!O0 a j i i a a a a I ) i 1 s JI ? 3' O i> I' c } I. } } l i KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA Hsp m Skupni podvig 1HE na spodnji Savi Številka 109 Leto 5 Dirke dvigajo pritisk Cerklje ob Krki - Prebivalci zaselkov Hrastje, Črešnjice in Zasap so bližnji sosedje športno rekreacijskega objekta Mobikrog. Z aktivnostmi, ki se tam odvijajo, pa so nezadovoljni, saj jih moti hrup dirk in testnih voženj, brezglave vožnje skozi naselje in neurejene razmere na samem kompleksu Mobikroga. Z objektom, ki je sicer v lasti Ministrstva za obrambo, v najem pa ga je dobila Občina Brežice, s pod-najemno pogodbo upravlja Matjaž Tomlje. Po letu nesoglasij s krajani omenjenih zaselkov in neuresničenih obljubah, so sosedje dirkališkega kompleksa preko matične krajevne skupnosti postavili svoje pogoje. Na svetu krajevne skupnosti so ta teden sklenili, da se aktivnosti na dirkališču lahko nadaljujejo le, če bo Tomlje spoštoval vse njihove pogoje, tudi rento za hrup. Uporabnik Mobikroga z njimi soglaša, razen z višino rente; sam ponuja 200 tisoč SIT letno, so- | sedje menda zahtevajo dva milijona. J In glede na štiriletne izkušnje in Tom- £ ljetovo aroganco, zahtevajo izplačilo J rente pred izdajo dovoljenja na Up- q ravni enoti Brežice za- veliko medna- | rodno dirko, ki naj bi bila 23. julija. ^ -- '...na strani 3 Prej so jih vznemirjala letala, zdaj jih dirkalni avtomobili. ..če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Naslednja številka bo izšla 8. julija 2004. Pri Ropu tudi Posavci Brdo pri Kmju - Predsednik Vlade RS Anton Rop je sprejel slo-Venske športnike, ki so v obdobju junij 2003 - junij 2004 dosegli rhunske mednarodne rezultate. Na sprejemu so bili med drugimi v . Zlatko Rizvič, Dejan Kink in Gorazd Kostevc (na fotografiji), 7' bije iz Društva borilnih veščin Katana Globoko, ter rokometaš ros Škof iz Brežic. V odsotnosti predsednika Ju-jitsu zveze Slovit® je zvezo zastopal podpredsednik in direktor reprezentance Stane eskar. Premier je čestital za vse uspehe in izrazil podporo športni-rn. ki s svojimi usoehi oromoviraio Slovenijo no svetu. Labodji spev čudežne pomladi Sevnica - Srednja šola Sevnica je z retrospektivno prireditvijo zaključila niz desetih prireditev z naslovom “Pomlad je čudež”. Novi časi in programi prinašajo nove izzive in narekujejo drugačen tip prireditve. Pred desetimi leti, ko se je sevniška srednja šola imenovala Tekstilna šola, je ob zaključku šolskega leta prvič pripravila prireditev “Pomlad je čudež”. Njen osrednji del je bila modna revija, na kateri so se šolske manekenke pokazale v najrazličnejših kreacijah, ki so jih same oblikovale in sešile. Ko se je programu konfekcionar pridružil še program frizer, so lahko na šoli poskrbeli še za atraktivne frizure manekenk. Danes na šoli ne izobražujejo več konfekcionarjev, temveč frizerje, lesarje in turistične tehnike, zato tak koncept prireditve ne ustreza več. Na šoli so se zato odločili, da letos zaključijo tovrstne prireditve. V prihodnje bodo drugačne, po^vsej verjetnosti bolj turistično obarvane, pravi ravnateljica Alenka Žuraj, ki se že dolga leta budi, da bi bila šoja izobraževalno središče v kraju. N.C.C. Toča “vozila” po levem bregu Zabukovje, Krško - Minuli vikend je v predelu sevniške in krške občine padala toča. Najhuje je bilo v zabu-kovškem koncu, uničujoče ledene kroglice pa so klestile do Krškega. Po pripovedovanju vaščan-ke z Mrzle Planine niti stari ljudje ne pomnijo takšne hude ure, kakor je bila 18. junija pozno zvečer. Toča je najprej padala na suho, nato se je pomešala s silovitim nalivom. Očividki je skozi zaprto dobro tesnjeno okno v kuhinjo pritekla voda, dvorišče pa je bilo belo kot z božične razglednice. Zjutraj kmetje niso prepoznali svojih njiv, saj so pridelki popolnoma uničeni, nanosi zemlje so skrili sledi posevkov. Komisija za elementarne nesreče v občini Sevnica je v sredo na prizadetem območju popisala stanje. Občinska komisija v Krškem je šla na teren v četrtek, 24. junija. Toča je na levem bregu občine od Zaloga, Dovškega, Senovega, Kremena, Sremiča, Ple- tenj in Zdol udarila dvakrat; po bočni hudi uri 18. junija še podnevi 20. junija. Prizadete so vse kulture. Od ječmena, ki je bil Pred žetvijo, je ostala le slama za steljo. V sadovnjakih so prizadete breskve in jablane, vrtnine, zbilo je nepokošeno tra- vo in deteljo, zaznamovani so vinogradi, vendar si bodo slednji še lahko opomogli. Magda Krošelj z Oddelka za kmetijstvo na Občini Krško pravi, da v proračunu ni inter- ventnih sredstev, s katerimi bi ljudem lahko povrnili škodo. Ko bodo znane ocene občinske komisije, bodo šle v presojo regijski komisiji, ki bo v skladu z zakonom ugotovila, ali je škoda dovolj velika za prijavo na republiko za sredstva ele-mentaija. Krošljeva se zaveda, da so kmetje obupani in sprašujejo, do kdaj in kam naj prijavijo škodo, vendar navodil še ni. Občinska komisija bo pazljivo popisala in fotografirala uničene in poškodovane pridelke, če bodo prizadeti dobili kakšno denarno pomoč za ublažitev škode, pa je še prezgodaj napovedati. Za uveljavljanje pravice do odškodnine iz državnih sredstev elementar-ja mora biti prizadet določen odstotek občine ali regije. Branka Demovšek Foto: Ljubo Motore Bežal pred policijo in zapeljal v smrt? Skopice - Voznik osebnega vozila je stredi noči na hitri cesti Dmovo-Obrežje bežal pred policijsko patruljo, ki mu je v bližini izvoza za Krško izmerila hitrost 145 km/h. Pred Skopicami, kjer hitra cesta poteka v ravnini, hitrost vozil pa je s prometnim znakom omejena na 60 km/h, je voznik zapeljal na levo in vozil po nasprotnem smernem vozišču. V tistem trenutku je iz smeri Obrežja pripeljal avtobus iz Samobora. Prišlo je do silovitega trčenja, avto se je zagozdil v avtobus, prišlo je do eksplozije na obeh vozilih, ki sta v celoti zgoreli. Ukleščen v osebnem vozilu je zgorel in zaradi posledic poškodb umrl voznik osebnega vozila, na avtobusu, ki je prevažal hrvaške navijače na Portugalsko, je bilo poleg voznika in sovoznika še 49 potnikov. Vsi so uspeli avtobus zapustiti. Voznik je bil huje poškodovan, 24 potnikov pa lažje Alkotest pri vozniku avtobusa ni pokazal prisotnosti alkohola. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Krškega s petimi vozili, vendar sta obe vozili z vso prtljago v celoti zgoreli. Vozili so s ceste odstranili s pomočjo posebnega avtodvigala, saj sta bili zaradi visoke temperature ob požaru sprijeti z asfaltom in ju drugače ni bilo mogoče premakniti. Po prvih ocenah je na udeleženih vozilih nastala materialna škoda v višini okoli 13 milijonov SIT. M Za voznika osebnega vozila je bila odrejena sanitarna obdukcija in odvzem telesnih tekočin. Center za forenzične preiskave v Ljubljani je potreboval kar nekaj dni, da je potrdil identiteto umrlega; v tragični nesreči je umrl 19-letni maturant Srednje ekonomske šole Brežice Boštjan Simončič iz Brestanice. S.V. Čestitamo ob dnevu državnosti! Uredništvo Radia Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGlas AKTUALNO Sava Glas, 24.6.2004 POSAVSKE m/ŠICE Vrtenje v krogu Z odprtjem še enega krožnega križišča na Črncu pri Brežicah se Posavje nedvomno uvršča med tista slovenska območja, ki se lahko še posebej ponašajo s krožišči in s tem s sodobnim reševanjem prometnih zagat. Očitno jih je največ v brežiški občini, ki močno prednjači pred sosedi; med osmimi rondoji, kolikor jih je zdaj menda že v Posavju, imajo v Krškem dva, v Brežicah pa kar trikfat več! Drugače rečeno, Sevničani so vsaj za zdaj še brez krožnega križišča, pravzaprav nimajo piti semaforja, Brežičaiii 'pa so M 'enem P°4rčcju le prvi! Zdaj bi bilo mogoče sklepati, da so brežiški vozniki tudi najboljši, saj inštruktorji iz avtošol lahko vadijo z njimi v krogih vse od južne meje do krožišča pri supermarketu Tuš. A takšne so Janez Živič - Tone Planinc lahko zgolj domneve, kajti še vedno je preveč nekulturnih ali nevzgojenih voznikov, ki ne nakažejo svojega izvoza iz krožišča. To so seveda povsem nepomembne zadeve, kajti v krogu se kar naprej vrti celotno Posavje. Spomnimo samo na ustanavljanje slovenskih pokrajin in tudi posavske med njimi. Vendar slabo kaže, da bi politika o tako pomembnem vprašanju lokalne samouprave odločala še v predvolilnem času. To lahko med drugim pomeni, da se bodo posavski politiki, kakor mačka okrog vrele kaše, še kar naprej vrteli tudi okrog odločitve, kje bo sedež posavske regije. Še več, do jesenskih volitev skoraj ne more priti niti do drugih pomembnih posavskih odločitev, denimo do dogovora o razdelitvi regijskih institucij ali celo do sprožanja posavskih razvojnih vprašanj! Tudi zaradi predvolilnega časa Franc Bogovič, aktualni predsednik Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, veijetno ne daje na dnevne rede sej tega bosega medobčinskega organa tehtnih regijskih tem! In Posavje se še naprej vrti v krogu. Mnoge pomembne teme pa zato spolzijo neopažene naprej. Tudi na nedavni skupni seji upravnih odborov območne zbornice in združenja podjetnikov so, v sicer dobri razpravi, vodilni možje z žalostjo ugotavljali, kako slabi posavsko gospodarstvo in še veliko slabše bi bilo, če ne bi prištevali poslovnih rezultatov krške nuklearke in papirnice Vipap. Iz ust direktorjev je bilo slišati tudi nedvoumna opozorila, da se denar, ki so ga na račun nuklearke letos dobile vse tri posavske občine, ne bi smel izgubiti v njihovih proračunih. Morali bi ga vložiti v tehnološko prenovo proizvodnih podjetij, ki v razvoju in konkurenčnosti hudo zao- stajajo tudi zartdi zastarele strojne opreme, in za odpiranje novih delovnih mest. Tudi za izobraževanje tehničnih kadrov, ki jih močno primanjkuje, medtem ko na drugi strani naše srednje in Višje šole še kar naprej producirajo ekonomiste, trgovce sili pravnike, ki nato ne dobijo zaposlitve. In tako se vse vrti v krogu še naprej. Morda le nekoliko počasneje, ker sta na evropskih volitvah v okviru SLS poraz doživela župana Bogovič in Janc, prav tako pa z nižjo podporo SDS tudi Vizjak. Seveda pa je na glasovanju v Krškem zvezdne trenutke doživel Martin Kodrič, predsednik tamkajšnje N.Si. Dvojice in skisani cviček Pri brežiškem mladinskem centru so pred dnevi pripravili zanimivo druženje na temo “Nič se ne dogaja” in pod tem dvoumnim naslovom opozorili na nekaj zanimivih podjetniških projektov. Mnogo manj dvoumne pa so menda razmere pri konzorciju cvička, saj so iz njega izstopili veliki pridelovalci kot Štemberger, Hrovat in Zarn. Kar lahko pomeni, da se krhajo odnosi med dolenjskimi vinogradniki in da se tudi Silvo Gorenc - Jože Raušl v cvičkovi deželi nekaj dogaja. Krška kmečka zadruga nedvomno ostaja največji pridelovalec cvička, vendar se z njenega vrha nikakor ne more umakniti direktor Tone Planinc. Očitno bo do konca izkoristil mandat in šele nato prepustil to mesto mlademu Živiču, ki med članstvom menda uživa zadostno podporo. Kljub temu je slišati, da bi za prvega moža KZ Krško lahko kandidiral tudi direktor občinske uprave Franci Glinšek, kar bi morda celo godilo njegovemu županu. Vprašanje je seveda, če v vsem tem prerivanju ne postaja moteč dejavnik enolog Zdravko Mastnak. Res ni politik, zato pa priznan strokovnjak, za marsikoga morebiti celo preveč priznan. Zadnje dni smo na fotografijah zabeležili nekaj dvojic priznanih posavskih ljudi. Poleg že omenjenega para Planinc-Živič kaže izdvojiti tudi sev-niško dvojico Jamšek-Kro-šelj. Andreji Jamšek in družinski firmi Sava avto je denimo uspel veliki met, saj so se sporazumeli z brežiško-krško firmo Avtoline, da ne bodo več na dveh bregovih. Menda je zadovoljen tudi Jože Baškovič, najbolj pa nedvomno sevniški župan Janc, pri katerem sta obe strani podpisali (spo)razumni Vprašanja brez odgovorov Kakorkoli že, prihajajo poletni vikendi, dopustniški čas in že se napoveduje vroča predvolilna jesen. V Krškem Andreja Jamšek - Kamil Krošelj sporazum. Kar zadeva Krošlja in njegovo firmo KIN pa v Sevnici upajo, da bo od njegovega grozdenja tudi kaj koristnega pridelka. Marsikaj koristnega bi bilo denimo mogoče izluščiti tudi iz izkušenj, kijih imajo posavski seniorji. Na nedavnem druženju v Nerezinah bi ob udeležbi krškega in sevniš-kega župana - brežiški, ki je Vesel zna biti vesel. brez podžupana, je bil prezaseden - bilo mogoče kaj več modrovati tudi o usodi krške celuloze. O njej bi lahko kaj povedala seniorja Silvo Gorenc in se bodo volivci nedvomno začeli spraševati, kaj dobrega so zadnja leta za občinsko okolje storili vodilni liberalni demokrati, sicer simpatični fantje Damjan Lah, Milan Ve-nek, Brane Janc, Andrej Božič in še kdo. Nekaj namigov je, da bi se lahko izkazali bolj, kajti ankete, opravljene na račun LDS, menda to potrjujejo. Največ priložnosti na volitvah za poslanca v parlamentu naj bi namreč dobil Ivan Urbanč, četudi bi se spoprijel^ Sivim panterjem Nikom Žibretom. Vprašanje je, kako se bo izšel pričakovani dvoboj za poslanski sedež med Avšičem in Vizjakom v Brežicah; iz Sevnice pa sploh še ne prihajajo glasovi o morebitnih kandidatih. Brez od-govoA ostaja tudi vprašanje, čemu si je Salonit Anhovo z nakupom povrnil brežiško Opekamo, ki dolgo sameva. Prav tako nihče ne zna odgovoriti na vprašanje o izjemnih pravicah in svoboščinah Romov. Obiralci jagod denimo na podboškem polju za majhne denarje garajo v vročini in dežju, v soseščini pa se Romi mastijo z janci. Tako je to, kadar država ne zna ukrepati dosledneje! V Brežicah se medtem sprašujejo, če bo še kak dobovski mogočnež, denimo Mokrovič, kupil Jože Raušl; prvi kot direktor nekdanjega Vidma in drugi kot uspešen papirniški strokovnjak in zdaj eden vodilnih v papirnici Goričane. Da bi kot dvojico razglasili fotografijo neumornega TV snemalca Mirka Vesela, bi bila žalitev. Je pa dokaz, kako prijetno je bilo novi- Trojstvo Petelinc-Petan-Ostrelič narsko druženje, ki gaje ob okroglem jubileju na družinskem vikendu pripravila Breda Du-šič Gornik. Ivan Ur ek hišo v starem mestnem jedru. In upajo, da se bodo kupci hiš družina Peteline, Bojan Petan in Stane Os-trelič kaj kmalu odločili za prenovo. Zato pa v Kapelah čakajo na odprtje nove šole, četudi niso zadovoljni s premajhno telovadnico. Kakšno mišljenje ima o tem Ivan Urek, predsednik Pihalnega orkestra, ni znano, vsekakor pa bodo domači godbeniki, ki so se izkazali v Evropi, veselo zaigrali na omenjeni slovesnosti. Vlado Podeoršek Novi razpisi za delo na boštanjski elektrarni Boštanj - Pri Svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju deluje Odbor za hidroelektrarne na spodnji Savi, v katerem so zastopniki vseh treh posavskih občin. Odbor spremlja realizacijo terminskega plana gradnje boštanjske elektrarne in aktivnosti za pripravo naslednje lokacije. Njegov predsednik Niko Galeša ima na sejah odbora praviloma pripombe o zamujanju rokov. Lani so bile usmerjene na nekdanjega direktorja Skupnega podviga Ladislava Tomšiča, na tokratni seji pa se je jezil na Ministrstvo za okolje, kjer za klepet z njim nimata časa ne državni sekretar Radovan Tavzes ne minister Janez Kopač. Kot smo slišali od odgovornih, so “odprte zadeve” obvladljive z usklajevanjem služb in ne potrebujejo ministrovega posredovanja. Direktor Skupnega podviga Bogdan Barbič pravi, da dela na energetskem delu boštanjske elektrarne potekajo po planu, saj so uspeli rešiti krizne situacije pri pripravi zahtevne projektne dokumentacije. Imajo gradbeno dovoljenje za akumulacijski bazen, na Lotu A2 pa so betonerska dela v glavnem zaključena in po septembru bodo pričeli z gradnjo strojnice. Gradbinci so imeli nekaj težav pri dobavljanju zadostnih količin zahtevanega materiala, ki ga posavska podjetja niso zmogla konstanto zagotavljati. Direktor Barbič z ekipo preverja izdelavo hidro-montažne opreme, pri kateri sodelujejo tudi posavski kovinarji in kot pravi, se proizvajalci držijo rokov. V izgradnji je dvigalo, Litostroj in Končar izdelujeta generatorsko in turbinsko opremo, kar Barbičeva ekipa tedensko spremlja z ogledom v proizvodnji. Pripravljajo se na skorajšnji razpis za vgradnjo elektro opreme. Po sistemu javnega naročila bosta razpisana dva lota, vsak ovrednoten na več kot milijardo SIT. Gre za nizko napetostno stikalno opremo z diešel generatorji in za omaro z informacijsko opremo. Direktor Infre Vojko Sotošek pravi, da so zaradi transparentnosti dela in hitrejšega reševanja morebitnih zapletov pred kratkim uvedli tedenske kolegije s predstavniki občinske komisije, ki spremlja gradnjo boštanjske elektrarne. Državno podjetje Infra ta čas usmerja aktivnosti na pridobivanje dokumentacije za cestno infrastrukturo, kamor sodi tudi projektiranje krožišča Boštanj. Pridobiva zemljišča za ureditev vplivnega območja Kompolje, za kar bo kmalu razpisano javno naročilo. Dokončno pa še niso odkupljena vsa potrebna zemljišča za hidroelektrarno Boštanj, niti prenesena iz družbe Savske elektrarne na državo. Sevniški župan Kristijan Janc želi, da bi se to čim prej uredilo, ker občina svoje zemlje na vplivnem področju elektrarne ne namerava prodati, temveč zamenjati za druge parcele. Prav tako pričakuje pospešeno pripravo dokumentacije za obvoznico od Gramata do mirnskega mostu, da bo občina lahko načrtovala priključek na obrtno cono Boštanj. Branka Demovšek Odpravnine tudi za delavce Beti? Brežice - Metliška Beti je 25. aprila lani dokončno zaprla dobovski obrat. Družba se je odločila za stečaj, ki je bil uveden 17. junija lani, delavke, pretežno ženske, pa so ostale brez pravic z naslova stečaja. Območni sindikat je za 87 delavcev iz Beti vložil tožbene zahtevke, saj meni, da družba ni storila ničesar, da bi preprečila stečaj in so zato nekdanji zaposleni upravičeni do odpravnin. Stečajni postopek je bil uveden in zaključen v pol ure, ker je sodišče ugotovilo, da ni stečajne mase, iz katere bi bili delavci in upniki poplačani. Območna organizacija zveze svobodnih sindikatov Posavje je skušala uveljaviti pravice delavcev z naslova stečaja, del delavcev je uveljavil pravice iz jamstvenega sklada, del pa je dobil tudi polovico minimalne plače na račun neizkoriščenega dopusta ter del odpravnine po zakonu o jamstvenem skladu. Na območnem sindikatu so iskali način uveljavitve pravic zaposlenih in jih našli v domnevni napaki uprave družbe in lastnikov glede na Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ki pravi, da bi morala uprava in lastniki ukrepati, če zaidejo v finančne težave. Te je podjetje izkazovalo že v letu 2001 in 2002, vendar kljub opozorilom sindikata, naj pripravijo sanacijski načrt, kot trdijo na sindikatu, v podjetju niso ukrepali. Sindikalist Marjan Urbanč pravi, da so se kar vdali v usodo, proizvodnjo pa začeli preseljevati. Zato je sindikat vložil tožbene zahtevke za 87 delavcev, ki so jih od skupaj 130 povabljenih, pooblastili za zastopanje zoper Beti d.d. in upravo Beti Dobova, nadzorni svet in družbenike. Direktor družbe Ivan Malešič je dejal, da imajo zaposleni in sindikat vso pravico do uveljavljanja pravic v škladu z zakoni, a hkrati dodal, da je prepričan, da je bila Beti izjemno korektna do delavcev, saj jim je poplačala vse, razen odpravnine. Te pa ni imela iz česa izplačati, saj je tudi sodišče ugotovilo, da ni bilo razpoložljivega kapitala. Prav tako je odgovoril na očitek sindikata, da družba ni pra' vočasno ukrepala. Malešič pojasnjuje, da je kot lastnik izgube v Beti saniral v pričakovanju, da se bo z novimi posli rešila težav, a se to ni zgodilo, zato niso imeli druge možnosti kot stečaj. To je pri' pravljen zagovarjati tudi na sodišču. Suzana VahtariČ i AKTUALNO Mobikrog moti prve sosede Cerklje ob Krki - Bližnjim sosedom steze Mobikroga iz vasi Hrastje, Crešnjice in Zasap je prekipelo. Pritožujejo se nad neurejenimi odnosi z najemnikom, “dirkami skozi naselje” in nad hrupom s- steze. Z najemnikom skušajo doreči medsebojni dogovor in odškodnino za hrup. Če tega ne bodo dosegli, so pripravljeni stezo zapreti in onemogočiti mednarodno dirko. Krajani omenjenih treh zaselkov so že lani preko matične krajevne skupnosti (KS) Matjažu Tomljetu iz Avto Športa Ljubljana postavili pogoje ža uporabo steze. Združeni ob svetniku KS Cerklje ob Krki Milanu Bazniku opozarjajo, da v primeru, če Tomlje ne bo Jože Lajkovič s Črešnjic bi bil najbolj vesel, če bi Tomlje “popokal in šel”. Hrupa ima dovolj z letališča, zdaj pa se širi še z avtomobilistične steze. sprejel zadnjega dogovora, načrtujejo preprečitev mednarodne dirke 23. julija. Na Upravni enoti Brežice so podali zahtevo po takojšnji prekinitvi vseh dejavnosti na Mobikrogu in vseh posegov v prostor, KS Cerklje ob Krki pa ne bo izdala nobenega soglasja za prireditve, dokler Tomlje ne bo pridobil vseh potrebnih dovoljenj in soglasij, vključno z uporabnim dovoljenjem. Kot je povedal župan mag. Andrej Vizjak, je lastnik področja s stezo Ministrstvo za obrambo, občina je najemnik, ki ima s TomljetOm sklenjeno godnajemno pogodbo za 10 let. Zupan med omenjenimi stranmi - Tomljetom, vaščani in krajevno skupnostjo - zahteva pisni dogovor. Občina Brežice pa že iz prejšnjega mandata na sodišču zahteva razveljavitev pogodbe, čeprav želi, da področje Mobikroga oživi, vendar ne na račun prizadetosti krajanov. Maja jim je Tomlje poslal svoje pogoje kot odgovor na Milan Baznik njihovo lanskoletno zahtevo, krajani pa so pred dnevi postavili svoje zahteve. Kot pravi predsednik KS Darko Udovič, prebivalci teh zaselkov ne želijo dirk ob nedeljah, razen izredno dogovorjenih, za vse ostale aktivnosti ga zahtevajo dorečen urnik. Želijo, da se sklene pogodba s komunalnim podjetjem za odvoz smeti, te so do sedaj pospravljali Romi in jih samo preložili v sosednji gozd. Prav tako zahtevajo najem domačih služb pri izvedbi dirk in testnih voženj, ureditev zunanjega dela pred pisto ter rento za hrup. Matjaž Tomlje je v svojem komentarju na zahteve krajanov za SavaGlas poudaril, da bi se s krajani morali že prej pogovoriti. Pravi, da so med prebivalci izvedli anketo, v kateri ugotavljajo pozitiven odziv, razen nekaj posameznikov. Da bi ustrezno rešil ureditev prometa skozi' naselja, se dogovarja s pristojnimi ministrstvi za poseben cestni odcep z avtoceste. Pripravljen je tudi na neko rento, čeprav, kot trdi, v dirkah ni denarja in še vedno finančno sanirajo stare investicije. Morebitna nadaljnja razširitev Mobikroga pa je odvisna od aktivnosti Slovenske vojske in načrtov, ki jih ima s kompleksom v Cerkljah ob Krki. Suzana Vahtarič Grešniki ali dobrotniki? Remontni Krško - Urad kriminalistične policije PU Krško je podal kazenski ovadbi zoper Krajevno skupnost Podbočje in predsednika Ivana Urbanča ter Petra Ziganteja, direktorja Savaprojekta, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin ter kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic. zavod zapirajo Ivan Urbanč naj bi s predložitvijo ponarejenega računa Občini Krško, ki ga je izdal Sa-vaprojekt, poskušal pridobiti protipravno premoženjsko korist za lokalno skupnost v višini 2.004.000 SIT. Urbanč očitke zavrača in meni, da gre za ne- han Urbanč spretnost, glede katere so se s krininalisti pogovorili in je nad ovadbo presenečen. Dodal je še: “V tem primeru odgovorno trdim, da zopet očitno kaže, da se nadaljuje tendenca diskvalifikacije ljudi, ki pač v prostoru še nekaj hočejo početi v dobrobit krajanov in so na žalost morda blizu politični opciji, ki nekomu ni povšeči, toliko bolj, ker so pred nami volitve." Urbanč pravi, da se je vse zgodilo zaradi nespretnosti pri finančni transakciji podjetja Savaprojekt, ki je izstavilo račun, ki ni bil v skladu z zakonom, zaradi česar je bil na proračunu občine Krško tudi zavrnjen. Poudarja, da ni bilo nobenega izplačila na račun krajevne skupnosti. O vsem je takoj seznanil občino in vodstvo z županom na čelu, opravil pa je tudi razgovor s predstavnikom policije, kjer naj bi bilo Direktor Savaprojekta Krško Peter Žigante ovadbe ni želel komentirati. po njegovih besedah ugotovljeno in z dokumenti dokazano, da ni šlo za kaznivo dejanje. Glede na to, da gre za vrh krškega LDS-a meni, da ga v predvolilnem času skuša nekdo s pomočjo kriminalistov in medijev očrniti. ■ Suzana Vahtarič Vino bo splavalo iz težav Brežice - Lastniki Vina Brežice so 21. junija na skupščini odločali najprej o dekapital-izaciji, potem še o dokapitalizaciji družbe. Direktor družbe Matjaž Pegam je povedal, je bila udeležba visoka, prisotno je bilo 63 odstotkov kapitala, skoraj stoodstotno so Potrdili vse sklepe. Po novem bodo tako v podjetju večinske lastnice banke, predvsem slovenske, ki bodo Vinu odpisale četrtino glavnice in prav tolikšen del obresti. Zaradi prezadolženosti je Podjetje konec leta 2003 posta-0 nelikvidno, kapitalsko neus-|^ezno in po določilih zakona o 'nančnem poslovanju zrelo za stečaj. Prokurist podjetja Ka-zunir Živko Pregl je februarja Predstavil načrt finančne reorga-Orzacije. Izhodišče je bilo pre- polovitev stroškov obresti kot posledica konverzije dela kreditov bank upnic v lastniške deleže. Načrt je predvideval sodelovanje dobaviteljev in delno tehnološka in tržna vlaganja, kot glavnino zunanje pomoči pa državna poroštva bankam za del njihovih kreditov. Z bankami upnicami, lastniki in Ministrstvom za gospodarstvo so dosegli dogovor, da bodo banke upnice 25 odstotkov svojih teijatev, kar je približno 500 milijonov SIT spremenile v lastniški delež. Država bo pomagala podjetju v obliki dr-q. žavnih poroštev ban- rektor Pegam in prokurist Pregl kam upnicam prav tako v višini 500 milijonov SIT z dodatno nižjo obrestno mero, subvencijami za kadrovsko prestrukturiranje v višini 69.723.396 SIT in kreditom za tehnološko-tržno prestrukturiranje v višini 39.725.000 SIT. Banke upnice, ki so se odločile za konverzijo dolga, bodo postale 76-odstotne lastnice podjetja. Izguba podjetja je na dan 31. december 2003 znašala 1,233 milijarde SIT. Dogovor o finančnem prestrukturiranju so podpisale banke upnice, lastniki in uprava Vina Brežice, pravi direktor Pegam. V prihodnjih dneh bi ga moralo potrditi Ministrstvo za gospodarstvo in nato še vlada. Suzana Vahtarič Slovenska vas - Zaradi prehoda Slovenske vojske na profesionalni sistem popol-njevanja ter zmanjševanja ljudi in objektov remontni zavod oziroma enoto Slovenska vas vojska seli v vojašnico Novo mesto. V enoti v Slovenski vasi je zaposlenih približno 50 ljudi. Večina jih bo po zagotovilih Ministrstva za obrambo (MORS) premeščena v delavnico v vojašnici v Novem mestu, del pa v vojašnico Cerklje ob Krki. Kdaj bo premestitev izvedena, na ministrstvu ne odgovaijajo, tudi zaposleni v Slovenski vasi so v negotovosti. O premestitvah'so govorih že lani, po eni različici naj bi bili premeščeni aprila letos, zdaj pa nimajo novih informacij. Pokrita površina objektov nekdanjega remontnega zavoda je približno 70.000 m2, od tega sedaj Slovenska vojska uporablja približno četrtino površine. Na vprašanje, kakšna je nadaljnja usoda kompleksa, na ministrstvu odgovarjajo, da ga bo, kot je to običajen postopek, Slovenska vojska predala Ministrstvu za obrambo-, ki bo sprejelo nadaljnje odločitve. Tudi področje galvanizacije so predah Ministrstvu za obrambo, izvedeli smo le, da slednje vodi postopke sanacije. Stališče Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem je, da bi se poslovno industrijska cona z remontnim zavodom morala v koordinaciji med Občino Brežice in MORS-om izkoristiti, vendar ob tem opozarjajo, da za to področje ni sprejetega ureditvenega načrta, prav tako ni urejena infrastruktura oziroma njeno lastništvo, tudi vsebine niso dorečene. Občino opozarjajo, da ni predvidenega razvoja za pozidano področje na lokaciji tik ob meji, na katerem deluje le še nekaj podjetij, ki pa nimajo prihodnosti, saj imajo težave z neurejeno infrastrukturo in zanemarjeno okolico. S.V. ANKETA Dopust - kaj je že to? Pred nami sta dva poletna meseca in čas oddiha. Vse več je med nami takšnih, ki trdijo, da že nekaj le niso bili na dopustu, ker si ga zaradi nizkih osebnih dohodkov enostavno ne morejo privoščiti. Zaslužijo namreč komaj za preživetje. Ali res tako malo ljudi še lahko dopustuje, kje in kako preživljajo dopust, na slovenski ali hrvaški obali, vedo za evropsko kartico zavarovanja, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev? Branka Virtič, maturantka iz Sevnice: Tako kot vsako leto bom šla tudi letos z družino na moije. Šh bomo na Hrvaško, kjer letujemo vsako leto. Tam počitnikujemo po ugodni ceni, saj dobimo v najem počitniške kapacitete, ki jih ima v kampu očetovo podjetje. Zdi se mi, da letovanje ni več tako drago kot včasih in ne veijamem televizijskemu glasovanju, v katerem se je izkazalo, da si le 17 odstotkov Slovencev lahko privošči dopust Andrej Božič iz Krškega, zaposlen v zavarovalnici: Z družino grem na otok Pašman, saj nam izredno odgovaija klima srednjega Jadrana, še posebej hčerki, ki ji moije utijuje zdravje. Prav zaradi tega bomo skušah počitnice raztegniti, kolikor bo možno pri delodajalcu dobiti dopusta Kadar načrtujemo dopust v tujini, nikoli ne pozabimo skleniti ene od ponujenih oblik dodatnega zdravstvenega zavarovanja in letos bo to najbrž kar evropska kartica Ljudmila Rožman, prodajalka iz Globokega: Slovenci si lahko verjetno vse manj privoščijo dopuste in počitnice, saj je veliko nezaposlenih, sploh v našem koncu, osebni dohodki pa zadostujejo komaj za osnovne stvari. Menim, da je dopust potreben vsakomur, vsaj enkrat na leto. Z družino še vedno dopustujemo in sicer na hrvaški obali. Pri tem poskrbimo za zavarovanje, problemov nismo imeli nikoli. Niti pri prestopu meje, saj smo se vedno nekako izogniti gneči. Goran Zarič, računalniški administrator iz Brežic: Dopustujem predvsem s prijatelji, včasih kar gremo kam za kak dan ah za cel vikend. Predvsem so to morski kraji na slovenski ah hrvaški obali. Krajši “izleti” s prijatelji so bolj spontani, daljše dopuste pa načrtujemo, a ponavadi je to vedno moije, Slabih izkušenj nimam, kako pritožbo nad slabo cesto in tovornim prometom. Pri mejnih kontrolah pa bi lahko v sezoni uvedli turistične pasove ah pa bolj sproščene prehode mejnih točk. Sandra Liebenšek iz Krškega, Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela Ljubljana: Povprečni državljan danes zaradi draginje težko načrtuje dopust, sindikalnih počitniških kapacitet po simbolični ceni ni več. Žal mi je številnih otrok, ki ob starših ostajajo doma, zato bi jih spomnila, naj se obrnejo na Diuštvo prijateljev mladine, Karitas in Rdeči križ, ki za otroke manj premožnih organizirajo letovanja. Osebno me bolj navdušujejo počitnice v toplicah. 25 tisočakov za stroške Radna pri Boštanju - Družba Jutranjka je s 7. junijem pričela izplačevati 80-odstotne odpravnine presežnim delavcem iz postopka druge prisilne poravnave, ko je delo izgubilo 139 ljudi. V tednu dni, v katerem so pozivali ljudi, naj dvignejo svoj denar, je to storilo približno 90 odstotkov upravičencev, nekaj pa jih je preko sindikalnega odvetnika vložilo tožbo za 100-odstotno izplačilo, kakor je bila lanska obljuba Jutranjke sindikatu, zapečatena z notarsko overjeno pogodbo. Izvedeli smo, da so ljudem, ki so prišli po odpravnine, odtrgali 25.000 SIT za stroške. Direktor Miha Rabič o tem ni želel govoriti, češ, da bo poslej z novinarji komuniciral le preko sporočil za javnost. Delavka, ki je 24 let hodila šivat iz 20 kilometrov oddaljenega doma visoko v hribih (ime v uredništvu), je povedala: “Dvakrat sem imela porodniški dopust, bolniškega pa tudi ne večkrat. Z vročino sem hodila v službo, po zametih sem se valjala v hudih zimah, ko je bil v naših hribih promet blokiran, da sem prišla v dolino. Moja polna odpravnina znaša 792.000 SIT, dobila sem 530.000. Ne vem, če je prav, da sedaj delavci plačujemo Jutranjki še za stroške, ko smo že tako dobili manj, kot je bil dogovor. Ko vidim stavbo Jutranjke, mi postane slabo zaradi obravnavanja, ki smo ga doživljale odpuščene delavke.” Sekretar na Območnem odboru Zveze svobodnih sindikatov Lado Rožič je ogorčen. Ne nad tistimi, ki so vzeti ponujenih 80 odstotkov odpravnine v prepričanju “bolje drži ga, kakor lovi ga”, temveč nad oblastjo, ki ne kaže interesa za vzpostavitev pravne države, v kateri imajo pogodbeni dogovori resnično veljavo. B.D. GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Sava Glas, 24.6.2004 Klavnica - obrat velike kapacitete Sevnica - Od septembra lani je v Kmečki zadrugi Sevnica potekalo intenzivno prilagajanje klavnice zahtevnim predpisom EU. Ob velikem denarnem vložku in naporih vseh zaposlenih jim je prejšnji mesec uspelo izpolniti vse pogoje za pridobitev statusa “obrat velike kapacitete”. Boj za zavarovance vedno trši Krško - Iz regionalne se je zavarovalnica Tilia s sedežem v Novem mestu razvila v vseslovensko. Prisotna je na 25 mestih v državi. Pred kratkim je v Lopatičevi poslovni stavbi (SL inženiring) v Krškem odprla predstavništvo za Posavje. Direktor družbe mag. Adolf Zupan je društvu Sonček ob tej priložnosti izročil darilni ček v vrednosti 300 tisoč SIT. S tem so pridobili ovalni žig, kar pomeni, da pri klanju nimajo omejene kapacitete in lahko meso in mesne izdelke prosto prodajajo na celotnem tržišču EU. Podoben status si je pridobila tudi klavnica Kostanjevica na Krki. V skladu z novimi standardi EU in veterinarske inšpekcije pa mora teči c,eloten proces v klavnici. Eden od uskladitvenih ukrepov je tudi način dostave živali v klavnico. Tako Kdaj se bo pravzaprav začela izgradnja akumulacijskega bazena za HE Boštanj? Meseca marca je bil zaključen postopek izbora izvajalca za delo na akumulacijskem bazenu. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran Nivo Celje, ki je ponudil tudi najnižjo ceno. 23. aprila smo z njim podpisali pogodbo, 26. maja smo pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Z gradbenimi deli naj bi začeli v začetku julija. Gradnja akumulacijskega bazena je širok pojem. Kaj vse sodi v ta projekt? Predmet obravnave tega projekta so objekti v bazenu, ki skupaj z jezovno zgradbo ustvarjajo zajezitev in omogočajo izkoriščanje energetskega potenciala, ter varovalni objekti, ki ščitijo prostor in objekte ob vodi in s tem rešujemo poplavno ogroženost. Zaščititi bo potrebno brežine dolvodno od elektrarne ter gorvodno na desni in levi strani Save. Z zavarovanjem brežin, saniranjem pro-pustov in zaščito signalnega kabla na levem bregu Save se bo zaščitila železniška proga Orehovo-Breg, zaščitili in uredili bomo brežine na območju Orehovega, Brega, Boštanjske graščine, Mrtovca, Kompolja in Šmarčne; uredili izlivne odseke Ledgonjskega ^ potoka, Mišnika, Pograjšce, Črnega in Podvinskega potoka skupaj z zadrževalnikom na Podvinskem in Liškem potoku na levem bregu Save ter Glogov-škega potoka, Apneniškega grabna, Kobiljskega in Prapreš-kega potoka na desnem bregu Save. Uredili bomo odvodnja-vanje zaledja nasipov ter poskrbeli za lepši izgled krajine z zasaditvijo ob bregovih Save, z izvedbo nadomestnega otoka ter s pripravo prostora za pristane in kopališča. K temu projektu sodi še prestavitev poljske poti med Kompoljem in Dvorcem, ureditev pešpoti po nasipih, pešpot ob desnem bregu med Šmarčno in Dvorcem ter del pešpoti ob elektrarni. je potrebno od 1. junija dalje v klavnico dostavljati živali z vozili, registriranimi za prevoz živih živali. Dovoz živine s traktorskimi prikolicami je dovoljen le izjemoma in to le s tistimi prikolicami, ki ustrezajo vsem kriterijem. Sevniška zadruga ima podpisano pogodbo z voznikom, ki ima licenco za opravljanje tovrstne dejavnosti. Pri dostavi živine v klavnico bodo odslej usklajevali dovoze živali za uslužnostni Ureditev infrastrukture, kot so ceste, vodovod in podobno, ne sodi v ta projekt. Kako tečejo priprave na začetek gradnje akumulacijskega bazena? Od podpisa pogodbe dalje Nivo Celje opravlja pripravljalna dela oziroma se ukvarja z organizacijo gradbišča. Gradbišče bo s svojo razsežnostjo temeljito poseglo v življenje kraja, zato se je treba na gradnjo čim bolje pripraviti. Najpomembnejšo pripravljalno delo je izvedba začetnih meritev vplivov na okolje ter začetni Miran Žgajner pregled in evidentiranje stanja infrastrukture in objektov v vplivnem območju. V času gradnje akumulacijskega bazena se bodo opravljale meritve vplivov na okolje; s primerjavo začetnih in vmesnih meritev bomo ugotavljali, kako vpliva gradnja na okolje. Že v sami pogodbi je opredeljeno, da mora Nivo pridobiti izvajalca, ki bo opravljal meritve vplivov na okolje, da pa ne bo prepuščeno samo izvajalcu, bomo tudi mi najeli neodvisno institucijo, ki bo izvajala kontrolne meritve. Na tak način želimo doseči, da bo gradnja čim manj moteča. Kako ste doslej reševali pripombe in pritožbe občanov? Mi smo se in se bomo na pripombe in pritožbe vedno odzivali z veliko resnostjo, ker vemo, da bo do tega še prihajalo. Pri gradnji akumulacijskega zakol s prevozi rednih odkupov. Posebno poglavje pri us-lužnostnem zakolu pa je tudi odvoz mesa iz klavnice, saj iz obrata velike kapacitete mesa ne moreš odpeljati v lastnem avtomobilu, temveč v zato registriranih vozilih oziroma hladilnikih. Ena od možnosti pa je, da klavnica meso uslužno-stnega zakola odda v mesnico, kjer ga kmet prevzame. Čimprej nameravajo v sev-niški klavnici urediti tudi kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda. Trenutno poteka izdelava projekta za zbirni kanal Dro-žanjska, ki sicer sodi v projekt osrednje sevniške čistilne naprave. Zaradi zahtev inšpekcije je občina v sodelovanju s Komunalo pohitela s to fazo, ki naj bi se sofinancirala iz takse za obremenjevanje vode. Nada Černič Cvetanovski bazena gre v glavnem za zemeljska dela, ki se izvajajo s težko gradbeno mehanizacijo, saj je potrebno izkopati okrog 350 tisoč kubičnih metrov materiala in ga skupaj s 100 tisoč kubičnimi metri skal vgraditi nazaj v nasipe. Pri takšnih delih lahko z upoštevanjem pripomb in izvedbo dodatnih ukrepov gradnjo naredimo bolj sprejemljivo tudi za občane, kar se je pokazalo že pri dosedanjih delih. Ali pričakujete, da bodo krajani ob dolgotrajni gradnji akumulacijskega bazena nestrpni do vas? Dejstvo je, da je bilo vplivno območje jezovne zgradbe zanemarljivo v primeijavi z gradbiščem, ki se odpira sedaj. Gradbišče po obeh straneh Save bo dolgo 8 km in bo moteče za krajane. Prav zato bi se želeli na gradnjo temeljito pripraviti, da bi bilo težav čim manj. Ze doslej smo pri gradnji upoštevali vse predpise glede vplivov na okolje (hrup, onesnaževanje zraka in vode...) in z zakonom predpisanih vrednosti nismo prekoračevali. Mi se zavedamo, da take gradnje, kot je gradnja HE, ni možno izvesti tako, da ne bi bila moteča za lokalno skupnost, a trudili se bomo, da bi bili moteči čimmanj in da bi bili kar se da dobri sosedje. Nadzorniki o celulozi Minuli teden so v podjetju Vipap organizirali tretji ekološki dan papir-ništva, ki so se ga udeležili strokovnjaki iz slovenskih papirnic in podjetij, povezanih s papirno industrijo. Zasedal pa je tudi nadzorni svet družbe, ki s sklepom še ni zapečatil čas tra-janja podaljšane proizvodnje celuloze. Do organizacije takšnih tematskih srečanj je prišlo na pobudo Upravnega odbora Združenja za celulozo, papirno in papimo-predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Vsako leto je predstavljeno ekološko poročilo panoge, strokovnjaki pa obravnavajo aktualne teme o standardih okoljevarstvene zakonodaje. Tokratna osrednja tema je bila ravnanje z odpadki. Dan pred ekološkim dnevom je v Vipapu zasedal nadzorni svet družbe in se seznanil s trenutnim stanjem glede proizvodnje celuloze. V zvezi s tem se še rešujejo določena vprašanja med podjetjem in tremi ministrstvi - za gospodarstvo, za delo in za okolje. Nadzorni svet Vipapa bo o trajanju podaljšanja proizvodnje dokončno odločal, ko bodo omenjena pogajanja zaključena, sicer pa podpira dosedanje delo in načrte uprave družbe. Pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo gre za nov program ekološke sanacije v Vipapu, ki želi pri gospodarskem ministrstvu in Ministrstvu za delo doseči podporo tehnološkemu razvoju in ohranjanju delovnih mest. Družba želi s programom revidirati pred leti sklenjeno pogodbo z vlado. Člani nadzornega sveta so jasno povedali, da soglašajo z nadaljevanjem proizvodnje celuloze, s sklepom pa bodo to potrdili šele takrat, ko bodo rešena vsa odprta vprašanja z resornimi ministrstvi. BD. Vrisk ostaja Ljubljana - Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je na ustanovni seji za predsednika zbornice izvolil dosedanjega predsednika Petra Vriska. Eden od podpredsednikov je Franc Pribožič iz brežiške občine. Imenovali so tudi upravni odbor, v katerem je iz brežiške enote Krčan Alojz Kerin. Izvolili so še nadzorni odbor, predsedstvo stalne arbitraže, kjer je namestnik predsedstva Anton Žnideršič iz Brežic, ter častno razsodišče. S.V. Tilia je v Posavju prisotna od leta 1991, ko je začela z dejavnostjo, in istega leta odprla poslovalnico v Sevnici. Sledila je še ena v Brežicah, današnji poslovni rezultati te zavarovalne družbe in njena vizija prisotnosti na terenu pa opravičujejo tudi odprtje predstav- ništva v Krškem. Direktorica je Marinka Jarkovič, ki pravi, da mora Tilia v Posavju letos iztržiti 510 milijonov SIT “kosmate” premije. Direktor mag. Adolf Zupan je povedal, da si je družba začrtala pot rasti v osvajanju tržnega deleža, kar ji je po letih padanja rezultatov v lanskem letu pričelo uspevati. Dosežen obseg prodaje je lani znašal 8 milijard SIT, z 19-odstotno rastjo kosmate premije pa so za 8 odstotkov presegli povprečno rast v panogi. Več kot 95-od-stotna lastnica družbe je pozavarovalnica Sava, ki je Tilio predlani dokapitalizirala in ustavila postopek združevanja z Zavarovalnico Maribor. Upravo je zadolžila za oblikovanje V večinski lasti imajo tri delniške družbe, Marino Portorož, Turistično podjetje Portorož in Delikateso. Letos so na gradu Mokrice investirali okoli 200 milijonov SIT in za golf klubske prostore odprli obnovljene hleve z apartmaji, načrtujejo povečanje golf igrišča za tretjino, obnovili bodo grajske kašče, cerkvico, Hercegovo vilo in logaijevo kočo, na samem gradu pa popravili fasado in streho. Generalni direktor Borut Mokrovič o domnevno spornem nakupu gradu Mokrice od Občine Brežice, kije predmet kriminalistične preiskave, ne govori, saj meni, da gre za predvolilno zgodbo. Prav tako ne komentira investicij na Hrvaškem. V kompleksu Term Čatež so v kampu kupih 39 apartmajev, jeseni pa bodo pričeli graditi nov hotel. Za obe investiciji bodo poskušali dobiti sredstva strukturnih skladov, Mokrovič predvideva, da prinašajo od 200 do 300 novih delovnih mest. Prenovo v višini 100 milijonov evrov so zastavili v Marini Portorož, ki jo bodo povečali, in City marine ob njej ter z gradnjo podobnega komplek- zanimivih produktov in novih tržnih poti. Kot je razložil član uprave Franci Bratkovič, jim je v kratkem času to uspelo. Prvi so ponudili možnost sklepanja stanovanjskih in šolskih zavarovanj po spletu, od sredine letošnjega maja pa se lahko na tak način sklenejo tudi življen- jska zavarovanja. V paket življenjskih zavarovanj je usmerjena vsa pozornost razvejane terenske mreže, je povedal direktor Zupan. Sicer pa v gospodarstvu Tilia vzbuja zaupanje malim in srednjim podjetjem, medtem ko je večja zaradi napak v preteklosti izgubila. Tiha gre danes s poslovnim dobičkom svojo pot, čaka jo še sanacija minule izgube. Na poti krepitve bodo lastniki najbrž čutih potrebo po povezovanju. Kdaj in s kom, danes direktor Zupan še ne ve. Znano pa je, da 20 tujih zavarovalnic čaka na dovoljenje za vstop na slovenski trg in za domače zavarovalnice, skupaj jih je 16, bo boj za pridobivanje zavarovancev vse trši. Branka Demovšek Borut Mokrovič sa kot je na Čatežu še na Ilidži. Po besedah finančnega direktorja Zvonka Krnica so poslovni rezultati primerljivi s svetovnimi družbami v isti panogi, glede na domači trg pa so realizirali 22 odstotkov vseh prenočitev v dejavnosti ter dobrih 7 odstotkov vseh nočitev v Sloveniji. Poob-laščenka uprave Maja Nosan navaja, da so z 1400 m2 vodnih površin vodilni v tem delu Evrope, gostje prihajajo iz 59 držav, skoraj polovica je Slovencev, sledijo Italijani, Avstrijci in Hrvati. Letos beležijo 13-odstotno rast prihodkov in 6-odstotno rast dobička ter 10-odstotno rast veh nočitev glede na enako lansko obdobje. S.V. Podjetništvo za prihodnost Brežice - Mladinski center Brežice in podjetje Kenex Tomislava Jurmana iz Dobove sta letos izvedla podjetniški razpis za prihodnost, v katerem sta želela spodbuditi mlade k podjetniškemu razmišljanju. Kot smo že pisali, so za mlade pripravili več aktivnosti, med prispelimi projekti na natečaj pa kot najobetavnejšega izbrali projekt Marka Križanca “Bio pridelava izdelkov - robid”. Raziskavo o njegovi možni uresničitvi je izvedla sodelavka Mladinskega centra Polona Haring, predstavitve raziskave in projekta pa se je udeležila strokovnjakinja za jagodičevje Kmetijskega inštituta Slovenije Darinka Koron, ki je podala tudi nekaj usmeritev za vzgojo robid. Skupna ugotovitev je, da je projekt izvedljiv, morda za začetek na manjših površinah kot dopolnilna dejavnost z močno promocijo, ki bi lahko pripeljala do specifične ponudbe posavskega okolja. Z omenjenim projektom bodo nadaljevali in ga dopolnili z vzpostavitvijo sklopa izobraževalnih dejavnosti, da bi bili projekti bolje pripravljeni in bi jih bolj vezah na potrebe Posavja, k čemur želijo pritegniti delovne organizacije. S.V. V neposredni bližini klavnice nastaja objekt za skladiščenje in pakiranje črev, ki pa ne sodi h klavnici, ampak je investicija sevniškega črevaija Matjaža Trbovca. Poleg klavnice, ob veterinarski postaji, pa naj bi bilo še v letošnjem letu urejeno tudi sodobno sejmišče za živino. Standardi namreč zahtevajo, da je sejmišče ograjeno, urejeno s klančinami, da je možno nalaganje in razkladanje živine, poskrbljeno mora biti za napajanje živine in podobno. Radi bi bili (kar se da) dobri sosedje Boštanj - Gradnja HE Boštanj je v polnem teku; gradbena dela na prelivnih poljih so v zaključni fazi in se postopoma predajajo montažerju hidromehanske opreme, medtem ko na strojnici gradbena dela še potekajo na vtočnem in iztočnem delu. V tovarni se izdelujejo zapornice, turbine in generatorji, v teku je izbor za dobavitelja energetskega transformatorja. Toda največje gradbišče se šele odpira; začenja se gradnja akumulacijskega bazena. Vodja projekta izgradnje HE Boštanj Miran Žgajner se zaveda, da bo gradnja moteča za krajane, a upa, da bodo v kraju sprotno reševali probleme. Terme Čatež samozavestno Čatež ob Savi - V kratkem povzetku lanskoletnih rezultatov številke družbe Terme Čatež govorijo, da je prihodek od prodaje lani dosegel 4,7 milijarde SIT in se je povečal za 12 odstotkov, kapital je zrasel za 4,5 odstotka, družba je ustvarila za 41 odstotkov več dobička, delničarjem pa se je povečala vrednost dividende. stran 5 Sava Glas, 24.6.2004 ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO Domu starejših občanov certifikat kakovosti Krško - Dom starejših občanov Krško je ob letošnjem občinskem prazniku prejel znak občine, za strokovno organiziranost kolektiva pri delu s stanovalci pa certifikat kakovosti po standardu ISO 9001/2000. Direktorica krškega doma Jožica Mikulanc (desno) in direktorica zavoda Impoljca Milka Cizelj v družbi državnega podsekretarja Davorja Dominkuša Dom starejših občanov Krško, ki ga od ustanovitve vodi direktorica Jožica Mikulanc, ima ta čas 210 stanovalcev, od tega 148 žensk in 62 moških. Dve tretjini stanovalcev je starejših od 76 let, 24 jih šteje preko 90, naj starejša stanovalka je lani praznovala 100 let. Večino je v domsko oskrbo pripeljala bolezen, tretjina pa se je po svoji volji odločila, da svoj dom zamenja za varnost in udobje te ustanove, kjer zdravstveno negovalno dejavnost opravlja 54-članski kolektiv. Nova zgradba nudi odlične bivalne pogoje in neposredna bližina Zdravstvenega doma kakovostno zdravstveno oskrbo. Zal pa medicina še ni odkrila uspešnega zdravila za demenco, ki vedno bolj pogosto prizadeva starostnike. Sicer pokretni in telesno zdravi ljudje “se izgubljajo” v času in prostoru, s svojim tavanjem pa si lahko celo ogrozijo življenje, zato morajo biti nenehno pod nadzorom. V krškem domu se je kolektiv s to boleznijo spoprijel tako, da so osebje dodatno strokovno usposobili, enkrat tedensko pa jim daje dodatna navodila za delo psihiater, ki obiskuje dementne stanovalce. Oddelčna sestra Franja Pavlič pravi, da bo po ocenah medicinske stroke čez desetletje 60 odstotkov populacije po domovih za ostarele mučila demenca. V Krškem pet let namensko delajo s takšnimi starostniki, kar pomeni obravnavanje vsakega posameznika skozi delovno terapijo, fizioterapijo, pogovore in sestrsko nego. Z vso pozornostjo obravnavani in z aktivnostmi angažirani starostniki ne begajo po stavbi in zunaj nje, se ne izgubljajo, zmanjšuje se potreba po pomirjevalih. Delo z dementnimi je sicer naporno, vendar kolektiv nagrajujejo rezultati, pravi Martina Žerjav, ena od vodilnih v strokovni ekipi. Z oskrbo v domu so zelo zadovoljni tudi svojci stanovalcev, ki so se v velikem številu odzvali vabilu na skupno družabno srečanje. Potekalo je pod velikim šotorom ob zvokih Moškonovega ansambla in bogato obloženih mizah. Takšna oblika druženja svojcev s sorodniki v domu je enkrat letno sicer tradicionalna, tokrat pa je bila dopolnjena s slovesno podelitvijo certifikata kakovosti ISO 9001/2000, ki ga je Domu starejših občanov Krško podelil državni podsekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Davor Domin-kuš. Branka Demovšek Dan odprtih vrat Radeče - V Prevzgojnem domu Radeče so tamkajšnji zaposleni in gojenci zavoda pripravili dan odprih vrat in tako kot že lansko leto predstavili svoje življenje in delo v zavodu. Tokrat se je njihovemu povabilu odzvalo veliko ljudi, saj so poleg staršev, predstavnikov nekaterih centrov za socialno delo, vzgojnih zavodov in mladoletniškega zapora ter sodnikov za mladoletne prišli v prevzgojni dom, ki je edini tovrstni zavod pri nas, tudi osmošolci Osnovne šole Radeče. Obiskovalci so si lahko ogledali bivanjske prostore gojencev, učilnice in terapevtsko delavnico ter ostale prostore, kjer go-jenci preživljajo prosti čas, lahko pa so tudi kupili kakšnega izmed izdelkov, ki so plod njihove ustvarjalnosti. V preteklem letu so si v prevzgojnem domu uredili knjižnico ter preuredili polodprti oddelek, kjer biva druga vzgojna skupina, tako da so gojenci te skupine dobili več zasebnosti. Lahko se tudi pohvalijo, da so sodelovali v dokumentarnem filmu “Volja najde pot”, ki ga je v februarju in marcu pri njih snemala ekipa TV Slovenija. Poleg tega imajo vsaj enkrat mesečno organizirano kakšno prireditev ali izlet, ki so dodat- na motivacija za gojence, da upoštevajo domska pravila in se vključijo v proces prevzgoje. Motivacija je namreč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na mladoletnike, da ima vzgojni ukrep pozitiven učinek, in tamkajšnjim zaposlenim zadnja leta vse bolj uspeva vzpostaviti z gojenci dober odnos. Slednje se kaže tudi v odzivih lokalne skupnosti, s katero zelo dobro sodelujejo, kar je potrdil radeški župan Franci Lipo-glavšek. Tanja Grabrijan rojstva v porodnišnici brežice /9. junija je bil v brežiški porodnišnici vesel dogodek, saj je mlada mamica Anita Klemenčič iz Dobove povila krepka dvojčka. Fantka sta starša, ki sta bila ob novici, da bosta dobila dvojčka, zelo Prijetno presenečena, poimenovala Neo in Taj. Prvi je bil velik 44 crn in je tehtal k 860 gramov, drugi je bil dva centimetra večji in težak natanko 2000 gramov. Nasmejana mamica pravi, da sta prava zaspančka, hkrati pa je pohvalila moža lana, ki je bil pri porodu ves čas ob njej in jo je spodbujal. °d 7. 6. do 19. f' 6. 2004 a s° rodile: Andrejka Jarkovič iz Podstrma, Darka Reberšak z puškega, Anica Kotnik iz Sel pri Podčetrtku, Klavdija Javornik iz skega, Simona Turk z Veniš, Metka Krošelj-Molan z Vrhja, Tanja Rjainperšek iz Dolenjega Boštanja in Andreja Zibert z Dolenjih Skopic. R S*1* 50 ri s poraženim evropskim kandidatom Francijem Butom. 90. šopek Slavka Bokorja Dobova - Gospod, ki je rad vedno “šik”, je luč tega sveta zagledal 4. junija v Zagrebu. Kot sin očeta Hrvata in mame Slovenke je mladost preživel v Mihalovcu, danes je Dobov-čan, kjer je med sokrajani znan kot dedek, ki še vedno obdeluje vrt, se vozi s kolesom in si privošči toplice. Zavedajoč se, da 90-letnica ni mačji kašelj, sta za slavje poskrbela vnuka Vesna in Siniša. Ker je bil dedek dolga leta strojevodja na vlaku, že v NDH in potem še v Jugoslaviji, sta za simboliko njegovega dela organizirala vlakec Čatež expres, ki je goste iz vseh vetrov popeljal po bizeljskih gorcah z ogledom repnic. Tudi torta velikanka na slavju je imela obliko vlaka, vnuku Siniši paje za dedka uspelo dobiti še železničarsko kapo z emblemom JŽ. Slavko je “gentlemansko preplesal noč ob melodijah od Triglava, preko Madžarske in skoraj do Gevgelije z vsako gostjo. “Bil je sokolaš, nekaj časa je bil zaposlen v bolnišnici Vrabče* pred izgnanstvom v Nemčijo ga je rešila državna služba, je pa bi begunec v Slavonskem Brodu, kjer je spoznal babico. Posebna čast mu je bila voziti Tita, ob upokojitvi si je krajšal čas z delo® v takratnih Čateških Toplicah in je bil tri mandate predsednik Društva upokojencev Dobova”, sta med mnogimi zanimivosti® še povedala Vesna in Siniša, ki imata sedaj zadolžitev, da njnn dedek postane še pradedek. N.J.S. A