vstop prost. — Pozor! Vojni invalidi in vdove se opozarjajo, da se takoj oddajo sledeče trafike: Daljna vas štev. 14 obč. Rudnik, Dru štvena ul. 61 Novi Vodmat, žibertova uL 23, Sp. Siska, Kongresni trg 3 in poleg pokopališča pri Sv. Križu. Reflektanti, ki razpolagajo % lokalom hi primernim kapitalom, naj se takoj javijo v pisarni U. V. I. podružnica Ljubljana. Odbor. 1929-n — Našla se je v veži Narodnega doma v torek zvečer listnica z manj So svoto denarja. Izgufoltelj jo dobi v Mestni hranilnici ljubljanski pri vrš. kontrolorju g. Iv. H J tru. Iz Celja —c Mestno gledališče. V petek 13. t. m. se ob 20. uri vprizori »George Dairdinc ali »Prevarani soprog«. Predstava se ponovi v nedeljo ob 16. uri. —c Zborovanje celjskega učiteljskega društva. Celjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 9. t. m. skupno z vranskim učiteljskim društvom v mestni šoli v Celju ob polnoštevilni udeležbi. Uvodoma so se obravnavala razna aktualna stanovska vprašanja ter sprejele sledeče resolucije: L Učiteljstvo obsoja postopanje šolske oblasti, ki je odstavila oblastnega šolskega nadzornika za osnovne šole v mariborski oblasti tovariša H. Schella, moža našega zaupanja in nepristranskega Šolskega uradnika ter prosi, da UJU v Ljubljani stori korake, da se ta tudi nas tako skeleči udarec po zaslužnem in priznanem šolniku popravi s tem, da se mu da primerno zadoščenje. 2. Glede na dejstvo, da učiteljstvu, meseca avgusta t. L vpokojenemu (nekateri še mnogo preje!) do danes v mariborski oblast! še niso nakazani pokojninski prejemki ter so vsled tega zašli prizadeti v prav mučne gmotne razmere, se poverjetništvo UJU nujno poziva, da na merodalnem mestu z vso energijo zahteva, da se to za učiteljstvo poniževalno zavlačevanje nakazila pokojninskih prejemkov odpravi in se pokojnina v prihodnje pravočasno nakaže. 3. Poverieništvo UJU se naproša, naj stori primerne korake na merodajnem mestu, da se tudi vsem upokojenim državnim uradnikom prizna polovična vožnja po železnicah. — Predavala je »O deških ročnih delih« izredno vsestransko učiteljica Eliza Kukovec iz Stoperc Orisala ie točno pedagoška stremljenja, ki so dovedla do tega, da se ie ta predmet postavil v našo osnovno šolo. Podala nam je praktične smernice, od nje same temeljito proučene in preizkušene, za deška ročna dela z raznim materijalom. Pokazala nam je nebroj ličnih izdelkov, ki so dokazali odličen uspeh njenih metod v tenm predmetu. Učiteljstvo je bilo za njen plemenit trud iskreno hvaležno, saj Je z njenim predavanjem izredno mnogo pridobilo. —c Proračunska seja celjskega občinskega sveta se bo vršila v petek 13. novembra ob pol 7. zvečer v mestni posvetovalnici. Obravnaval se bo proračun za leto 1926. —c V Hrastniku Je umrl in bil pokopan v torek popoldne gosp. Alojzij Pod meni k. Pokojnik je opravljal svoječasn© službo dacarja v občini Trbovlje in Dol ter je bil vnet in navdušen gasilec, kikoršnih ni dosti. Domače gasilno društvo. Cigar usta-novnik je bil, ga je Izvolilo svoječasno za častnega načelnika. Obranimo mu blag spomin! —c Ljudsko vseučiHice. V ponedeljek °. novembra je na Liudskero vseučilišču predaval inženir g. Ferdo L u p S a »o svojih raziskovanjih v Slamu«. Predavanje je bilo zelo zanimivo ter so ga pojasnjevale skioptične slike. Snov predavanja je tako obširna, da io je predavatelj moral deliti m ie obljubu. 4a ho amdaiva«*» aadeUsacaJ pQ „Suneta z bodalom" v nemško fronto Senzacijonalna pravda v Monakovem, Finis Germaniae. Izvedenec citira iz spominske knjige barona Reischacha nastopno epizodo: Ko je prišel h kancelarju Bethmann - Hollwegu, ga je našel popolnoma potrtega. Na vprašanje: »Ali smo izgubili kako bitko?« ie Bethmann odgovoril: »Ne, ampak — llnls Ger-maniac«. Potem je kancler povedal, kako se je zaman boril proti podmorniški vojni. Na njegovo izjavo, da pridejo Američani, se je zarotil admiral Holtzendori s svojo častniško besedo, da noben Američan ne stopi na evropska tla. Socijalna manjšina proti državi in vladi. — Neodločen vojni izid v interesu proletarijata« Major E. O. Volkmann trdi kot izvedenec, da sc je izkazalo, da so se tekom svetovne vojne izvršili Čini »sunka z bodalom« v smislu definicije v »Siidd. Monats-hefte«. Očitek po izjavi prof. Coss.nanna na gre proti večinskim socijalistom in svobodnim delavskim organizacijam, pač pa proti stranki neodvisnih socijalistov in radikalnim socijalistom. Po mnenju izvedenca ostaja v zgodovinskem oziru sporno: ali je stranka neodvisnih socijalistov odgovorno na činih sunka z bodalom udeležena in kak učinek so imela dejanja sunka na petek in konec vojne? Glede prvega vprašanja smatra za doprinešen dokaz odgovornosti, ako so glavni voditelji propagirali sunek z bodalom in ga udeistvili. Izvedenec trdi, da je bilo soc večini resno na tem, da se priključi nacijonalni misli, kar dokazuje nagel prelom z manjšino. Večina se v vojnem času ni odloČila za interna cijonal-no revolucijonarno smer marxisma, marveč za nacijonalno evolucijo. Vstop večin-skosocijalističnih voditeljev v nacijonalno fronto pomeni po sodbi Izvedenca veliko moralicno ojačenje. Tako se je vstvarila občudovanja vredna mera moralične odporne sile. Glede revolucionarnega nastopanja manjšine trdi izvedenec, da ji je po uaravni konsekvenci njenega pojmovanja več veljal interes internacijonalnega svetovnega proletarijata kakor pa nacijonalna usoda, da je ta manjšina nadaljevala boj na življenje in smrt proti državi in vladi s sredstvi, ki so morala škodovati nacijonalni odporni sili in deželni obrambi. Trdi.n, da so delale to vedoma ne le levičarske skupine, marveč tudi stranka neodvisnih socijalistov. Rosa Luxemburg je pisala leta 1915., da v vprašanju vojne in državne obrambe veljajo edino interesi proletarske prednosti, da ne spadajo skupaj nemški delavci in nemški junkerji, ampak nemški in francoski proletarcL Radikalna skupina se je držala v teoriji in praksi tega stališča. Govornik skupine Spartacus je 1917. po-vdarjal: Mi ne moremo spraviti svoje stališče v odvisnost od vojnega položaja, marveč mi zanikamo politiko državne obrambe v dobi imperialističnih vojn brez drugega, ker se pričenjajo vse te vojne z zavojeval-nimi nameni. Haase je koncem 1914. izjavil: Delovna skupina, poznejša stranka neodvisnih socijalistov, stoji na stališču, da ni žeieti ne poraza Nemčije in ne potlačenja kake druge države, marveč da je neodločen izid v interesu proletarskega svetovnega gibanja. Bojna sredstva. O bojnih sredstvih stranke neodvisnih socijalistov razločuje trojno nastopanje: političen Štrajk, revolucionarne priprave in revolucijo samo. Jedro njegovih mnenj je vprašanje revolucijonarnih priprav. Dogodki v mornarici 1917. so bili naperjeni neposredno na oviranje nacionalnega odpora in ako bi se bilo to posrečilo, bi bit odpor res dejansko lahko potlačen. On pozna mornariški upor iz procesnega materijala v vojnem ministrstvu. Uporniki so bili sprejti v krajevne skupine stranke neodvisnih socijalistov v Kielu in VVilhelms-havnu, oddajali so na brodove v obsežni meri ilegalni propagandni materijal, ki jim je bil dan na razpolago od strankinega vodstva v Berlinu. Revolucijonarni pristaši stranke na brodovju so jim bili znani. Ofc priliki so svarili pred vporabo javne sile in namesto pasivne resistence so priporočali nepokorščino. Absolutno zaključenega dokaza, da je strankino vodstvo vedelo za revolucijonarni cilj, sicer ni, toda sistem neodgovornosti, sistem, po katerem se v pravem trenotku odgovornost zvrne na podrejene organe ter se vodstvo na zunaj razbremeni, ne more strankinega vodstva razbremeniti moralne od&ovrnostl in edino za to se gre. Zdi se mi gotovo, da pri organih stranke neodvisnih socijalistov ni bilo dvoma o tem, da raste tu revolucijonarni element na zelo veliki bazi, da se je tu na odločilnem mestu s pretresom mas izvršila stvoritev revoiucijoname volje, ki je bila potrebna za zmago proletarijata... Izvedenec navaja potem razne spise, letake, zvezo z boljševiškim poslanikom v Berlinu, revolucionarne organizacije itd. Sistem revolucijonarnih zaupnikov v obratih Je pripravljal sistem sovjetov. Ledebour je govoril v parlamentu 3. julija 1918.; »Na tem mestu kličem nemški proletarijat k revoluciji.« — Po njihovih izjavah je dokazano, da je stranka neodvisnih socijalistov vedoma in hotoma storila vse, da izzove v vojni revolucijonarno razpoloženje in spravi revolucijo naprej... Na vsem levem krilu soc. demokracije je prevladavala v vojni internacionalna revolucionarna tendenca. Vsem tem ljudem je bil Interes internacionalnega proletarijata v ospredju njihovega mišljenja in delovanja. Interes nacionalne države Je stopil v ozadje. Oni so bili odločeni da vodijo revolucionarni boj v vojni dalje do revolucije. O učinkovanju dejani sunka z bodalom na potek in konec vojne po mnenju izvedenca ne bo nikdar odgovora, ker manjka vsaka konkretna možnost za ugotovitev. Nesreča Nemčije ni prišla iz enega vzroka, ampak iz neštetih vzrokov. Kdo bi mogel reči, kateri so bih baŠ najvažnejši? V prvi vrsti naravno so bile težave s prehrano in sirovinaniL Pravi se, da revolucija ni bila stvor-jena, marveč da je izšla iz globokega ogorčenja na pol sestradanih ljudi med izgubljeno vojno. Kdo bi temu oporekal? Ostane pa vendar, da so bile ljudske strasti s strani bistvenega dela soc voditeljev vedoma in hotoma napeljane na cilje proletarske svetovne revolucije. možnosti še ta mesec, najbrže 30. novembra. Predavalna soba je bila nabito polna poslušalcev. —c Volilo v kulturne in dobrodelne namene. Dediči po pokojnem g. dr. Ser-necu so naklonili v smislu intencij rajnika v kulturne in dobrodelne namene skupni znesek Din 16.000 —c Nabavljalna zadruga javnih nameščencev v Celju ie na svojem izrednem zborovanju sklenila ne likvidirati, ampak bo poslovala dalje kakor doslej. —o Preurejevalna dela dvorane mestnega kina bodo menda, kakor soditi, končana v teku tekočega meseca, da bo mestni kino lahko pričel s predstavami v* mesecu decembru. Iz Maribora Ptujsko gledal liče. Vsled elektri-fikacije gledališča se je početek gledališke sezone 1925_1926 precej zavlekla. Kakor vse kaže, bo vendar mogoče pričeti s predstavami meseca decembra, v zelo ugodnem slučaju še koncem novembra. Dramatično drnStvo je imelo za letos obsežen repertoar, M pa se je moral naravno iz navedenega vzroka občutno skrčiti. Vsekakor je bo pa izbralo predstave fes naslednjih del: Spi moja deTclica — Vozel — Revček An-drejček — Za narodov blagor — Hlapci — Mož usode _Noč na Hmeljniku — Pasijon — DotekI župnfk — Bratje sv. Bernarda — Za pravdo ln srce — Zora, dan, noč — Pegica mojega srca, itd. — Kakor lansko leto, bodo se tudi letos oddale lože oziroma pp——I sedeži v a bo nem en t. Starim abonementom se lanski prostori rezervira jo do 17. t. m., no tem roku do vključno 22. t. m. pa se bodo oddajali tudi drugim Interesentom. Oboji se lahko prijavijo dnevno od 12. do 13. ure t pisarni deske osnovne Sole (pri srez. pc^avarstvu) pri učitelju g. Majcnu. Cene in pogoji za abonement ao lanski. Slednjič se vabijo vsi novođošli dobni diletant je, ki 14 bili pripravljeni žrtvovati nekoliko časa in truda ter sodelovati prt predstavah, naj se oglase istotam. — Uprava »Dramatičnega društva v Ptuju«. —m Glasbene Matice v Mariboru redni občni zbor bo v petek dne 20. t. m. pol S. zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so poročila o društvenem delovanju v preteklem poslovnem (Šolskem) letu in volitev novega. odbora. 1930n —m Občni zbor profesorskega društva v Mariboru se je vršil 8. t. m. Dočdm n. pr. v Ljubljani tvori vsak srednješolski zavod ie poseben pododbor splošnega profesorskega druStva (s sedežem v Beogradu), so vsi profesorji v Mariboru združeni ne glede na zarode v en oododbor, ki Je torej i številno in vplivno pomemben m je mogel na stanovskem m šolskem polju nasto pati inicijativno. V najbližji bodočnosti gt čakajo posebno važne naloge, ker mor aru j priti do svojega srednješolskega zako na. Zato se je pri občnem zboru aklenilo, da se naj vrste članov izpolnijo in osko str. nejo, ter nadalje, da se bodo osnovali ožjf strokovni odseki, ki naj presojajo in zastopajo ožje interese svoje stroke. Za pred. sednika je bil izvoljen gimn. ravnatelj Dr. Josip Tominšek; za odbornike profesorji: dr. Anton Dolar, F. Gaspartn, V. Oruntar, dr. Adolf Pečovnik, dr. R. Perhavc, Jos. Pirnat, dr. Fr. Rostohar, dr. P. Strmžek. Preglednika računov sta ravn. M. Dolence in nadz. I. Vrščaj. — Dosedanjemu preti-seđniku dr. Adolfu Pečovniku, ki je kor oblastni nadzornik odložil svoje predsedni. štvo, se je izrekla zahvala za skrbno delovanje. Sata SVETOVN ŠAHOVSKI TURNIR V MOSKVI V ponedeljek 9. t. m. je bil na sveč a u način otvor j en svetovni in mednarodni Šahovski turnir v Moskvi. Svetovna prvaka Capablanca in Lasker sta se zahvalila sovjetski vladi za inicijtivo in gostoljubje. •* Turnirja 60 ee med drugim udeležili: Ca* pablanca, Mrshall (Amerika), Laskei Saemisch, Spielmann (Nemčija), Yates (Anglija), Grunfeld (Avstrija), Reti (Češkoslovaška), Rubinstein (Poljska). Tartako-wer (Francija), Torre (Mehika), Bogolju. nov, Bogatiršuk. Verlinski. Subarv, Lo. wenfisch, Dnšotmirski, Gotthilf, Hjrn, Ra< binovič, Romanovski (vsi Rusija). 2e prvi dan sta si stala nasproti oba svetovna rivala za šahovsko prvenstvo sveta Capablanca in dr. Lasker. Prva partija med njima Je končala remis. Razen Alješina in dr. Vidmarja (Ljubljana), ki sta v zadnjem trenotku svojo udeležbo preklicala, so v Moskvi zbrani vsi prvovrstni šahovski mojstri vsega sveta tako da je turnir največji Šahovski turni/, ki se je sploh kdaj vrfiil. Mesto dr. Vidmar« ja je zavzel Anglež Yates. Največji interes naravno vlada za dvoboj dr. Lasker — Ca. pablanca, ki sta oba v izvrstni kondiclJL Med mlajšimi udeleženci vzbuja največ zanimanja Mehikanec Torre, v katerega stavijo mnogo nade. Igra se dnevno od 3. do pol 6. ure in od S. do pol 11. ure. Cene zna. šajo 1500, 750, 600, 500, 350, 250, 200, 150 In 125 zlatih rublje v. Capablanca in dr. La sker sta mre jela še *?osebno nagrado Stran 4. •SLOVPNjiKl M A KOD« dm 13 novembra is#zo. *tev 259 Gospodarstvo —g* Prijav« vrednostnih papirjev. Kon. sulat Češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja ftsL državljane, stanujoče v kraljevini SHS na prijavo poljskih vrednostnih papirjev, katera se vrši na podlagi razglasa ministrstva financija čSR s dD* 20. ok. tobra 1925. Predmet prijave tvorijo: obligacije železnice Karla Ludvika, železnice Albrechtove, obligacije bivše dežele Galici. Je, obligacije galicijskega deželnega posojila in končno obligacije raznih poljskih mest. kakor Varšava .Krakov, Lodž, Lvov itd. Prijave teh vrednostnih papirjev Je vložiti potom konzulata češkoslovaške re. publike v LJubljani najdalje do 31 decembra 1925. Samo prijavljeni papirji se bodo vpoStevaH pri poljski valorizaciji v smislu poljskih valorizacijskih predpisov. Konzn lat izda na zahtevo potrebne prijavne tisko Vine m poda potrebne informacije. —g Davčna reforma. Finančni minister Je referira! o načrtu zakona o neposrednih davkih. Ministrski svet Je odobril In podpisal načrt. Finančni minister pred loži ta načrt najbrže že danes narodni skup-liini. Do konfine rešitve tega najvažnejšega vprašanja je seveda še daleč, vendar Je pa razveseljivo dejstvo, da Je storjen vsaj prvi korak k zboljšanju naših davčnih razmer —g Dohodki od trošarine. V avgustu Je znašala državna trošarina 65,926.582 Din lani v istem času pa 41,939.224 Din. Naj. več je dala kava, bencin in sladkor, najmanj pa octova kislina. Vendar je pa trošarina od sladkorja letos neprimerno mani ša kakor lani (1,976.250 Din proti 10 milj. 769.808 Din). V dvanajst*"ah je bilo določeno za avgust 50,166.666 Din tako. da -*"a5a prebitek 15.759.916 Din. Za pet dvanajstln Je bilo predvideno 250,833.333 Din, dočim so znašali dohodki od 1. aprila do 31. avgusta 331.173.628 Din. Prebitka je bilo torej €0,340.294 Din. —g Ponovna otvoritev kožarske šole v Beogradu. Ministrstvo trgovine in industrije je zopet otvorilo kožarsko šolo v Beogradu. Vpisi se sprejemajo vsak dan od 6. ure frvečer naprej v kemfčnem laboratoriju srednje tehnične šole na Knez Mihajlovem Vencu v Beogradu. —g Sejmi v št. Rupertu pri Mokronog i se zopet oživijo in u vedo za govedo in av:-nje. Prvi tak sejem se vrši v ponedeljek 33. t. m. —g Poročilo hmeljarskega društva za Slovenijo inozemskim strokovnim časopisom in društvom. Žalec, lavinska dolina, 9. novembra. Hmeljarska kupčija se Je zopet nekoliko oživela. Minuli teden }e bilo od letošnjega pridelka prodanih čez 400 bal po cenah od 75 do 125 Din za 1 kg. — Od letine 1925 je še neprodanih približno 600 centov, to je 5% vsega pridelka. In od letine 1924 pa približno 800 centov po 50 kg. Več tujih prekupcev še posluje tu. — Društveno vodstvo« Dobave. Direkcija državnih železnic * Ljubljani sprejema do 13. novembra t. 1. ponudbe za dobavo C000 listov za . ščo za poiiranje ter za dobavo 400 kg plovca (go bavca); do 17. novembra L 1. ponudbe zo dobavo 2010 kom. bakrenih zakovic in 38.00o komadov vijakov iz medenine, za dobavo 700 kg bakrenih cevi, za dobavo raznih p»-či, dimnih cevi in kolen, za dobavo asbost. nih vrvic; do 20. novembra t L za dobavo 3.300 kg medenih drogov, za dobavo 2.9 komadov prašnic, za dobavo grafitnih to. pilDih loncev ter za dobavo 12.000 komadov obročkov iz medenine. Predmetni pojjoji so interesentom pri ekonomskem ode1?-m te direkcije na vpogled. — Dne 23. novembra t 1. se bo vršila pri ekonomskem odseku odelenja za mornaricu v Zemunu oferta'na licitacija glede dobave 200.000 kg krušne moke. Predmetni oglasi z natančnejšimi po datki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt tn Industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Število avtomobilov v Združenih drŽavah znaša po Štetju prvih šest mesecev tekočega leta 17.716.700. kar ie 13.9% cid registracijo v isti dobi lanskega leta. Všteto ni tu 70.?00 uradnh vozov, za katere sc ne plačuje registracijska pristojbina. Največ regstriranih avtomobilov je v državi New» york, namreč 1,404.653. —g Češkoslovaška In jadranska pristanišča. V Monakovem se bo vršilo prihodu M mesec zborovanje glede tarifov za promet s severno Nemčijo na eni in na drugi strani z jadranskimi pristanki. Laški listi menPo, da se CehoslovakI pritožujejo radi visokih tarifov po nemških žeTeznicah. Trst se trudi, da si zarrotovi češkoslovaški promet. V Pragi se baš vršilo pogajanja, katera se bodo nadaljevala v Rirru z namenom določiti direktne tarife za jadranska pristanišča in konkurenčne z nemškimi. Češkoslovaški industrijalci in treovet hočejo, da se boj rred Trstom in ftambursom definitivno konča. V Monakovem se ho?e baje z nemške strani doseči ločitev Češkoslovaške v dve interesni sferi eno napram Hamburgu, drugo rjpnram Trstu. To in ono Bed Indijanci Nedavno so inozemski listi poročali, db» so našli v Srednji Ameriki bele Indijance, ki so jih nekatera poročila proglašala sa potomce pravljičnih Atlantov. To vert, ki ima svoj izvor v poročnih dr. M arsene o potovanju po Srednji Ameriki, kjer Je po naroČilu ameriskt a znanstvenega zavoda raziskoval on dot ne kraje. Je pcja-nil V. Fordin v reviji »La Nature«. Ford in ^e je dlje časa mudil v Srednji Ameriki in pozna dobro ondotne razmere. L. 1890 je prišel do mesteca Pava. v katerem žive samo tri indijanske rodbine, ki še nikoli niso vi .Teie belokožca. Fordin je bil zelo presenečen, ko ga je neki Indijanski glavar povabil k sebi na dom in mu pokazal svojo nevesto. Imela je krasno belo polt In svetle lase, ki so ji segali do kolen. Spočetka je Fordin mislil, da je Indijanka res bele rase. Ko je pa stopila iz koče na prosto, se je prepričal, da so oči bele krasotice rdeče — btla je enostavna Albinka, nekaj podobnega kakor beli zajci brez vsakega barvila * z rdečimi očmi. Kmalu nato je naletel Se na pet takih Indijank Vse kaže, da je albrai-zem med Indijanci Srednje Amerike dokaj pogost pcjav in da gre tudi v omenjenem slučaju za alblnizem. Štiri vrste člsveške krvi Do konca 19. stoletja so bili zdravnik! prepričani, da v sestavi človeške krvi m nebne razlike. Kakor znano, obstoji človeška kri iz krvne sira tke, v kateri so rde ča in bela krvna telesca. Začetkom seda njega stoletja, ko so začeli zdravniki prakticirati transfuzijo krvi Iz zdravega človeka v žile bolnega, so opazl'1. da so se pojavili v mnogih slučajih po operaciji na bolniku znaki mrzlice, ki jih ni bilo mogoče razJa ga ti drugače, kakor s škodljivim vplivom ruje krvi. Zdravniki so analizirali te sluč?. je in ugotovili, da krvna siratka včasih razširja krvna telesca druge-ra Individuma in da nastanejo na ta način Škodljive snovi, ki ogrožajo ne le zdravje, temveč tud! življenje operiranega bolnika. Eksperimental no so dognali, da se deli človeška kri v štiri vrste (A. B AB in O), ki se razlikujejo med sebr1 s tem. da razkroji krvna siratka ene vrste krvna tc'esca druge vrst"* krvi Zato zdravrikl v novejšem času pn ' vra ko transfuzije krvi najprej ugotove, kakšno kri ima dotični, ki mu hočejo rešiti zdravje odnosno življenje s tujo krvjo, šele potem, ko je to točno ugotovljen, se lahko uspešno izvrši transfuzija krvi NadalJnI poizkusi so dokazali, da prehaja vrsta krvi od roditeljev na deco tako, da imajo nekateri otroci Isto vrsto krvi kakor oče. drugI pa kakor mati. Nada, di bi se dalo na ta način ugotoviti dvomljivo očetovstvo, se ni izpolnila, zakaj zdravnik-«=o se prepričali, da ima dete v nekaterih slučajih povsem drugačno kri kakor rodi telji Pač pa se da razmorxma lah1- čo gnati, kateri v ti krvi prirasla strnjena kn ali kr-rve tise, ki ostanejo po umoru na bližnjih predmetih aH mori'č^vl oblek. Poskusi med svetovno vono so dokazal, da prevladuiejo pri razn'h narc,'s ^»"r^-deljene vrste krvi Zdi se pa. da se je ol preseljevanja narodov kri tako tem-: "Jlto pomešala, da re ne da zagovarjati, da Je za gotove narode ta ali ona vrsta krvi karakteristična. Pač Da je po7itivno dokazano da so ljudie z gotovo vrsto krvi bclj pod vržeri nalezljivim boleznim kakor drus:!. Pri zločir.clh prevladuje ba:*o kri vr?to B Sneg in ljubav Pred dunajskim so!iščem se je vrši1! ncdavTO sen^^ijonalna razr>ravr Petnajst letna Glze^a Z. Je nanravila v marcu pr«3 tokle^a leta z več'o drnžl>o izl^t v planine. Teara se je udeležil tudi takrat I71etnl glas benlk in atlet Franjo R. Devet mesecev za tem Je bil ro'en mali Franjo In atlet Fra njo Je bil tožen radi očetovstva. SIcer rtbi. čain stvar, vendar pikantna radi odločitve sodišča. At^et Franjo Je zanikal, da Je on oč". ki je v podkrepitev tega na/ajal. da je bila kritičnega dne Anina planina, kamor so bili napravili izlet močno zasnežena Mlada mamica je nasprotno zatrjev^a, d.i je vladalo takrat krasno, suho pomladansko vreme. Sodišče je ubralo srednjo pot. Informiralo se je o takratnem vremenu pn iTržavni meteoro^ški opazovalnici. Sledil |e odgovor, da je bila kritičnega dne Anina nlan'na zasnežena, da je bilo mokro in mrzlo. To?ba dekleta je bila zavrnjena. Ugo rleno pa je bilo prizivu in vršila se ie po nevna razprava, pri kateri se Je mlada mati pojavila a svojim kričačem v dvoran., ki je zabaval številno publiko. Obtoženec Je Izjavil, da so bili vsi izmučeni vsled plezanja in tako trudni, da pač ni nt^ee računal na kako intimno zbli žanje. Sploh pa Glzelica ni tako nedolžen angelček kakor se zdi Saj Je sama pr - Mordax: Medmestni telefon Tak tako! Pikec ie pritaval na ulico kakor pijan. Šestnajst dinarjev ie plačal za to, da ni mogel govoriti z Wut-tzem starejšim . . . Lahko bi si jih bil prihranil! Lahko bi si bil privoščil golaž in vrček piva, namestu da iih je. bogme, tako-le vrzel v vodo! Ogorčenje in razočaranje mu nista dali misliti la to. da se mora ustreliti. Glad ga je pograbil iznova, ojačen po moralni burji, ki je divjala v njem. Ne da bi se oziral, ali oko zakona že meri nanj aH ne. je krenil v kavarno »Emono« ter si naročil kaoucinca Za oosled-nje štiri dinarje, ki jih je Čuti! v ženu... In ko je srebal gjorko pijačo, je jel premišljevati. »Recimo,€ je modroval sam ori sebi. »■prisleparil sem štirldesettisoč. Dobro. Zato se hočem ustreliti; ako se ne ubijem, me zapro. Dobro, ubijem se. Nič več vina. nič več deklet: konec vsega, črvi. trohnoba. Dobro. Vse to med tem. ko bodo drugi veselo hodili do zemlii in uživali živlienie . . . Hm!« Ta »Hm!« je bil jako zattgn'tn in poln ponuna. kakor vobče vse Pikčeve enozložnice. »Hm!« je ponovil §2 boli tehtno »Zato, ker sem zbudil v d' brh ljudeh za štiridesettisoČ dobre vere. da si pridobe za denar, ki ga placa>o v mo^e roke, nekakšne pravice. Vzel sem d?nar. vedoč. da so nade ki i h zbuiam. var-ljive: da Dlačiiki ne bodo dobili 06 tvrdke Tollbann, Wuttetz in Co. ne blaga ne denaria . . . Hm!« »Dobro Hm! Tn se hočem ucfreliti Dri telefonu, ch bi Wuttetz starejši slišal, kako se kaznujem za svoje sleparije. In plačam šestnajst dinarjev. Za šestnajst dinarjev si kupim vero. da bom lahVo govoril z nrm 00 medmestnem telefonu. Ii skršam govoriti in ne morem. Poštna in telefonska UDrava je vzela šestnajst d?nariev od nbosrjri de-fravdanta; plačal ie pristouVno in ni govoril! Recimo da te HI to nrvi prrmer Dobro. A kaj če ne b? b?! prvi — če b' bil tisoči, desettisoč?? Če bi recimo, na pošti dobro vedeli, da 00 njihovem telefonu ni moči govoriti?« Pikec se je zamislil še globlje. Nato ie nekoliko poračunal. »Jaz — v treh mesecih štir deset- | tisoč. Dobro. Na medmestni telefon pa pride vsak dan. recimo, sto dobrodušnih Pudi. ki potrrbuiejo za šestnajst d'-nariev razočaran:a. Dobro To ie tisoč« š^ststo drnariev na dan. Šestnajst tisoč dinariev na deset dni. £tird?set osem tisoč dinarjev na mesec. Na ei sam mesec, orosim, ne na tri. kakor pri meni. V treh mesecih nroda telefonska uprava za strštiridesctštiritisoč d?nar;ev medmestni prg->vorov. Tn kdo se strelca zaradi tega? Nihče! A 'az nai se ustrelim zaradi bore tretjine tega?« Zvonimir Pikec je bušil v tih in radosten smeh Jesensko solnce ie blag; S'ialo na Aleksandrovo c-^stnm liublian-ska dekleta so se zdela še dvakrat za!-ša. nego so. Samomorilec ie plačal in stopil na ulico. Ko ie segel v žeo in ie pri tem utina! samokres, se ie iz^remenilo nirgovo h*h:tar:c v grohot Pet. šest Lfnblian-č^nov se ie ustavilo ;n začudeno 'z^u lulo oč'. PikfC pa ie šsl veselo in b~»dro k d*Skarfn, orodal samokres ter se na-iede! m napil do mrtvega. Ko se je dru- £0 iutro oblekel ie vzel za posledni" denar avtomobil in se je odpeljal na po-liciisko ravnateljstvo. Tam — siromak ga ie imel še nekaj v laseh — je treščil na stopnicah v moiegn dobrega z^nen. revirnega nadzornika Pcndrekoviča, ki naj mu Dri tei priliki izrečem svok) avtorsko zahvalo za mnoge dragocene podrr^msti o Pikcu in niegovi usodi. »Česa želite?« ga je nahrulil Pen drekovič, kakor ume samo on. PPcec ga ie prostodušno pog1edal: »Dovolite: Zvonimir Pikec, slepar m defravdant. štir'desettisoČ dinariev. Prišel sem se iavit ... Ali je telefon že tukai?« Pendrekovic* ga ie sprejel z razprostrtimi rokami. Tn tako se Pikec ni ustrelil, ampak b^guvdano sedi in čaka zlate svobode. Se malo in spet ga bomo videli. Medmestni teW°n ie do tem takem, čeprav nehot* nri noV? priliki dokaza1, da ie vzlic Pu^Oerršknvim elpg"am vendar le zn n~k?,,'5",-,> r-»|jo t^š'i na^n Je dragoceno življenje Zvonimirja PiV^a. znala, da je imela le s 14. ietom ljubavno razmerje. Tudi pri izletih jo bila oblečena zelo pomanjkljivo, samo s srajco In reforPj hlačami . Njena fce mlada stara mati: »Hm, po. tem pa ni bilo tako mraz, če Je napol na. ga letala okoli.* Franjo starejši: »Pri plezanju postane vroče.« Sodi&če pa se nI dalo prepričati ter J*> navedlo sneg. mraz in mokroto kot radostno zapreko ?n Je tožlteljlco zavrnilo. Kako je tir Čisarik zblaznel Pred daevi smo poročali o borbi z blaz aikem v zraku. Zanimivo je, da je bil dr. Cisariik drugače ze'o miren, skromen in mi iobeseden mož. Vsi so ga imeli radi, ker Je bil v občevanju zelo prijazen in simpatičen. V Prešovu so ?a poznali vsi kot mota, ki Je bil v vsakem pog-'edu na dobrem glasu. Bil je že več let oženjen In žive! Je srečno v krogn svoje rodbine — mlado žene in dvrh otrok. Naenkrat je pa priSla katastrofa. Nedavno je vstopil v češkoslovaško k!e rikaLno stranko In je postal eden najboljših agitatorjev. Na predvečer tragičnega do. godka v zraku je posetil kandidata klerikalne stianke za presovski okraj kanonika B&iajrja in ga prosil, naj mu posodi 20(P kron. — Čemu potrebuješ toliko denarja? — ga Je vprašal kanonik. — Za volilne namene, se jo glasu odgovor. Pri tem se je pa Ći&arLk tako Čudno vedel, da Je Bihary niesovo proSnjo odklo nll. Z;!e1o se mu Je. da je mož pijan. — Pa ml posodite vsaj avto. — Saj ga nimam. — Kako to? Avto hočem Ln konec besedi. Pet avtomobilov! _ čemu ti pa bodo. za božjo voljo? — Za volilne namtne. Ker pri Btfcaryju ni ničesar opravil, odšel h kanoniku Krizaku. Tu je bil zopet miren In skromen kakor vedno. Samo 2000 kron je prosil na posodo češ, da rn^i denas za volilno agitacijo. Kanonik mu je dal zahtevani znesek in čisarik je odšel. Tudi že t;a mu je dala prihranjenih 1000 kron, ker ji Je izjavil, da mora plačati agitatorjem napitnino. Drugi dan se je odpeljal z avtomobilom v Vranovo. Že med potjo ee je T«i del tako sumll'vo. da je zbudil Šoferjev: pozornost. Tudi njegovemu sopotniku, nekemu Inženjerju. se Je stvar zdelM sumlj-va. čim je namreč inženjer sedel v avto, le zakričal čisarik nanj: — Kaj ne veste, da je to državni avto mobil? — Prav re« ne vem. — se je začud1. inženjer. čisarik je pozneje trikrat zapovedal so ferju, naj ustavi avto tn trikrat jo pozval inženjerja, naj takoj izstopi- — Mar ne ve^te, kdo sem? Ali me no poznate? Sem pomočnik ministra —'ka 'r potujem po važnih državnih poslih. Takoj rzstooite! Nastal je prepir, iniemjer m čisarik sta si skočila v lase, nakar f| postal slednji naenkrat zopet miren ln ponižen. — Duhovnik sem ln ne smem se Jezit'. Oprostite. Toda lotil sem se politike, pa ni sem vajen revolucij Oprostite, pr^ti . . Po prihodu v Vranovo je nasilno sko čil v aeroplan m poletel proti Pragi. Vse drugo je znana * Paped? tn moda. Pred Časom so poročale novine, da je papež ostro obsodil moderno modo ter se zlasti obregnil ob frizuro, nazvano »bubikopf*. Novine so bile zelo gostobesedne, da bi napravile vtis Izvirnosti in resničnosti Seda1 pa objavlja vatikanski uradni list »L* Osservatore« demanti, ki pravi, da se Je papež često izjavil proti sedanji ženski modi, ki da ni primerna, ''a pa nikoli ni govoril o frizuri. Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za Opalograph dobite edino le pri L. 1 Selenburgova ulica štev. 6 V.'Vso II. IMIJnC & B. HBERHIK pleakaria In lićarfa Ljubljana, Karel Kotnikova ulica (baraka za Ledino) te priporočata ceni. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. I6i L Starejša dekle, poštena, izučena šivilja, vajena tudi nekoliko tr* govine in gostilne ter vse« ga gospodinjskega dela, išče službo. Gre najraje kot opora gospodinji *li kot samostojna gospodi* nja; event. tudi k otro* kom. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 4268 Krene pat. ANTIVARIX obvezo.— Cena: 150 Din ——■— BARTL, Stritarjeva a'ica 2 sveto znamke DUBIED 2I6-L za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenijo Josip Peteline, Liubiiam blizu Prešernovega spomenika Otroška posteljica dobro Ohranjena in nekaj drugega pohištva — ceno naprodaj. — Dopisi pod •Nizka cena/4270» na upravo «Slov. Naroda*. Malo sobico (prazno) s posebnim vho* dom — išče gospodična. — Dopisi pod «Ves dan odsotna/4271» na upravo aSlov. Naroda». Podobarja (Bildhauer) za ornamente zanesljivega — sprejmem takoj. AleTcsander NVeisz, Zrgreb, Marovska ulica št 26. 4267 Deček iz boljše rodbine se želi izučiti v manufakturni trgovini. — Ponudbe pod «TJčenec/4272» na upravo «SIov. Naroda*. Iščem delavniske prostore za kleparstvo na promet* m točki. — Ponudbe pod «Kleparstvo/4274» na upr. «Siov. Naroda». Učenca sprejmem takoj v trgovi* no z železnino, starega 14 let in ki je dovršil osnov« no šolo z dobrim uspe* hom. Fran Guštin, Met* lika. 4269 Telovadna blazina dobro ohranjena — se k u p L — Ponudbe z na* vedbo cene pod «Telos vadba/427^_ Posojilo ds miren zakonski par brez otrok za stanovanje 1—2 sob s kufrnjo; nai« raje v Rožni dolini ali na Tržaški cesti. — Dopiii pod «Snažnost/4245» na upravo «Slov. Naroda*. Rabljena dvokolesa motorji, automobili, šival* ni stroji — te kupijo pro* ti izkazu lastnine- Franc Batjel, Ljubljana, Zvo* namaka ulica 1. 197 L je na* najbolj H domad hnormačnl uvod Ion v wh mestih zanoljlve povtr)entfce daj« intonnadje o vtem, po—bno pi ko Imovnem »tanja denarnih zavodov, trgov-sfco - mduitrijgkih podjetij la privatnih oaeb -ova informacije »o toćne itćrpn« In brza ae nahaja v vuka Kiradiića nI IU Beograd •ov telefon je 6-25, a brzojavni nasl Argoa Elegantne gospe nosijo in zahtevajo 4176 Samo modne trgovine, ki žele biti na glasa, Jih imajo vedno v zalogi. Prodaja samo na veliko: ZAGREB. JELAČIČEV TRO 20/111. TELEFON 6—9*. Pletilne stroje lastnega in najnovejšega patenta nemškega izdelka, pol nbne vrste naifmeiše kakovosti, kakor fud navi'alne krtačne aparate z vsemi -otrerščinami, • or>o!ni pouk v pleternu na želio s stan van »em, popra i'a n popo na prenovitev starih st-ojev, nudi In vabi na ogled strojev v 1 stni 7alngi kot najboljšo reklamo in s pno prid bitev vsak reilektanta. Fran Kos v Lfubl'anf, Židovska ul'ca štev. 5. Z p stni »I1« na:neč«ih fo »aren za Jugoslavijo« Zahvala. Za prem no ee izrate iskrenega sočutja in sožalia, ki smo iih prejeli ob smrti našega nepozabnega brata, strica, svaka, gospoda Jožefa Sueiič podpolkovnika v pokoju Izrekamo tem potom vsem našo naprisTČnejšo zahvalo* Posebei nas veže dolžnost zahval ti se velikemu župana g. Biltiču, zast pniku Dravske d v. oblasti generalu g. Živkoviču, generalu j*. Trifkovicu in oficirskemu zboru ter mnogoštevilnim stanovskim prijateljem pokojnikovim In zastop. uradov in korpoacij za udeležbo pri pogrebu fn veleeenjeni rodbini Pogačnikov! in ?and. naredniku g. Fr. Rig eriu za požrtvovalno naklonjenost Prisrčna hvala tud* darovalcem pekrasnh vencev •n cvetja ter vsem onim, ki so nam izkazali svoje čustvovanje in za nadvse števil no častno srremstvo predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. V Ljubljani. U. novembra 1925. Žalujoči rodbini Svstlč, GabrUI. 4266 i I UreijjifV taaio Tirrtn^i* — 3* sNazo/too tiak*xjia». Fran Je*et*W~ — Za inacratni dal Usta: Oton Chrtatof — Vsi v Ljubljani Pa^BflnHBKlHHHfl 66