Spoštovanj prijatelji Mogoče boste presenečeni nad novo obliko Geografskega obzornika ter nad novimi prijemi pri urejanju revije in njenemu širjenju med bralce. Vse to (in upajmo, da še kaj več) je sad prizadevanj, da Geografski obzornik postane čimbolj sodobna in čim bolj uporabna revija. Skupina mladih zanesenjakov z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je sprejela dobršen del tega izziva. S sodobno tehniko (računalnik, tiskalnik) želi - ob posebnem prizadevanju tehničnega urednika za sodobno opremo revije - tudi kar najbolj poceniti stroške tiskanja. Upajmo, da bo tako imenovano namizno založništvo prineslo dobre sadove in vzpodbude za še druga podobna dejanja. Kaj naj bi storili mi? Stali ob strani? Vabim vas, kolegice in kolegi dobre volje, da sodelujete pri oblikovanju naše revije, in to s prispevki, mnenji, ocenami, predlogi. Potrudili se bomo, da bo revija izhajala redno, tako da bo lahko izpolnjevala tudi nalogo obveščevalca. Ob tej priložnosti vas opozarjam na obvestilo o zborovanju slovenskih geografov naslednje leto v Koprskem Primorju, na katero vas prisrčno vabim. Veliko zadovoljstva in uspehov pri vašem delu - tudi ob pomoči našega skupnega Geografskega obzornika - vam želi Marjan Klcmenčič predsednik ZGDS. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV IN INOVATORJEV SLOVENIJE 1989 Letos je bilo srečanje srednješolcev na vrsti že triindvajsetič. Pred republiškim srečanjem, ki je bilo 2.6.1989 v Ljubljani (geografske naloge so bile predstavljenje v prostorih Od- delka za geografijo Filozofske fakultete), sta imeli ljubljanska in mariborska regija območni tekmovanji. Iz ljubljanske regije so se izmed desetih nalog na republiško srečanje uvrstile štiri, iz mariborske pa sta se od štirih nalog naprej uvrstili dve. Iz ostalih delov Slovenije smo dobili še dvanajst nalog, tako da je 35 mladih raziskovalcev na republiškem srečanju pred kar trinajstčlansko komisijo zelo uspešno predstavilo osemnajst vsebinsko zelo pestrih nalog: 1. Analiza trgovskih ulic v Ljubljani (Bar- bara Kranjec in Marko Jakovac, Srednja šola za trgovinsko dejavnost Ljubljana, mentor dr. Tatjana Ferjan), 2. Celjska turistična magistrata (Barbara Dolenc in Barbara Grenko, Srednja družbo- slovna šola Celje, mentor prof. Majda Omahen Zlatolas), 3. Dnevne migracije učencev v ljubljanskih srednjih šolah (Sabina Rupert, Barbara Zu- pane in Mateja Žgajnar, Srednja šola za druž- boslovje in splošno kulturo Vide Janežič Ljub- ljana, mentor prof. Mira Verbič), 4. Dopolnjevanje in usklajevanje geograf- skih imen (Simon Burja, Srednja naravoslovna šola Ljubljana, mentor prof. Mara Radinja, zunanja mentorja dipl. ing. Miroslav Črnivec in dipl. ing. Andrej Bile z Geodetskega zavoda SRS), 5 5. Ekološke in krajinske posledice izvajanja melioracij na primeru Ščavniške doline (Si- mona Venturini, Srednja družboslovna šola Maribor, mentor prof. Srečko Zorko), 6. Iskanje in preverjanje ledinskih imen (Miha Kirn in Mitja Škrbec, Srednja naravo- slovna šola Ljubljana, mentor prof. Mara Radinja, zunanja mentorja dipl. ing. Miroslav Črnivec in dipl. ing. Andrej Bile z Geodetske- ga zavoda SRS), 7. Kmečki turizem v Mariboru in okolici (Tatjana Hvaleč, Lidija Libman, Mateja Pin- tarič, Saška Razborčan, Bernarda Sagadin in Andreja Žnidar, Srednja ekonomska šola Maribor, mentor prof. Klasinc Rozika), 8. Megla v Šentvidu (Urša Demšar, Srednja šola za elektroniko in naravoslovje Ljubljana, mentor prof. Alenka Dragoš, zunanji mentor prof. Drago Kladnik), 9. Nakupovalni turizem Avstrijcev pri nas (Jure Fišer in Suzana Žičič, Srednja družbo- slovna šola Maribor, mentor prof. Srečko Zorko, zunanji mentor dipl. oec. Peter Keršič z EC Maribor), 10. Odlagališča odpadkov v občini Velenje (Rok Poles in Alenka Turnšek, Center sred- njih šol Titovo Velenje, mentor dipl. geo. Mira Sajko z Zavoda za urbanizem Titovo Velenje), 11. Odlagališče odpadkov pri naselju Hrast- je-Mota (Zvezdana Žbontar in Brigita Kocu- van, Srednja družboslovna in naravoslovna šola Fran Miklošič Ljutomer, mentor prof. Tatjana Ajd), 12. Primerjava Bovca in Tolmina z vidika razvoja turizma (Urška Bizjak in Primož Ladava, Šolski center Vojvodina, mentor prof. Igor Drnovšek) 13. Razlike med odlagališčem in skladiščem radioaktivnih odpadkov (Jakob Marušič, Srednja naravoslovna šola Ljubljana, mentor dipl. ing. Branko Kontič), 14. Turizem v občini Slovenske Konjice (Lucija Kuk, Jasmina Mihelak in Milena Orož, Srednja družboslovna šola Celje, mentor prof. Majda Omahen-Zlatolas), 15. Vodni mlini na Muri (Obal Liljana, Srednja družboslovna in naravoslovna šola Fran Miklošič Ljutomer, mentor prof. Tatjana Ajd), 16. Vpliv industrijskega obrata "Jože Ke- renčič* Ormož na dnevno migriranje delovne sfle (Brigita Krasnič, Srednja družboslovna in naravoslovna šola Fran Miklošič Ljutomer, mentor prof. Tatjana Ajd), 17. Vplivi projekta novih hidroelektrarn na Savi na slovensko elektrogospodarstvo in okol- je (Alenka Miškec in Tamara Mikša, Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič Ljubljana, mentor prof. Borut Drob- njak), 18. Začasno zaposleni v tujini iz krajevne skupnosti Mota (Sonja Slana, Srednja družbo- slovna in naravoslovna šola Fran Miklošič Ljutomer, mentor prof. Tatjana Ajd). Pohvalno je, da so skoraj vse naloge dobro grafično in kartografsko opremljene. Večina je rezultat obsežnih terenskih proučevanj, pred- vsem kartiranja, anketiranja, inventarizacije prostora in podobno. Nekateri mladi razisko- valci so v metodološkem, grafičnem in obliko- vnem pogledu dobro izkoristili možnosti raču- nalniške tehnologije. Glede na prejšnja leta so naloge zelo kvalitetne, nekatere pa so že pravi znanstveni dosežki. Mnogo nalog ima tudi praktičen pomen. Pohvalna je tudi velika samozavest mladih raziskovalcev pri predstavi- tvi nalog. Slabosti nekaterih nalog so bile: nepravilno citiranje, pomanjkljivo označevanje slik in preglednic, preobširni uvodi in premajhen poudarek na lastnem delu. Te napake bi lahko skoraj v celoti odpravili mentorji, če bi dali mladim raziskovalcem natančnejša navodila. Razen učencev pa je potrebno še posebej pohvaliti tudi mentorje, ki so si poleg svojih šolskih obveznosti vzeli precej dodatnega časa in vložili v naloge tudi svoj trud, tako da kva- 6 liteta nalog ni le odraz raziskovanja dijakov, ampak tudi pomoči mentorjev. Za zvezno srečanje je komisija določila nalogi pod Številko 5 in 10, za objavo v Geo- grafskem obzorniku pa naloge pod številko 3, 5, 6, 8, 10 in 17. Od šestih predlaganih nalog za objavo v Geografskem obzorniku so to nagrado izkoris- tili avtorji petih nalog. Na naslednjih straneh sledijo povzetki nagrajenih nalog, ki pa ne morejo v celoti prikazati vsega truda, časa in znanja, ki so bili vloženi v posamezne naloge, kljub temu pa dajo osnovni pogled v delo mladih raziskovalcev. Sokoordinator za geografijo pri "Gibanje znanost mladini": Drago Perko. UDK 628.47 : 504.06(497.12 Velenje) UDC 628.47 : 504.06(497.12 Velenje) ODLAGALIŠČA ODPADKOV V OBČINI VELENJE Rok Poles, Alenka TurnSek Z računalniško obdelavo podatkov sta avtorja glede na ranljivost pokrajinskih sestavin ovredno- tila obstoječa odlagališča odpadkov v občini Velenje, predlagala njihovo sanacijo in opisala načine smotrnega ravnanja z odpadki v prihodnosti. Naloga predstavlja kompleksen pregled reševanja problematike zbiranja in predelo- vanja odpadkov ter možnosti odlaganja od- padkov v občini Velenje. Na osnovi pregleda in sinteze podatkov iz dostopne literature, ki opisuje ravnanje z odpadki v svetu, podatkov o ravnanju z od- padki v občini do sedaj in z lastnim terenskim in kabinetnim raziskovalnim delom smo po- skušali: • opredeliti pojem odpadka, • opisati možnosti in tendence zbiranja in predelave* odpadkov v svetu, • oceniti ustreznost ravnanja z odpadki v občini Velenje do zdaj, • izdelati kataster divjih odlagališč, ga anali- zirati in izdelati splošne zaključke, • oblikovati predloge za sanacijo divjih odla- gališč, • poiskati alternativne lokacije za odlagališče komunalnih odpadkov, • Pod "predelavo" spada tudi odlaganje odpadkov • izdelati predlog ravnanja z odpadki v občini v prihodnje. Oprli smo se na računalniško obdelavo in prostorsko bazo podatkov na Zavodu za urba- nizem Velenje. Naloga že ima praktično vrednost, saj jo je podjetje VEKOS vključilo v svoj program reševanja te problematike (sistem odvoza odpadkov) v občini. Zakon definira odpadek kot material v plinastem, tekočem ali trdnem stanju, ki ga iz katerega koli razloga nočemo več imeti v posesti. V grobem se odpadki delijo v komu- nalne, industrijske in radioaktivne. Tendence predelave odpadkov so usmerjene k: • čimbolj popolni reciklaži odpadkov, • pridobivanju energije iz odpadkov, • ekstremnemu zmanjšanju volumna od- padkov. Na osnovi literature in s pomočjo računal- 7