188. številka. Trst v sredo dne 20. avgusta 1902. Tečaj XXVII. „EDINOST" irhaa enkrat na dan. razun nedelj in praznikov. ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : ra celo leto........24- kron ta pol leta........12 „ za <-etrt leta . ....... 6 za en nit^ec........ 2 kroni NarfH-nino je plačevati naprej. Na naročile lirez priložene naročnine <»e uprava ne ozira. Po tolokarnah v Tr«tn «e prodajajo po-MDiczre -tevilk'- po 6 3 nvč.(: izver Tr*t:i pa po 8 wtotink i4 ovc t Telefon titr. Sj-tt. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. •je petitu. Za več kratno naroyiTo-* »rrmtrnim popustom Poslan«. osnirtnjvi^r iTt) ifrvne zahvale domači oglasi i n a j o po pogodbi. Vsi dopi>i Traj'se pošiljajo uredništvu. Nefrankovaiii dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino iti oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Cariutia štv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici violin piccolo -tv. II. uadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Nacijonalizem je eno — šovinizem je drugo* (Dopis.) I*ri »lldečem praporju« seje mendazgo-'1 ia osebna sprememba. Kolika že — tega ne vemo. Najnovejši mož piše: »Nacijonalizem v obliki, katero rabijo ta stranke, to je navadna in puhla fraza, to je navadac in fHjdlo hujskanje človeka proti človeku, delavca proti delavcu.« Ne zamerimo mti možu. Mesto, kjer mu je delovati, so mu še nepoznana tla. Gospod Kopać b rekel, da je 83 le prinesel »pun-keljčekc. Ne kaže torej, da bi se žnjim prepirali o nacijonalizmu v Trstu, dokler nima niti .oledt ideje o narodnostnih odoošajib v tem mestu in dokler ne pozna in ne ve, kaki so motivi za b »rbo na tej in kaki na oni strani! Naj !e spozaa in če je pošten, bo potem vedel tudi razlikovati ter pride morda dj spoznanja, da vendar ne gre to — ker je krivično — metati kar v en koš nacijonalizem tržaški pri tej in oni stranki. Morda bo vendar priznaval : da na eni strani je tisti plemeniti nacijonalizem, ki stremi po zadovoljenju opravičenim, ves napredek povspesuočim in omiko naroda povzdigajočim aspira-11 jam : na drugi »tram j>a grd izrastek naci-nalizma, ki se pojavlja v takih oblikah in ft-emi za takimi cilji — po zatiranju druzih —, da zaslužuje ime šovinizma. Da, tla, dragi novi mož : treba malce razlikovati med nacijonalizmom in med izrastki nacijonalizma, med b^rbo za prava in svobodo naroda in med borbo za gospoiovanje enega naroda nad drugf m. Nacijonalizem je svobodoljuben, izrastki nacijonalizma pa po-menjajo tiranstvo enih in suženjstvo drug h! Novi m< ž v »K lečem prapoi u« naj torej .zvoli šmd rati narodnostne razmere v Trstu, naj izvoli proučevati, bo li nagoni na eni iu drugi strani res enaki, eni in isti, ali niso marveč na en: strani nagoni plemeniti, dobri, pravični, na drugi pa nasilni in narekovani od najgršega nacijonalnega egoizma, ob katere n poslednjem se pa redi tudi najumazaneja dobičkarja klik in posamičnih oseb! Mi bi svetovali torej novemu možu v »Rdečem praporu«, naj ne bo prenagel v sodbah, da se ne ureže, kakor se je že marsikdo drugi — njegovih prednikov videl PODLISTKI 7« MELITA. Povest iz naše tebe. ->pi*al J^ip Evren Tomi«- ; prevedel Radi. Drugi del. 1. »Spremeniti mnenje o njem, to bi morda še mogla, ali ljubiti ga . . . nikdar«, je odvrnila Melita na Alicine besede. »To bi bil ču lež, a jaz ne verujem v čudeže.« »Jaz pa verujem ; čas pokaže, kdo od naju dveh ima prav«, je izjavila Alica, ne verujoča niti sama svojim besedam. S tem se je zvršil razgovor o tej stvari, razgovor, ki je jako neugodno vplival na Aheo. Ona se je eedaj prvič uverila, da je v Meliti nelepa duša. Samo kako nepravična _e nasproti svojemu možu, kateri jo obožuje ter uganjuje in spolnjuje vsako tudi najmanjšo željo njeno. Sama jej je pripovedovala, s kakim knfževekim konolortom sta potovala po poroai po Italiji, Švici, Francoskem in Nemškem, kako je uprav razsipno trosil, le da bi jej ugodil in zadovoljal njenemu ponosu. A po potovanju se je požuril takoj v Deli-dvor in tu je vodil ves mesec poboljšanja. katera je moral Ojfto izvesti po do- končno ljuto prevarjenega v svojih pričako-vanjihjn kalkulih ! Naj ne sodi o razmerah, dokler jih te povna. Jn \eruje naj nam, da jih ne bo tako hitro poznal. Te razmere naše so ekscepcjonelne, posebne, nenavadne. Pa tu li to naj nam veruj**, da jih ne bo poznal nikdar, ako pade tudi on v greh svojih prednikov : ako ne bo hotel opazovati stvari skozi stekla trezne objektivnosti in se bo raje dajal »informirati« od onih, ki mu bodo devali na oči naočnike v barvah lastne strankarske tendence. Kakor že opeto\ano rečeno: kdor hoče v Trstu prav soditi razmere ter noče, da mu realni odnošaji pripravijo trpko deziluz'jo, ta mora umeti razlikovati med nacijonalizmom in nacijonalnim šovinizmom. Drugače — mora biti krivičen. Bodi mu naravnost povedano : v pomanjkanju na pripravnot-ti in volji za tako razlikovanje je dela razpor med ljudmi, da hujska človeka proti človeku, ker je ustvarilo nove «truje. Ali mi nočemo grešiti tako. Mi nočemo napadati plemenite ideje same! Ideja ostaja lepa, ako tudi jo nekateri prostituirajo! S>ci-jalnega gibanja z veliko nalogo za povzdigo revežev iz nižav bede in socijalnega ponižanja ne bomo mi zametali nikdar. Pač pa pobijamo in bomo pobijali grde izrastke plemenite ideje. Istotako naj delajo socijalisti nasproti nacijonalnemu vprašanju: pravično nacijonalno stvar, borbo za revindikacijo pravic tlačenih, naj podpirajo, in če je že nočejo podpirati, vsaj spoštujejo naj jo! ! Pobijajo pa naj grde izrastke pravične nacijonalne ideje — šovinizem, brutalnost. In prepričajo naj se, kjeBe tu v Trstu bore za nacijonalno idejo in kje se nacijonalizem pretvarja v bestijalizera. Potem bodo videli, kaka krivica je to, ako se vse skupaj slepo meče v en predal — vzrok dosedaj, da so bili voditelji slovenske j in potem bodo morda tudi drugače sodili socijalne demokracije v Trstu vedno k r i- o tržaških Slovencih in njihovi narodni vični. In vedno je njihova krivičnost za- | stranki, devala lastno kri. Nikoli jim ni bilo do tega, da bi proučevali tukajšnje življenje, da bi se malce prepričali : kaj hočejo in po čem streme na tej in po čem na drugi strani ! Oni so le videli narodno stranko tu in tam "Zaveze avStr" jugoslovanskih uči-»buržoazijo« lu in tam. In temu primerna je bila njihova sodba — kratka, enako uničevalna za obe strani ! Ves efet njihovega razgrevanja pa je bil XIV. glavna skupščina Tu je govornik aludiral na nekega slovenskega politika, ki je nekdaj svetoval nekemu učitelju, naj bodo učitelji krotki in ponižni. Ponižnost in krotkost sti sicer lepi čednosti, ali koristni nisti ne za narod, ne za stan. Učitelji naj lo.lo eamosvestni. V zavezi imajo krepko organizacijo, ki bo velika moč, ako se združi s češko in poljsko. Učitelji naj negujejo naš jezik, kajti jezik nam varuje našo slovensko posest. Učitelji naj ne klonijo duhom pred Nemci. Samosvestnosti treba, ali tudi trdne materijalne podlage. V se h so se že spomnili, spomnili so se slednjič tudi siromakov dijurnistov, le za učitelje ne fckrbiti ne dežela ne država. Učitelji morajo imeti bra-niteljev, ki dosežejo, da bo država pomagala deželam urediti položenje učiteljev. Tu je govornik reagiral na trditve, da mora kmet največ žrtvovati za šolstvo, ampak mesta in industrijalna podjetja da plačajo največ. Govornik bo v dež. zboru vsikdar zastopnik zahtev učiteljstva. Ako se izdajajo tisoči in tisoči za vodovode, ne sme jih biti škoda tudi za živi vrelec omike in prosvete. Nadučitelj Gregorin je napijal voditeljem tržaških Slovencev ter žilavosti SIo-I vencev ob Adriji. _ . Na tej napitnici se je zahvalil gosp. dr. teljskih društev" v Trstu. ' , J , ... \ . 6 ' _ Otokar K y b £ r, reksi, da se zasluge Irza- (Zvršetek.) čanov precenjujejo. Važnost slovenske pozi- Banket. cije v Trstu je pripisovati važnosti mesta Banketa se je udeležilo gotovo nad 300 samega in njega okolice. Zaslomba naša je končno ta, da niso nič dosegli na nobeno učiteljev in učiteljic ter nekoliko druzih naša okolica. Ta je bila vsikdar slovenska, stran ! Narobe : na eni strani so še pomagali gostov. je, in ako Bog da, tudi o&t*ne taka. Mesto izrastkom nacijonalizma : sebičnosti, gospod- »Zavezini« predsednik gospod Luka seveda ima italijaisko lice in italijanski za- stvaželjnosti, brutalnosti, s tem, da niso nič J e 1 e n c je napil Njeg. Veličanstvu, gospod 6top. V tem je vzrok, da niste bili oficijelno storili proti njim. Na drugi strani pa so le nadučitelj Kosovel iz Sežane pa navzo- vsprejeti. Če pa \ as ni pozdravil slovenski izzvali ogorčenje proti sebi, ker so one, ki čima Častaima členoma dru. Tavčarju in župan, pa vsprejmite kakor oficijelen ta trpe krivico, jednostavno postavljali na stran Ivanu Hribarju. Tej napitnici so učitelji burno moj pozdrav kakor zastopnika mesta. Ako krivičnikov, ker so slepo mahali po tlači teljih pritrjevali. ostane okolica taka, kakoršnja je, in ako do- in tlačen h. j Župan Ivan Hribar je izvajal, da bimo v Trstu, česar najprej trebamo za na- Se enkrat in še enkrat bodi povedano : popred je »Zaveza« zborovala na severju do- predek — šole, potem utegne priti čas, ko kdor hoče bit' pravičen sodnik v tržaških rnovine, v Mariboru, sedaj pa je prihitela na bo slovenske učitelje pozdravljal tudi tržaški narodnih boj h med Italijani in Slovenci, ta ju^ v Trst. To ga veseli. Kajti Trst je jako župan. Naš boj za šolo je znan. Nam se očita mora razlikovati med nacijonalizmom, ki je važna pozicija. Tu so vrata v veliki svet. večkrat, da ne kažemo barve. Mi kažemo plemenita etična sila in provzreča tudi efekte, Dobro je, da se spoznava velika važnost tega več barv — to so barve, modra, bela, rudeča, povspešujoče plemeniti napredek narodov; mesta. A potrebno je tudi, da se uverjamo, barve slovenske trobojnice. Za zmago sloven. in med izrastki nacijonalizma, zastrupljajo- kako težavno delo vrša oni, ki branijo to trobojnice se bomo borili, za njo tudi umrjemo, čimi življenje narodov. Največa krivica je, pozicijo. Oluesite ol tu zavest, da oni vestno če treba. ako se dobro zameča s slabim vred! I vrše to težko delo. Nam pa je dolžnost, da Danes ste vsprejeli resolucijo našega šol- Tudi mi bi lahko vse to, kar novi mož jih podpiramo vsi. TrBt je vreden vse naše skega vprašanja. Mi smo vam hvaležni na v »Rdečem praporju« podtika nacijonalizmu, 1 podpore. Vsi moramo gledat1, da se nam je- tem. Bog daj najboljega vapeha. — Vimenu podtaknili socijalizmu. Z isto toliko pravice bi mi podtikali lahko socijalnemu gil-anju, tla zikovne meje ne krčijo. V prvi vrsti pa je tržaškega mestnega in oKoličanskege sloven-učiteljstvu paziti na to. stva napija Zavezi. govoru z banko. On je vse to izvršil, delujč tosrčno, spomni vsa ee svojega nedavnega raz- Kaj naj prične v tej o3amelosti ? Komu od jutra do mraka, za to shranjeni denar je govora z Melito. na ljubo naj se vozi v svojih elegantnih ko- porabil vestno in dodal je celo denarja iz, »Niti jaz ne«, je odvrnil grot. »Ali nsj Čijah, ali naj jaha na svojej polnokrvnej an- sVojih lastnih žepov, kakor je pripovedoval 6e ne igra preveč z njim. On eedaj še po- gležkej kobili, katero jej je daroval Brani- grof Orfeo sam. In takega moža imenuje pušča, ker je še poln ljubezni. Ali ko se ta ona človeka nižega pl >ja in hladnega raču ljubezen nekoliko ohladi, tedaj naj se varuje narja, ter ga smatra skopuhom, kateri samo naša dobra Melita, ker bi mogla samo sebe koprni po koristi in dobičku ! | pred časom upropastiti.« Ko je bila grofica Alica na samem s »To so žalostni izgledi v bodočnost!« Siavomirom, mu je poverila ves ta govor in je vzdihnila Alica, čuteča najživejše sočutje dodala na koncu, kako se je ljuto prevarila do človeka, katerega je odkritosrčno spošto-v Meliti. vala. Sedaj s s je tudi kesala, da je po3redo- »Kaj hočeš, draga moja!« je rekel grof vala ob sklepanju tega zakona, kateri tako svojej častitej ženici. »Kakor zlato v ognju, žalostno hira: Kaka Breča, da je spoznala tako se v zakonu poskušajo karakterji. Tu Melito tedaj, kakor jo je spoznala malo prej ; se še le pokaže, kaj je pravo zlato, a kaj ona bi bila vporabila ves svoj upliv na Bra-imitacija. Melita je tudi se le sedaj v zakonu nimira, da bi odjenjal od nesrečne nakane, pouazala svojo pravo dušo, a do svoje po- da se oženi z Melito. Ali sedaj je že kasno, roke se je hlinila in se pretvarjala, dokler ni sedaj se ne d:\ nič več popraviti, in najbolje sel na njene limanice pošten mlad človek, je, ako se ne bo nič mešala v njiju zakon kakoršen je Branimir. Jaz ga pomilujem.« eke odnošaje. Alica se je odločila, da se bo »On je že sedaj nezadovoljen«, je opom- v bodoče tako vedla nasproti Branimiru in nila Alica. »Siromak, on sicer vestno skriva, Meliti. ali vendar je opažati to.« Dva dni kasneje je odpotoval grof Sla- »Branimir tega niti ne taji. Sam mi je vomir z Alico. Branimir je čutil, da mu bo priznal, da je Melita grozno muhasta, več- težko brez njiju, svojih najbližnjih prijateljev, krat tudi neznosna . . . No, on se nadeja, da a Melita ae je bala dolgega časa, ker je ostala krene vse na boljše.« popolnoma sama 8 svojim možem, čegar družba »Jaz ne verujem«, je rekla Alica odkri- jej ni ugajala. mir l Morda-li bed istim kmetom na ljubo, da bi kleli za njo, ker se jej morajo umikati na cesti, ali da bi se jej smejali, ko bi jo videli jahati. Zastonj jo je Branimir nagovarjal, da se kam pelje v družbi z njim, ali da izjahata skupaj. Ona je ostala rajši doma, a dnevni čas je ubijala na svoj način. Zjutraj je spala dolgo, do desete, čeBto tudi do enajste ure, zatem se je kopala in s pomočjo sobarice je izvršila toaleto ; potem je šla v park in se tu sprehajala, ali je sela na klop na kakem razgledu. Tu je čitala kak francoski roman, pisan svobodno, po njenem ukuau. Svirati na glasovir, ali včasih zapeti, ni jej prišlo na misel niti v sanjah. Se enkrat se je peljala z Branimirom v Strazince, da bi povrnila obisk sosedu Gra-bariću. Ob tej priliki so se razgovarjali največ o ekonomiji in so pregle iovali gospodarstvo, kar jo je jako dolgočas lo. Hlev za konje, v katerega je pogledala mimogrede, ni jej nimalo ugajal. Bil je temen in pretesen za onih osem konj, katere je imel Gra-baric za vožnjo in v gospodarstvu. Konji za (J. dr. Ivan T a v 5 a r je reagiral na Rvbarev izrek o trobojnici. Veseli ga, da se tržaški Slovenci bore za zmago te trobojnice, pripominja pa, da v slovenski trobojnici ni črne barve! Odkar prihaja na skupščine zaveze, vidi, da je to armada, nekaka revija učiteljev pred slovenskim svetom. To je protest proti tistim časom, ko so bili učitelji ruežnarji, administranti in najboljši godci. Slovenski narod potrebuje učiteljstvo, kajti izgnati mora rod analfabetov. 1'čiteljstvo se ne sme dati potlačiti na nekdanjo stopinjo. Reakcijonarstvo je najbolj nevarno vam in narodu. Časi so resni in tudi učitelj se mora postaviti na eno in drugo stran in ne sme plavati po vodi kakor trhlen les. Govornik je napil zvezi med učiteljstvom in narodno-napredno stranko. S tem je bil završen oficijelni del. Gosti pa so še precej časa ostali v prijateljskih pogovorih, o čemer jih je gospod učitelj Št. Ferluga izborno zabaval s šaljivim predavanjem o — »križu«. Zabave, ki se je na večer vršila v Bar-kovljah. smo že omenili. Politični pregled. T Trsta. 20. avgusta 1902. Strankarski shod nemško-avstrijske socijalne demokracije v Ustju. Predvčerajnjim 90 razpravljali o časopisju stranke. Predsednik Popp je na razsežno govori o načrtu reforme tiskovnega zakona. Marsikatera njegova misel se je lepo paralelno razvijala z našimi. Ako je menil, da se na Dunaju ozirom na tožbe radi žaljenja časti potom tiska socijalni demokratje na milost in nemilost izročeni krščanskim socijalistom, svojim političnim nasprotnikom, in da se je težko odločiti ozirom na določbo v namerjani reformi, da se namreč tožbe radi žaljenja časti odtegnejo porotnim sodiščem in se toženci postavijo pred redne sodnike — je socijalistiški vodja označil tudi naš |K>!ožaj na mnogih točkah periferije. Tudi nam se je težko odločiti. Z načelnega, svobod noetoega, liberalnega, demokratičnega stališča bi morali protestirati proti temu, da se kompetenca sodnikov iz naroda utesnuje : uvaževaje pa fnktičae razmere, politična in narodna nasprotstva, katerih utisu se tudi porotnik ne more popolnoma odtezati, pa moramo zopet pozdravljati z veseljem, da bodo o rečenih tožbah soiili sodniki po poklicu. Poročevalec Popp je torej izjavil, da namerjane reforme ni smeti kar zametati, ampak poslancem je v dolžnost delati na to, da pridejo v osnovo boljša določila. Dež. poslanec dr. Adler je ref>rmo tiskovnega zakona označal sicer kakor velik napredek — izlasti z odpravo prepovedi kol-portaže in objektivnega postopanja —, ali te pridobitve l>o treba plačati z velikimi žrtvami. Z vso pravico je dr. Adler označal kak»r veliko nevarnost d .ločilo, da bodo uradniki radi kake stvarne kritike o javni upravi mogli tožiti radi osebnega raz-' žaljenja. Po takem bi bila vsa svoboda 1 tiska nasproti državni upravi malone p »vsem iluzorna. Na eni strani bi nam razširili svo- i bodo, na drugi bi nam jo nevarno utesnili. Umestno je bilo torej, da je dr. Adler pozival poslance, naj preprečijo to ! Te dolžnosti naj se zavedajo vsi poslanci, ki so res -- ... __________I ■ i kočijo so bdi popolnoma navadne madjarske pasme, kateri so še kolikor toliko pristojali pri neukusni, stari kri piči svojega gospo- ' darja, ali za elegantno kočijo niso bili. Priletni samec ni imel nič v svojem domu, kar bi mo^lo zbuditi interes mlade gospe. Da -si je ni nič vleklo domov, je bila vendar zadovoljna, ko sta se vračala. »Ne vodi me nikamor večlc, je rekla zvečer svojemu možu. »Dolgočasno je tudi tukaj, ali vendar volim doma ostati.« Me! ita je od dne do dne čutila vedno bolj, da je res. česar se je ba!a. Njeno stanje se je slabš*'o od dne do dne. Trpela je mnogo, kakor navadno ženska v blagoslovljenem stanju. Postala je razdražljiva do skrajnosti. Najmanjša stvar jo je zna'a razjeziti do besnosti. Posli so se začeli tresti pred njo, a tudi sam Branimir se je bal izlivati njeno jeao. »Ah, kako sem nesrečoa, kako sem nesrečna !« je začela često vsklifcati, a o tem se je prijemala za glavo, pritiskala pesti na čelo ter začela ihteti. On je moral gledati to, a ni smel izustiti niti besede, da bi jo utešil, ker je vedel, da bi jo s tem le še več razjezil. (Pride še.) prijatelji svobode. Zadnji govornik o predmetu je bil posl. Schuhmeier, ki je izjavil, da načrta reforme, feakor je sedaj, ni možno vsprejeti. Tudi mi pravimo tako. ( e bi bilo javnemu uradniku dovoljeno tožiti radi osebnega razžaljenja, ako si je kdo UBodil izreči nemilo sodbo o njegovem uradnem delovanju, potem bi se iz tega razvil sistem neprestanih tožeb in proganjanja. Ako bi hotel javen list zadoščati svoji nalogi in grajati, kar se mu zdi graje vredno, izpostavljen bi bil večnim tožbam, ki bi ga končno ugonobile; ali pa bi se moral izogibati vsaki kritiki javne uprave : s tem pa bi se odpovedal svoji nalogi in bi zgubil pravico do ekzistence. Ne, taka reforma ne bi bila reforma, ampak — korak nazaj. Nazaj pa ne smemo delati korakov. Reforme sedanjih dni morajo kazati tendencijo napredka. Shod nemško-avstrijske socijalne demokracije je bil predvčerajšnjim zaključen. Pomiloščenje ruskih dijakov. Preko Berolina prihaja vest, da je car izdal nadaljen dekret, vsled katerega so bili izpuščeni iz zaporov v različnih krajih države skoro vsi dijaki, ki eo se bili udeležili nemirov v mesecu februvarju. Kak>h 100 je pozvanih iz Sibirije, kjer so bili kakih 5 let v prognan-stvu. YTsem je dana pravica, da merejo na jesen zopet obiskovati vseučilišča. Barski poveljniki na Nizozemskem. Ko so burski poveljniki Botha, De\vet in Delarev včeraj zjutraj na parniku dospeli v Roterdam, pričakovala jih je na obrežju neštevilna množica ljudstva, ki jih je navdušeno pozdravljala. Barski poveljniki so odzdravljali jako prisrčno in ne z ono hladnostjo, kakor v Londonu. Na mestu, kjer je parnik pristal, pričakovala je burske poveljnike med drugimi tudi soproga generala Bothe, ki se je tam po dolgem ločenju sestala se svojim soprogom. Bure je pozdravil roterdamski župan , na kar so se generali in njih spremstvo v 8 kočijah vozili po mestu, povsod navdušeno pozdravljan*. Po triurnem mudenju v Rotterdamu odpeljali so se burski poveljniki v Haag, kjer jih |je o prihodu tamošnje prebivalstvo pozdravilo z neopisnim navdušenjem. General Botha je v daljšem govoru nagovoril množico in se tudi v imenu svojih tovarišev zahvalil na presrčnem vspre-jemu; dejal je tudi med drugim, da še ni prišel čas, ko bodo mogli burski načelniki povedati vse, kar jim je na srcu. Popoludne so obiskali v kopališču Savenigen bivšega oranjskega predsednika Stejna. Jutri obiš5ejo Kiiigerja v Utreclitu, potem pa pojdejo na pogreb Luke Mtverja v Bruselj. Govori se, da se v osmih dneh povrnejo na Anglež ko. Macedonski kongres Zončevi pristaši so si z izključenjem delegatov družili Btrank znali priboriti na macedonskem kongresu, ki se te dni vrši v Sredcu, večino, kljubu temu pa je resnična večina macedon-skega odbora še vedno na strani Sarafova, ki ima veči ugled in upljiv med členi tajne organizacije. O generalu Zončevu pa se sumi, da Jela za Bolgarijo t. j. za to, da bi se Macedonija priklopila Bolgariji, medtem ko deluje Sarafov za samostojnost Mtcedonije. Govori se pa, da Sarafovci prav lahko iz-podkopljejo tla Zončevi stranki in sicer s tem, da jej odtegnejo denarje prinose. Bolgarska vlada je prepovedala vsem državnim uradnikom udeležitev na macedonskem kongresu in je odpustila iz službe 15 državnih uradnikov, ki se niso brigali za to prepoved. Tržaške vesti. Praski »Hlataol« v Trstu. Včeraj zjutraj je prispelo v Trst kakih 40 pevcev in drugih členov slavnoznauega pevskega zbora »HlahoU iz Prage. Žnjimi je tudi naš rojak, akad. slikar G e r m. Radi znanih naših razmer in tudi z ozirom na dobo (poletje in delavnik) ni bilo mogoče prirediti namero-Tanega koncerta v korist podpornega društva slovenskih visokošolcev v Pragi. Pač pa so se gostje in več tržaških Slovanov zbrali v zgornji dvorani » Hotela . Volpich« na prijateljski pogovor. V imenu Tržačanov je nazdravil izletnikom g. prof. M a n d i <5, na-glašujč važnost slovanske pesmi za razvitek slovanskih narodov. V imenu izletnikov je odzdravil gospod G e r m, izražuje željo, da se v prihodnje snidemo v •>Narodnem domu«. Danes dopoludne so si gostje ogledali mesto, o poludne pa so odpotovali v Benetke. Čestitka dr.11 Laarinji. Praška »Politik« citira naše kratke opazke, ki smo jih povodom petdesetletnice dr.a Matka Laginje napisali o pomembnosti tega moža na čelu naše narodne borbe v Istri. Naši želji, da bi nam Bog ohranil dra. Laginjo še dolgo vrsto let, pridodaje praški list : Tej želji, ki je go-tudi želja obema slovanskima narodoma v Istri, se pridružujemo tudi mi iz polnega Brca v topli simpatiji za istega (dra. Laginjo). Mnogaja ljeta ! Not! škof tržaški. Iz »Slov. Naroda« posnemljemo, da se je novi tržaški škof mons. dr. Nagi včeraj v spremstvu prosta dra. El-berta odpeljal proti Trstu. Sinočnji »Trieste« pa piše, da novi škof priBpe v Trst dne 2H. t. m. ob ?». uri popoludne. Dva kanonika tržaška da mu poj-deta nasproti do Ljubljane, njegova eksce-lenca gospod namestnik pa da ga bo pričakoval v Nabrežini. Na kolodvoru tržaškem bodo pričakovali vsi kanoniki kapitlja, druga duhovščina, javni funkcijonarj i in meščani. Pravica Slovencev v cerkvi. Prejeli smo : Na tisoče je našega ljudstva, ki vsako leto ob velikem Šmarnu hodi na božjo pot v Barbano v Furlaniji, tla opravlja tam svojo pobožnost ter da bi se krepČalo v svojem verskem čutstvovanju. Barbana v Furlaniji je postala našemu ljudstvu kaj priljubljena božia pot. Kdor hoče — kakor se pravi —»obljubo spolniti«, ta hiti ob Šmarnih dnevih v Barbano. Na tisoče naših ljudij obiskuje torej Barbano. Med romarji so Slovenci v odločni večini, veliko več jih je nego avstrijskih in Lahov iz kraljestva skupaj. Človek bi menil torej, da bodo menihi na rečenem svetišču tudi računali s tem našim življem. Pričakovati bi bilo tega, tudi če ne iz spoštovanja do naše narodnosti, pa vsaj iz spoštovanja do tistega namena, radi katerega hodi ljudstvo na božjo pot. Ljudstvo išče verskega krepila — a kako naj ga dobi, nego v jeziku, katerega umeje ? ! Kdo naj mu da tacega krepila, ako ne oni, ki zna ljudstvu govoriti v jeziku, katerega ljudstvo umeje ? ! To so vprašanja, na katera niti odgovarjati ne treba. Odgovor se usiljuje sam po zdravem človeškem razumu. Zahteva in potreba siliti tu tako naravnost ven iz narave, da bi ja ne smel ignorirati niti italijanski fanatizem laških menihov. Sedaj pa čujte, kaj seje zgodilo letos v Barbani. To je bil škandal — nečuven škandal, nečuveno izzivanje. Prišel je v Barbano slovenski propoved-nik Budin, da bi prepovedoval slovenskim vernikom. A tikom pred propovedjo mu je bilo z brzojavko od nadškofa goriškega prepovedano, da ne sme propovedovati. Vest o tej več nego čudni odredbi nadškofa je provzrečila silno ogorčenje med maso slovenskih vernikov in na mestu, kjer so slovenski verniki hoteli povzdigati srca k Bogu, je bilo čuti — psovk. In padale so pikre tudi na adreso prevzvišenega. Frančiškanski konvent je odločil potem — kakor smo izvedeli od zanesljive strani — prav po salamonski: pritrdil je odredbi škofovi, češ, da v cerkvi ni smeti slovenski propovedovati, ali napravil je slovenskim vernikom koncesijo, da so mogli poslušati besedo božjo v svojem jeziku — pred c e r k v i j o !! Torej zdaj vemo : slovensko ljudstvo ni vredno, da bi v cerkvi poslušalo besedo božjoS 1.stati je moralo zunaj cerkve. Tu se spominjamo svojedobnega izreka znanega laškega reformatorja, češ, da cerkev pri sv. Antonu starem je prearistokratična, da bi se v njej emelo peti in glasno moliti v trdem in nelepem slovenskem jeziku. Tu emo torej : dobro :n pobožno slovensko ljudstvo je postavljeno pr d alternativo : ali ostani zunaj cerkve, ali pa zataji na pragu cerkve svoje slovensko rojstvo. Tak<» zahteva — politika v cerkvi v Trjtu in v Barbanu. Da je bil kdo v Barbanu, ki bi le nekoliko podrezal do skrajnega ogorčeno ljudstvo, dogodil bi se bil gotovo velik škand ti, za katere ga bi bil odgovoren tudi prevzvišeni v Gori ci. In prevzvišeni naj pomisli še nekaj : kako bo pri srcu njemu Bsmemti in ljudstvu, ko bo prihajal med isto v Barbani užaljeno ljudstvo, delit mu svoj blagoslov ! ! No, to ljudstvo ni bilo og'jr^« 10 le radi rečene prepovedi. Kar ni storila t«, spopol-nili so laški mežnarji s svojim postopanjem. Isto ljudstvo, ki je malo poprej hitelo dajati za svete maš»», 30 zmerjali s — š Č a v i ! Potem pa se tožijo, da vera pe^a ! Ne, vera v Boga ne peša, pač pa res peša vera v pravičnost izvestnih cerkvenih krogov ! Konečno bodi povedano prevzvišenemu v Gorici, da je s svojo prepovedjo ustvaril nevaren prejudic. Iz dogodka v Barbanu bi se mogle izcimiti logične posledice na — drugih svetiščih! Kar je v Barbanu prav, mora biti prav na pr. tudi na sv. Gori. Z isto pravico, s katero v furlanskem Barbanu pode slovenski jezik iz cerkve, z isto pravico, pravimo, bi moglo zahtevati naše slovensko ljudstvo, da na sv. Gori ne bodi mesta za drugi, nego slovenski jezik. Če je naroden šovinizem dovoljen v Barbanu, morali se bodo spoprijazniti žiijim tudi na sv. Gori. Narod slovenski zahteva t u d i v cerkvi svoje pravice. Čudna logika! Reški »Novi list« meni, daje čudna logika to, ako tržaški »Piccolo« s statistiko dijakov na srednjih šolah v Primorju dokazuje, da je večina prebivalstva v tej pokrajini italijanska. Se bolje da bi bil pogodil »Piccolo«, ako bi bil inesto statistike dijakov kar vzel za podlago razmerje srednjih šol samih. Od 12 takih šol, kar jih je v Primorju* j® le ena slovanska! Torej? Dokaz je tu, neovržen dokaz, da Slovanov v Primorju prav za prav ni, oziroma, da Slovan-stvo tvori še le komaj dvanajsti del prebivalstva . . . ! »Novi list« vsklika : »Tako se mistificira javno mnenje v sosednji Italiji. V naših krajih pa ne, kajti mistifikacije »Piccolac so tu že dobro znane; in v kolikor niso, našle so sedaj mojstra, ki junaški odkriva dela » Pic-cola« : list »II Sole«.« Da je »Sole« »Piccolu« korajžno za petami, to je res. Ali reški l:st je malce preveč : optimist, ako meni, da tržaška publika po svoji večini spoznava »Piccolove- mistifikacije glede narodnih razmer v Primorju. V toliko je res krenulo na bolje, da ni več čuti toliko psovk na adreso slovenskih deže-lanov. Sicer pa treba pozn iti to publiko in nje — nevedno3t. Da jej » Piccolo« danea zatrdi, da je na pr. Kastav izključno italijansko mesto, mi bi stavili, da jih ni 10% med italijansko čitajočo publiko trž ško, ki ne bi verjeli tega kakor evangelje, pa naj sicer še tako pridno čitajo »Solet. Pa kaj govorimo o tržaški publiki ! Saj je redek tudi c. kr. državni uradnik italijanske narodnosti — torej človek, ki se je moral kaj učiti in k: bi že v svoje službene namene moral poznati narodnostne razmere v pokrajini — ki ne bi prisegal unisono s »Piccolom«, da je Primorje italijanska pokrajina in za katerega ne bi bila argumentacija »Piccola« s statistiko učencev na srednjih šolah naravnost premagovalna, neoporečna. A mi ne bi Btavili niti vinarja, da si ni tudi kakov uradnik na visokem c. kr. namestništvu samem z rudečim podčrtal dot čne številke »Piccola« in jo skrbno spra-; vil v svoj fascikelj za — eventuvelne pozneje referate o opravičenosti asp:racij Slovencev v tej pokrajini. Čudna je logika »Piccola« in opira se na čudne statistike. Ali naj bo še tako čudno eno in drugo — vendar ni še tako čudno, da ne bi veljalo na vseh koncih in krajih. Malce presangviniČen je torej »Novi lisi» v svoji nadi, da se tu ne veruje več mistifikaci-jam »Piccola«. Ljubljanskemu »Slovencu«. Na not-co v »Slovencu« pod naslovom »Se nekaj o zborovanju naprednih učiteljev v Trstu«, v kolikor se ista tiče napadov na tržaške slovenske politike, odgovarjam) sledeče : Mi vemo, da gospodje pri »Slovencuc nimajo radi tržaških slovenskih politikov in da se proti njim radi poslužujejo pisave, ka-koršnjo smo mi večkrat označili za nelojalno. Tudi sedaj nastopajo prot; tržaškim politikom — po stari farizejski navadi —s »krivo pričo«. »Slovenec« obdolžuje tržaške politike na usta »krive priče« tako-le: »Vfet^l je dr. Tavčar in jih je prav gorkih sipal na adreso tržaških »politikov« ; očital jim je, da nimajo poguma, in obžaloval je, da mora svojega kolego advokata dr. Rvbara vabiti, da se loči že enkrat negotovosti in naj pomaga v boju proti »Črni kugi«. Seveda so mu ploskali, vsled Česar je tržaškim politikom ušel »kuraže in Be nisi upali oči v oči ugovarjati in pred Tavčarjem zagovarjati svoje v »Edinosti« izpovedane doktrine.« Kakor so si pa evangelj?ke firizejske »krive priče« na koncu svojega pričevanja, protielovile in zanikale, kar so prej tr tile, tako je tudi »Slovenčeva« »kriva priča« po- / : ušila. kar je prej z lažjo 9ezidala. Na koncu svojega krivega pričevanja pravi takole: »Tukaj naj omenimo, da je na tržaške {»oelušatelje napadanje na duhovnike od strani učiteljev napravilo neugoden utis, ker Bi ne morejo misliti vzgojiteljev mladine, živeč'h v sovraštvu z duhovniki, edinimi pravimi vi--jjojitelji in zavetniki našega siromašnega nareda. * Ni-mo se hoteli ozirati na to. Ali, ker je bil »Slovenec« proglašen na katoliškem shodu v Ljubljani kakor pošten slovenski list, moram > zaradi slovenskih čitateljev pozvati ga na red in mit |»oklicati v spomin n e -ii strašen o nastopanje tržaških politikov — njim na čelu dr.a Rvbafa, ki so znali vselej in ob vsaki priliki tudi v sami Ljubljani odločno in radikalno zastopati in spravljati v veljavo »doktrine, izpovedane v svoji »K l n mi«! T«> so storili dostojnim načinom tudi povodom učiteljskega shoda v Trstu. Seveda niso hoteli proti svojim slov. bratom posnemati »taktike« modernih s'o- j VT venskih politikov v kranjskem deželnem zboru ! Od sv. Ivana pri Trstu V »Slovenskem Narodu« čitamo: »Vsako leto naznanjali fo nam Svetoivsnčanom topiči rojstni dan našega vladarja: letos pa je bilo vse tiho. Tudi ob procesiji sv. Kešnjega Telesa ni bilo letos streljanja. Ker smo vedeli, da strelja vsako leto naš poslanec gospod V a -t o v e c, vprašali smo se začudeno, kako je to mogf če. In izvedeli sm» sledeče : Gospod Vatovec je napravil letos pismeno prošnjo, v kateri je prosil tukajšnjo policijo, naj mu dovoli tudi letos streljati, kakor je streljal že toliko let ob procesiji in na predvečer rojstnega dne našega vladarja. Na slovensko prošnjo prejel je nemški odgovor, v katerem mu je policija pod kaznijo prepovedala vsako streljanje s topiči. Tako goje v Trstu lojalnost!« Naznanilo. OJ c. kr. redarstvenega ravnateljstva smo prejeli Dazoaoilo, da sta se urad c. k. okrajnega redarstvenega komisaiijata št. I na V rdeli in s tem spojeno c. kr. redarstveno nadzorništvo št. T — katera urada sta se d > sedaj nahajala v uL Scussa 6 —, dane s Lf*» tek. meseci preselila v novo poslopje v ulici Viotilo Cieco št. 1. Brezvesten oee. VČerai, ob 'J. uri po-|»oiuciX'i -Ia je družba petih pijancev preko sprehajal šča Acquedotto. Jeden izmed ponočnjakov nosil je ra hrbtu 15-letnega, popolnoma pijanega dečka, ki je bolestno stokal. Vi leči to, sj nekateri gospodje, ki so se nahajali v bi žnji kavarni, pristopili k družb: u zahtevali, naj ubogega dečka, katerega je družba tako opijanila, ponesejo na zdravn šio postajo. Dečkov oče pa se je najodloenejše uprl tej zahtevi in je rekel, da nima njemu nikdo zapovedovati. I dal se je še-Ie potem, ko je prišel redar in mu zažu-gal, da ga sicer aretira. Na zdravniški postaji je zdravnik ubogemu dečku pomagal zopet k zavesti, na kar so ga v kočiji odpeljali d< mov. Dečkov oče je laški podanik Angelj Costantini. Pobegli ka/njenei. Neki Sjdni uradnik je naprosil *voje više, da mu dovole uporabiti tri kaznjence za prevažanje pohištva iz njegovega starega na novo stanovanje, kur mu je bilo tudi dovoljena in je dobil na razpolago kaznjenca brata Kudolta in Marcela 1'ollaeka ter Ivana Steihauca, kateri so včeraj zjutraj ped nadzorstvom jednega kazniln š-i^ga paznika izvrševali svojo nalogo. Dotični uradnik dal jim je nekaj denarja, da so mogli med potom a iti na čašo vina, kar so napravili, ko bo peljali voz po ulici Muda vecch a. kjer so stopili v neko krčmo. Paznik pa j:h je zastonj čakal polfg voza na ulici, ker so jo kaznjenci medtem popihali pri drugih vratih iz krčme. Nesreča na dela. 2»>-letni tesar Josip Pivetta iz ulice Mareo Polo št. 4 padel je včeraj p ipoludne z odra, ki je postavljen na neki hiši gradeče se tovarne jut blizo mestne plinarne. O pet metrov globokem padcu zlomil si je revtž levo nogo pod kolenom, radi česar so ga morali prenesti v mestno bolnišnico. »Brivea« številka je izišla danes z mn< i^im: lepim: slikami in pjlno šaljivega gradiva. Dražbe premičnin. V četrtek, dne JI. avg. ob 10. ur: predpoludne se bodo vaim aaredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča ca c -vilne stvari vršil« sledeč« dražb« premičnin : ulica San Antonio, manitakturno blago in oprema v zalogi : ulica Forni 7 A, bicikl, oprema- v zalogi in razno ; ulica Rossetti 10, hišna oprava ; ulica Istituto 13, h šna oprava ; ulica Farneto 10, železna blagajna : ulica Sin Sebastiano 1, hišna oprava. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer ib 7. uri zjutraj 25 °7 ob 2. uri popoludn« 30*. C." — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763 i> — Dane« plima ob 10.37 predp. i o ob 9 ~>4 pop.; oseka ob 4.12 predpolndae in ob 3 59 pop bludne. 1. A. Nedved : »Popotnik«, možki zbor s! 30.04)0 kroil znaša glavni dobitek »Olo-četverospevom in tenor solo. 2. A. Murko: | rauške razstavne loterije«. Opozarjamo naše »Napoleonov samovar«, igra. 3. Vogel: »Ci- ^njene čitatelje, gani«, možki zbor. Vbc te točke -zvaja se- Društvene vesti. Pevsko društvo »Adrija« v Barkov-Ijah vabi na domačo veselico s petjem, godbo, šaljivo pošto in plesom, ki jo priredi v nedeljo dne 24. avgusta 1902. (o priliki praznovanja praznika barkovljanskega cerkvenega patrona sv. Jarneja) v prostorih »Narodnega domač v Barkovljah. Zmimivi in obširni program veselice priobčimo jutri. Začetek veselice ob 5. uri popoludne. Med točkami in k plesu svira veteran^-* goilji Vstopnina na veselico 20 nč., otroci vpeljani po stariših so vstopnine prosti ; vstopnina k plesu za gospode .">0 nČ., za gospe 2.o. nvč. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Za zavod sv. Nikolaja so darovali nadalje: F. S. župnik sv. Ivan 5 K, Filipčič Ivan dekan v Ločniku 10 K, Kušar F. v Mengšu 10 K, profesor dr. Fran Baren v Požegi 2 K, Josip Janžekovič kapelan St. Peter pri Radgoni 3 K, Koblar, dekan v Kranju 2 K, Škabar Matija duh. p->moč. Rojan 4 K. Leskovec 10 K, obč na Kara' 20 K in župan Zega 4 K, Zdjlšek F. sv. Jurij ob Taboru 4 K, Jeruej Zupančič Litija 3 K, Kolor V. M. Reka 5 K, Poljanec Vinko 4 K. Ledvinkn župnik »'• K z vskli-kom: »Ljubi Bog blagoslovi vaše delo in vam daj obilo V3peha!« Stononik Josipa 2 K, z geslom: »Bng in sv. Nikolaj!« Z. S. duhovnik v Beljaku 10 K, P. D. Spitzer sv. Višarje 14 K z vsklikom : »Pošljem to kakor dar av. Antona, porabite za obleko ah hrano ubogih mladenk!« \Vedenig župnik v Otmanoh 1 K, Flis generalni vikar Ljubljana 80 K z vsklikom: - »Bog blagoslovi lepo delo« ! Šašelj, duhovnik Go^pa Sveti 4 K, Hudovernik župnik v pokoju Kranj 10 K, NVieser Ivan, dekan v Velikovcu 20 K z vsklikom: »Pomoč zavodu, ker tam tudi Korošice najdejo zavetje!«, (iiberg Mirt n župnik Kapele pri Brežicah 10 K, Tiringer Jelsane 4 K, Amalija 1 K, Mlekuš Ana učiteljica Bovec 1 K, Podhostnik Aad. župnik v Dromljah 10 K, Gregorčič S. mlajši 10 K, Breginj, z vsklikom: »Naprej narodne žene!«, Moravec Ivan dekan 4 K, kaplana Bada in DrašSek vsaki po 2 K v Cerknem z vsklikom: »V pomoč prekoristnemu zavodu !« (Zvršetek pride.) Vesti iz ostale Primorske. X Iz Kabrežine nam pišejo: G »spod urednik, že zopet sem tu, da Vam povem nekaj novic. O Ikar sem Vam pisal zidnjič, se je tu v Nabrežini marsikaj predrugačilo. Postaja, s katero sem se tedaj bavil v «Eli-nosti», dobila je mvega načelnika. Piše se za Kranjca, pa ne smete m;s!it", da je tudi v resnici kak rodom Kranjc, ampak G jričan je. Govori izvratno italijanski in nemški; pravijo pa, da zna tudi nekoliko slovenski. — Pa naj l»o to že kakor hoče, fikt je (kakor verni iz zanesljivega vira), da je mož pravičen, ku-lanten in vsestransko ljubeznjiv ! Mi smo radovedni, kako stališče zavzame mož nasproti naši narodnosti ! B g ve, da li mu je znano, da smo prejšnjega načelnika večkrat interpelirali radi postajnih napisov, kateri nas tako bodejo v oči, ker med napisi pogrešamo jezik domačinov. Novemu načelniku bodi skrb, da se kaj kmalo informira o stvari in da na viši oblasti priporoči našo zahtevo v izpolnitev. »Ooernega pevca«, starega znanca našega, pa je zadela uso ia : revež se je zaplel v neljuba razmerja, tako, da mu je sedaj prav težko po svoji »M«gnon«. Ko se je » M gaon« odpeljala z brzovlakom proti Dunaju — točil je debele sjlze in pel s prav hripavim glasom »non lacrimare Mgnon«. Mi za M gnon, pa tudi za pevcem ne točimo solz — in želimo obema vse — dobro. B... n. X »Zavarovalnica sjoreje živine« v Sežani vabi na veselico s plesom in tombolo, katero priredi v nedeljo dne 24. avgusta 1902. na vrtu g. župana L. Mahorčiča. Za-teček tečno ob 4. uri popoludne. Vspored : žanski pevski zbor. Med točkami svira godba. Dobitki tombole so : kvaterna : škropilnica ; cinkvina : plug ; tombola : junica. Vstopnina na koncert 40 stot., listki za tombolo 40 stot., plesni komad 20 st. odbor. Vesti iz štajerske. da se bo vršilo srečkanje nepreklico dne 25. septembra 1902. in da se v gotovini izplačajo vsi dobitki z 10°/o odbitkom. — Nemška ljudska šola v Ljutomera. Slovenci so tudi na učnem ministrstvu ptopadli s svojo pritožbo proti temu, da se trg Ljutomer izloči od dosedanjega šolskega okoliša in konstituira kakor samostojen šolski okoliš. S tem so tržani oproščeni vsakega prispevanja za dvojezično cesarja Franca Jožefa šolo v Ljutomeru. Tako imajo v Ljutomeru — na slovenskih tleh — Nemci svojo nemško šolo, Slovenci pa — dvojezično! — Kaj vse se v Celju ne konfiscira ? »D. \Vacht« piše o grofici Chotek, soprogi avstrijskega prestolonaslednika: »Mi nočemo grofice Chotek za cesarico in mi si je ne damo vsiliti od nikogar! Mi vemo, da bi imeli v njej grobokopa naše narodnosti in mi ne bomo norci, da bi si dajali vrv okoli vratu. Gospa grofica ai bo torej, Če bo hotela sedeti na prestolu, morala istega naročiti ogerske, od mizarja 70 svojo privatno potrebo, ali pa danes z Brzojavna poroči'a. Aretiran advokat. DUNAJ 20. (B.) Dvornega in sodnega advokata dra. Antona Loblna, bivšega deželnega poslanca nižjeavstrijskega, so danes piedpoludne aretirali, ker je na sumu sleparije, poneverjenja in izsiljevanja. Jnstifikacija. KRALJEVI GRADEC 20. (B.) Danes po »i. uri zjutraj* so obesili tu 25-letncga Ivana Jarošs, ki je dne 21. septembra m. 1. na bestijalen način umoril 15-letno Marijo Suhanek. razkosal nje truplo in je potem deloma sežgal. Ruska eskadra. CARIGRAD 19. (B.) Ruska eskadra je po 10 dnevnem obisku turških pristanišč ob Črnem morju odplula iz Trapezunta v Batum. Zmrzlina v Ameriki. RIO DE JANETRO 20. (B.) V večini okrožij, kjer se prideluje kava, je zavladala zmrzl na. Protesti proti odredbam turske vlade. CARIGRAD 19. (B.) Podaniki Avstro-Anglije in Italije so protestirali identično noto proti po turških bo morala potrkati kje drugje, če je kaj listih naznanjeni dveodstotni carini na ptuje praznega. Z Avstrijo ni nič 1 Mi vas nočemo, že obdačeno blago, ki se prevaža iz enega turškega pristanišča v drugo. Oitali poslaniki pravdnik se pridružijo temu protestu. madame !« Pa da ne bi gospod državni hitro pograbil po kakem svinčniku, da na- CARIGRAD 19. (B.) Angležki in ita- redi križ čez tole številko našega lista, ga lijanski pos'an;k sta izročila Porti noto, v moramo hitro opozoriti, da je tako citati od kateri protestujeta proti proglašeni dva-besede do besede v nekonfiscirani najstdnevni karanteni za provenijence iz 64 štsv. celjske »Domovine« od due 19. av- Egipta, ker je po pogodbi dovoljena le de-1 gusta t. 1. setdnevna karantena. Ostali poslaniki se Mi se ne srdimo; ker »Deutsche \\'acht« utegnejo pridružiti tuli temu protestu. ni bila zaplenjena, marveč nam je Še prav - tiko: ljudje naj se le kažejo, kakoršnji so ! Srdimo pa se, ker vemo, da na državnem pravdništvu v Celju (in m jrda tudi kje drugje) ne bi bilo toliko — liberalnega naziranja, ako bi kakov slovanski list pisal kaj tacega. Sinovi matere Velegerman-je uživajo pač nenavadno obzirnost tudi tedaj, kadar so — nearara ti ! ! — Za narodne obrtnike. V večem, živahnem trgi v Spod. Stajarju se ponuja prilika dobremu narodnemu p?ku, d* se naseli in si osigura bodočnost. S pekarijo je XKXKXKXKXKKKKK*H JC Svoji k svojim! ^ ^ ZALOGA J | pohištva | X X X X X X * dobro poznane ^ tovarno mizarske zadruge v Gorici (Solkan) vpisana zadruga z omejenim poroštvom prej yinton Černigoj — X zvezana tudi žganjarija in eventuelno krama- IT Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) ^ riia. Razun t^ga najdeta dobrega kruha tu li fi Št. 1. hiša Marenzi. a 5 Največja tovarna pohištva primarslce dežele. £ ^^ Solidarnost zajamčena, tajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- ^ peraturo d durajekega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Mi nakovtt. fc>prej< ma zavarovanja na življenja v raznovrstnih kombinacijah in proti mrkim premij?m. zavarovanje otrok J )f zdravniškega »gleda, ixplača\ši v sUičaju z.-nitve ali prehoda v vojake zavarovani zne proti malemu odl> M 05 3 0 m ernimi cenam. 4 O sr s* B 05 o C*—. < g 0) G) 3T 0 < s 2 S- o< 1 • tn 7T O < oooocooooooooooo TOUflRNfl POHIŠTUfl IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H W H ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zalitevanje-— — — — — — brezplačno. — — — — — — oooooooooooooooo 1 prodaj i lepa hišica z vrtom 10 minut oddaljena o I cerkve, 1 *p:i pozicija. Več se izve v upravništvu lista »EDINOST*. X o o o o o o o o o ■oo- M. Aite trsroTina z iiianifakturiiim bla?om ■I. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 »i dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem. V ol>eh prodajalnicah vdobiva »e razno blago naj bol se kakovasti in najmodernejše iz prrih tovarn, posebno pa »novi za mo^ke in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega l»laga. prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na mo-ke obleke po meri, kateie izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. "^C Poskušaj, da se prepričaš ! 0 0 0 1 Trgovina z železnino „MERKUR" u V- Celj-a, Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, zrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril ir uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega aruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), »ončene cevi, samokolnice. oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. V Tomaževa ž lin. d. ra, najboljše umetno gnojilo- «• Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * J TO ->> Gene nizke. *m prodajalnica {zgotovljenih oblek = „Alla citta di Trieste" = tvrdke ■■■■ EDVARD KALASCH mm Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" b krojačnioo, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajaluiei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izi>or boljših in navadnih snovij. VELIK IZ BO K izgotovtjenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na-pravijo po meri. Svilene plinove MREŽICE!! „ROITAI." dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPREGORLJIVE LIT T P. ROZZO, ul. S. Antonio 5. ■ _________o --■ 0000000000000000 ^remrin dE Franf FERD° guštinčic UU 1 i lili/I klesarski mojster JAKOB BAMBIC trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineie testenine, po jako nizkih cenah, moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska „ 36 „ Istrski refoŠk . . . . „ „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kirr.i in mrzlimi jedili po zmernih cenah Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipaviko belo liter po 28 kr. crno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi kremarjem, katerim dajem vinocd 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, lastnik. Srečkanje že 4. oktobra 1902. mojster ; TRST