68876
illlllllillllllllllllllllllli
| IZSEUENlSHA KNJIŽNICA ST. ft | I Ljubljana, 10. septembra 1931 g:
| IZSELJENIMI1 1 VESTNIH 1
H i\ pouk m$zm |g
^	NARODli
1931
izdala in založila == DRUŽBA SV RAFAELA V LJUBLJANI
48905323895348482353485323234853484848482353485353234853
5353234853234823534853534853485323
Vsebina:
1.	Po letošnjih slovesnih sprejemih naših izseljencev.
2.	Slovenski Izseljeniški Sosvet.
3.	Naš izseljeniški narodni program.
4.	Izseljeniški kongres.
5.	Notranja kolonizacija.
6.	Gospodarstvo Družbe sv. Rafaela.
7.	Izseljeniška nedelja.
8.	To in ono iz izseljeniškega sveta.
9.	Letni občni zbor.
Pozor!
Gg. urednike vseh slovenskih časopisov tu doma in v tujini lepo prosimo,
da ponatisnejo iz tega Izseljeniškega Vestnika, kar naj več članov in poročil. Tudi jih prosimo, naj ponatisnejo vsaj vsebino te številke Iz. Vestnika in naj opozorijo na ta Vestnik svoje čitatelje in naj jih pozovejo, da pišejo poiztis.tega Iz. Vestnika, katerega drage volje pošljemo brezplačno vsakemu, kdor se zanima zanj in nam sporoči svoj naslov. Tudi naj jih opozore, da radi pošiljamo Izseljeniški Vestnik vsakemu redno in sicer brezplačno.
Za vsako uslugo se jim že naprej iskreno
IZSELJEN1ŠKA KNJIŽNICA ŠT 6
IZSELJENIŠKI
ZA POUK NAŠEMU NARODU
»i
1931
IZDALA IN ZALOŽILA DRUŽBA SV. RAFAELA V LJUBLJANI


68876
>2c /fb£

Založila „Družba sv. Rafaela v Ljubljani". Predsednik P. Kazimir Zakrajšek.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani S. Magolič.
Po letošnjih slovesnih sprejemih naših izletnikov.
Letos je naša javnost priredila celo vrsto slovesnih sprejemov, s katerimi je pozdravljala v domovino vračajoče se izseljence. Pred vsem so bili to naši ameriški Slovenci.
K tem našim slovesnim sprejemom samo nekoliko opazk:
1.	Družba sv. Rafaela se veseli, da se je naša javnost toliko zavedla svojih dolžnosti do tistih, ki primorani zapuščajo rodno grudo in hite v tujino samo radi kruha. To je gotovo naš velik napredek, katerega smo lahko vsi veseli.
2.	Ti sprejemi bodo prinesli domovini veliko koristi, finančnih in moralnih.
Finančnih. Izseljenci, ne samo ti, ki so bili tu doma sprejeti osebno, temveč po celem svetu, so čuli o teh sprejemih. Kaj takega je bilo do sedaj nezaslišanega med nami. Narodna zavest bo zavalovila med izseljenci kakor mogočen val od srca do srca, od naselbine do naselbine, od dežele do dežele, od dela sveta do drugega. In kaj bo posledica?
Spomin na domače se bo obnovil. Srca se bodo zganila, in — žepi izseljencev v tujini se bodo znova odprli in nove pod-
l*
pore in darovi domačim bodo piihajale v deželo. Za naše verske, narodne in kulturne potrebe bodo raje prispevali. Raje in v večjem številu se bodo od leta do leta vračali domov in tu pustili velike svote svojega denarja.
Moralnih. Očetje v tujini bodo začeli bolj misliti na svoje družine tu doma, za nje bolje skrbeti, hitreje delati in varčevati, da se čim preje vrnejo domov. Otroci bodo več mislili na svoje stariše tu doma, sorodniki na sorodnike. Da, družinske vezi se bodo obnovile. Narodna zavest se bo poglobila, ljubezen do domovine poživila. In še mnogo drugega.
3. Ti sprejemi bodo koristili državi. — Do sedaj so se izseljenci ob takih obiskih le s strahom bližali mejam svoje domovine. In po pravici. Kaki brezsrčni cariniki in brezobzirni obmejni stražniki so jih pozdravljali z najrazličnejšimi šikanami, potrebnimi in nepotrebnimi, zapovedanimi in nezapovedanimi. Vsak obmejni uradnik je nastopal proti njim, kakor je hotel. Tako je bil že prvi korak v domovino skoraj vsem zagrenjen, da so s kletvico v ustih izseljenci pozdravljali svojo domovino. S tolikim hre-penjem in žrtvami so spravljali skupaj potrebni denar za pot, ko jih je gnalo srce domov pogledat »hišico očetovo". Dostikrat so stradali, dostikrat si vzeli naposodo za pot. Tu doma pa tak sprejem. Vračali so se radi tega pred časom nazaj v tujino in se s kletvico na ustih poslovili na meji od
mačehe domovine, se odpeljali čez mejo s sklepom: Nikdar več v tako mačeho-do movino! Potem smo se pa jezili nad našimi izseljenci, če so bili tako polni pre-ziranja in sovraštva do domovine, če so naši časopisi v tujini napadali celo državo. Samo ijubezen rodi ljubezen In vendar, da domovina ljubi svoje izseljence ima več kot dovolj vzrokov.
Pomislimo samo:
1. Koliko slovenskih kmetij je bilo ob-varovanih bobna samo z ameriškimi žulji?
—	2. Koliko revščine in lakote je bilo preprečene zlasti po vojski po celi deželi samo s podporami in darovi naših izseljencev!
—	3. Koliko so naši izseljenci darovali za razne verske, narodne, kulturne in gospodarske namene. (Znane „kište" iz Amerike po vojski. Zvonovi po cerkvah. Dom za slepce itd. itd.) Je to nič? Če smo bili tako predrzni, da smo vse to sprejemali, ali ni sedaj sveta naša dolžnost, da jim vsaj z malim znakom slovesnega sprejema pokažemo svojo hvaležnost?
Letos pa tolika sprememba!
Slovesni sprejemi mesto šikan I To mora navdušiti izseljence za novo ljubezen do naroda in države. Ti izletniki bodo glasniki naše naprednosti v tujini vsak v svoji državi, vsak v svojem prijateljskem krogu, ki ga ima med tujimi narodi. Vpljiv države bo rastel. S temi sprejemi smo pokazali, da znamo biti tudi veliki in velikopotezni.
Majhne svotice smo potrošili, malo truda so nas ti sprejemi stali, še v zabavo so nam bili, in vendar toliko koristi bodo prinesli!
In naša slovenska mladina, rojena v tujini, kako veliko delo smo storili za njo! Do sedaj se je vračal oče razočaran iz domovine, preklinjal je svojo domovino predvsem pred svojimi otroci. To je vjezilo tudi otroke in z očetom so jo kleli. Kaj čuda, da je bilo tako malo navdušenja med mladino v tujini za domovino! Sedaj bo pa s ponosom oče pripovedoval svojim otrokom o teh sprejemih. Samega smo navdušili in podžgali za domovino in narod. Ali ne bo samo naravno, da bo on potem v tujini to ljubezen podžgal tudi pri svojih otrocih ? Da so se zadnja leta začele te razmere spreminjati na bolje, kar sledite pisanju ameriške mladine po njih listih, pa boste videli, kako je nov duh zavel med njimi, kako so danes navdušeni za svoj narod in za domovino svojih staršev l
Da, kakorkoli premislimo te sprejeme, najdemo: — veliko narodno dobro delo so bili. Velik uspeh bodo rodili kakor za narod in državo tu doma, tako za naše izseljence. To je bil bogato naložen kapital, ki bo donašal stoterne obresti.
Slovenski Izseljeniški Sosvet.
Ustanovitev Izseljeniškega Sosveta je bila jako posrečena misel Družbe sv. Rafaela. Kakor smo se sicer bali njega ustanovitve, ker smo dvomili, če se bo ideja sploh dala izvesti, kakor zamišljena, tako smo sedaj prepričani, da smo ž njim storili velik korak k rešitvi našega izseljeniškega vprašanja. Dosedanje udeležbe pri sestankih tega Sosveta in zanimanje, s katerim slede udeleženci posameznim debatam, so daleč presegle vse naše pričakovanje. Da, veliko delo smo ž njim začeli, ki bo gotovo rodilo sto-teren sad.
Pri ustanovnem shodu je podal predsednik Rafaelove družbe sledeče nasvete glede Sosveta:
I. Kakšen naj bo Izseljeniški Sosvet?
Izseljeniški sosvet se lahko ustanovi:
1.	Ali kot nova samostojna organizazija.
2.	Ali se ga podredi banski upravi.
3.	Ali se ga smatra kot zvezo obstoječih izseljeniških organizacij.
4.	Ali se ga podredi kaki obstoječi izseljeniški organizaciji.
1. Da bi se ustanovil kot nova organizacija:
1.	nima smisla, ker imamo že tri izse-Ijeniške organizacije: Družbo sv. Rafaela, Narodni odbor in Izseljeniško Ligo;
2.	delo za izseljeništvo bi se s tem samo še zmešalo;
3.	je že sedai za obstoječa društva težko dobiti potrebnih delavcev in sotrudnikov, kar čutijo vse te obstoječe organizacije.
2. Podrediti ga banski upravi? Gospod načelnik dr. Dolšak je zadnjič povedal, da je banska uprava že nameravala sama ustanoviti tak Izseljeniški Sosvet, kakor ima za zdravstvo svoj zdravstveni sosvet. Toda to bi ne bilo praktično, ker
1.	bi se ubila s tem privatna inicijativa, ki je pa zlasti v izseljeniškem vprašanju zelo potrebna. Vlada sama tudi nima dovolj u-radnikov, ki bi se razumeli na izseljeniško vprašanje. Razume ga popolnoma samo tisti, ki je bil sam v tujini;
2.	bi to zaviralo delo;
3.	onemogočilo bi svobodno razpravljanje različnih vprašanj, ki so v zvezi z iz-seljeniškim problemom;
4.	tudi ni reševanje izseljeniškega problema samo zadeva vlade, ampak zadeva celega naroda.
Gotovo je, da mora biti Izseljeniški Sosvet vsikdar na razpolago tudi banski upravi. Zato pa smo naprosili g. bana, da je vsakokratni ban obenem z dvema slov. škofoma častni predsednik sosveta. Delo, pri Izseljeniškem Sosvetu je delo, katerega morajo vršiti vlada, cerkvena oblast, delavske or-
ganizacije, kulturni delavci, trgovci, finančniki, časnikarji, kmetske organizacije, župniki, župani itd. Vsi ti morajo sodelovati in vsak svojo panogo obdelovati in v tej smeri pomagati pri reševanju skupnega problema
3.	Kot zvezo obstoječih izselj. naših organizacij ustanoviti Izseljeniški Sosvet, tudi ne kaže, ker
1.	bi morali s tem ustanoviti novo organizacijo z novimi pravili;
2.	so se proti temu že lansko ieto izjavile vse tri naše slovenske izseljeniške organizacije, ker ima vsaka svoje posebno obeležje in svoje posebne namene. Cetra-lizem bi tu gotovo ne koristil.
4.	Podrediti ga kaki obstoječi organizaciji, toraj ustanoviti ga tako, kakor je bil zamišljen, namreč da bi tvoril vsaj nekako del Družbe sv. Rafaela.
Vem mnenje g. šefa dr. Dolšaka, vem za mnenje odbora Družbe sv. Rafaela, vsi so zato, da ostane Izseljeniški Sosvet pod okriljem Družbe sv. Rafaela. Tudi pri zadnjem našem prvem sestanku so vsi gospodje soglašali s tem, da bi bila to najboljša rešitev.
Izseljeniški Sosvet naj toraj ne bo kaka nova organizacija zase, sploh naj ne bo prava organizacija, temveč samo anketa strokovnjakov, ki prostovoljno, iz idealizma in ljubezni do naših izseljencev, dajo svoje zmožnosti izseljeniškemu vprašanju na razpolago. Da pa ima pravno podlago svbjega
obstanka, ga sprejme Družba sv. Rafaela v svoje področje. To bo samo nekak skupni javni forum celega naroda v delu in skrbi za izseljence.
V ta naš sosvet je zato lahko povabljen in dobrodošel, kakor vsak posameznik, tako vsaka organizacija, ki hoče pomagati aii z nasvetom ali dejansko pri reševanju izseljeniškega programa ali celotnega, ali pa samo kake posamezne točke, n pr. finančne, kulturne, narodne, delavske ali katere druge.
Zato, ali je morebiti s tem, da je kdo član Izseljeniškega Sosveta, tudi že član Družbe sv. Rafaela? Ne! Pri lzseljeniškem Sosvetu se vsi združimo samo za enotno reševanje vseh točk izseljeniškega vprašanja, brez vsake obveznosti med seboj, ali do Družbe sv. Rafaela. Naš Izseljeniški Sosvet bi bil toraj nekaj podobnega, kar je bila n. pr. izseljeniška konferenca, katero je sklical pred dvemi leti minister za socijalno politiko v Splitu ftli kakor je bil izseljeniški svet, katerega je imel v svojem programu bivši oblastni odbor, ali ga je nameravala ustanoviti sedanja banska uprava. Kot takega sem si zamislil tudi jaz takrat, ko sem predlagal njega ustanovitev pri občnem zboru Družbe sv. Rafaela. Da bo pa ustanovitev tega sosveta mogoča, je Družba sv. Rafaela že pri zadnjem občnem zboru sklenila spremeniti svoja pravila v tem smislu in pred kratkim smo že vložili na bansko upravo prošnjo za tako izpopolnitev pravil in tudi že dobili ugodno rešitev.
II. Način poslovanja Izseljeniškega Sosveta.
1.	Izseljeniški Sosvet se shaja k svojim sestankom ali na določene dneve, ali pa ga po potrebi, ali sam, ali na pobudo častnih predsednikov skliče predsednik Družbe sv. Rafaela, ki je obenem tudi predsednik tega sosveta.
2.	Za te sestanke se vsikdar naprej določa tvarina posvetovanja, ali pri prejšnjih sestankih sosveta, ali jo določajo častni predsedniki, ali pa predsednik Družbe sv. Rafaela. Za ta posvetovanja se vsikdar določajo referenti, ki kako točko izseijeniškega problema prouče in potem pri sestanku nji poročajo in stavljajo tozadevne predloge in nasvete.
3.	Ti nasveti in predlogi se pa sporočajo oblastem, organizacijam, javnosti v izvrševanje.
111. Delokrog Izseljeniškega Sosveta.
Po mojem mnenju, bi naj imel Izseljeniški Sosvet tole glavno delo:
1. Sestaviti za cel narod cel in enoten izseljeniški program, ki bi obsegal vse glavne smernice, po katerih naj se ravna vse delovanje vseh slojev pri reševanju izseljeniškega problema Da smo dolžni skrbeti za svoje izseljence, tega smo se vsi zavedali že od začetka našega izseljevanja. To kažejo razni poskusi, kako pomagati izseljencem, to so naša izseljeniška društva. Toda nihče
ni prav vedel, kaj naj dela in kako naj dela. Večinoma so se te organizacije omejevale samo na kako posredovanje, ali kako karitativno pomoč izseljencem. Več niso storile, ker niso vedele kaj. Kako je izseljeniški problem še zamotan in danes še malo poznan, kako težka je njega rešitev, kažejo tudi izseljeniški zakoni.
Vlada je že pred dvemi leti sklicala v Splitu posebno konferenco izseljeniških strokovnjakov, da bi mogla na podlagi teh nasvetov sestaviti nov, boljši izseljeniški zakon. Takrat je minister dr. Drinkovič obljubil, da bo izšel nov izseljeniški zakon že pred Božičem leta 1929. Pa ga še do danes nimamo.
Že lansko spomlad nam je poslal izseljeniški komisar dr. Mranicki v pogled svoj načrt novega izseljeniškega zakona. Mekaj zares dobrega, kateri zakon bi gotovo vsi rodoljubi tu doma kakor posebno naši izseljenci sami v tujini z največjim veseljem pozdravili. Vendar nobenega izgleda ni, da bi ga še kmalu dobili.
Iz tega sledi, da se nismo lotili kakega lahkega dela. Vendar pa je izselj^jiištvo že tukaj, tristotisoč Slovencev imamo že v tujini, in zato tu ni mogoče čakati, tu treba sesti k delu in delati.
Kaj in kako pa naj delamo, naj pa pove in pokaže izseljeniški narodni program.
Tudi imamo v izseljeniškem problemu veliko točk, glede katerih delavci na izselje-
niškem problemu nismo edini in nimamo enotnih smernic.
Na primer:
Ali je izseljeništvo škodljivo ali koristno? Zato, ali naj ga zaviramo ali pospešujemo?
Pri omejevanju izseljeništva tudi nismo edini v načinu, kako naj se omejuje?
Ali kako ohraniti našega izseljenca v tujini zvestega domovini, ga pripeljati po nekoliko letih nazaj v domovino? Tudi tukaj so mnenja jako različna.
Enako je glede delavskega vprašanja, glede financ, glede vere itd.
Izseljeniški Sosvet bi imel torej nalogo vse te točke natančno proučiti in po tem glede vsake sestaviti enotno in jasno smernico, da bi vsi, zlasti katerih se kaka točka tiče, potem po tej smernici uravnali svoje delovanje.
2. Ker zajema izseljeniški problem vse panoge našega verskega, kulturnega, narodnega, gospodarskega, finančnega, trgovskega življenja in tvori vsaka teh točk problem zase, je vsak član, ali vsaka organizacija, ki pri Izseljeniškem Sosvetu sodeluje, zase poseben oddelek tega skupnega dela.
To pojasnim I
N. pr. versko vprašanje izseljeniškega problema je pred vsem stvar cerkve in duhovništva. Ti ga razumejo Zato je ta točka izseljeniškega programa pred vsem stvar cerkve, da jo prouči, nasvetuje način in potem sama deluje na njeni rešitvi.
Vzemimo finančne točke v izseljeniškem programu N. pr. kako urediti pošiljanje denarja iz tujine v domovino? Kako pospeševati varčevanje zaslužkov med izseljenci, kako te prihranke zavarovati pred sleparskimi hranilnicami, vse to je gotovo pred vsem zadeva naših finančnikov, da jo prouče in potem urede svoje tozadevno delovanje.
Delavske zadeve n. pr. delavske recipročne pogodbe z državami, v katerih žive naši izseljenci, za njih pravice, za njih odškodninske zadeve, njih plače in druge take stvari so pred vsem zadeva delavskih organizacij, da jih prouče in stavijo tozadevne nasvete in potem tudi delujejo na tem, da se dosežejo in uresničijo.
Enako je z vsemi drugimi točkami izseljeniškega programa.
Zato, ko bi najprej določili naš skupni izseljeniški program v vseh teh točkah, bi bil vsak član tega sosveta dolžan, ponesti svoj posebni del programa v svojo organizacijo, ga ji predložiti, da se tam o njem naprej razpravlja, da se tam išče sredstev in načinov končne rešitve, nam tukaj pa potem poroča kaj in kako se je sklenilo.
3. Za vse to delo je treba pa pridobiti tudi našo javnost.
Da se pa ta pridobi za razumevanje izseljeniškega vprašanja in se zagotovi za to delo sodelovanje celokupnega naroda, je pa pred vsem potrebno sodelovanje našega časopisja in naših literarnih delavcev. Potrebno je, da se o vseh teh skupnih in po-
sameznih točkah programa potem pišejo članki in razprave v dnevnih, tedenskih časopisih, v vseh strokovnih glasilih, vseh revijah in tudi po knjigah raznih naših književnih organizacij.
Iz tega je pa jasno, da mora imeti Izseljeniški Sosvet široko podlago, popolnoma svobodne roke. Tudi je potrebno, da se sme v sosvet vsikdar povabiti tudi vse one strokovnjake, kateri bi kakorkoli mogli in hoteli pri tem delu pomagati. Tudi moramo dovoliti, da sme priti k posvetovanju tega našega sosveta vsakdo, če tudi bi ga morda ne povabili, kdor bi mogel in hotel pomagati.
Maš izseljeniški narodni program.
Družba sv. Rafaela je predložila Izselje-niškemu Sosvetu sledeči osnutek našega rarodnega izseljeniškega programa, o katerem se sedaj vrše posvetovanja pri sestankih.
1.	Izseljeništvo l.je naša narodna rana,
kajti
a)	jemlje nam toiiko najkrepkejših mladih produktivnih moči;
b)	jemlje najkrepkejšim produktivnim močem smisel za dom, za podjetnost iri jih dela lahkomišljene, ker sanjajo samo o sreči v tujini;
c)	v tujini se nam jih toliko izgubi versko, moralno, narodno in gmotno;
2.	Zato treba to rano zdraviti, t. j. izseljeništvo zavirati:
a)	s sistematičnim podukom naroda v cerkvi, pri društvih, v časopisju;
b)	s pospeševanjem domačega kmetijstva in industrije, da najde naš človek svoj zaslužek tu doma;
c)	z domačo kolonizacijo.
II. Vendar pa postane izseljeništvo lahko potrebno zlo. In to je danes 1. Zakaj?
a) Radi brezposelnost'
b) radi gospodarske
c)	zadolženosti posestev;
d)	radi številnosti oseb po družinah, ker vsi ne morejo ostati na domu;
e)	radi prekucuškega duha.
2. Zato moramo takim izseljencem :
a)	pomamagati pri odhodu v tujino; aa) s potrebnim podukom;
bb) z nasvetom, kam naj se izselijo, da bo njihova pot finančni vspeh;
cc) olajšati odhod s pomaganjem pri iskanju potrebnih papirjev;
dd) pomagati, da si z ugodnimi pogodbami zagotove primerno plc.čo v tujini;
b)	poskrbeti za nje v tujini;
aa) s pogodbami s tujimi državami zagotoviti jim vse pravice in jih obvarovati izkoriščanja;
bb) versko, s tem, da dobe vse večje naselbine, ali večji okraji svojega slovenskega izseljeniškega misijonarja in temu da se zagotovi primeren obstanek;
cc) narodno s slovenskimi šolami, vsaj večernimi, s časopisi, s knjižnicami, igrami, z društvi, s predavanji, z obiski naselbin naših pevcev, umetnikov, glasbenikov, pevskih društev, s shodi in manifestacijami, z izleti v domovino, kjer se jim prirede slovesni sprejemi;
dd) gmotno, s podpornimi društvi, informacijskimi uradi glede dela s posredovanjem pri iskanju dela, z ureditvijo pošiljanja denarja domov, z navajanjem k varčevanju, Reifeisenovke, zaščita izseljeniških vlog;
2
ee) moralno s tem, da se skrbi, da gredo žene za možmi, fantom, da se omogoči poroka s Slovenkami, da se jim olajša po-vratek v domovino v ta namen.
III. Izseljeništvo je lahko celo 1. velika korist za posameznika, družine in državo, ker
a)	odpira podjetnim nova polja uspehov in pot do blagostanja;
b)	rešuje propade naših posestev s tujim kapitalom;
c)	bogati državo s tujim denarjem, ki ga pošiljajo izseljenci domov v obliki podpor domačim in darov;
d)	širi vpliv naše države in naroda zunaj države.
2. Kako dosegati te koristi?
a)	Ohraniti jih v tesni zvezi z domovino;
aa) z ohranjenjem zvez med posameznimi izseljenci in njih družinami;
bb) z ohranenjem zveze med župnikom in župljanom v tujini;
cc) z ohranenjem zveze vladnih organov z izseljenci, zlasti uradnikov naše iz-seljeniške službe in banov.
dd) z zaupnimi stalnimi dopisniki iz naselbin po svetu;
b)	s katastrom vseh izseljencev, vseh njih društev, trgovcev, časopisov, župnij, šol i. t. d.;
c)	s stalnimi poročili v našem časopisju o življenju, delovanju, vspehih, nevspehih, smrtnih slučajih, nesrečah v tujini . . .;
d)	z izleti v domovino, s slovesnimi sprejemi;
e)	z otroškimi kolonijami za počitnice tu doma . . . ;
f)	z obiski športnikov, pevcev in pevk, glasbenikov, voditeljev naroda, politikov, literatov, državnikov ;
g)	z boljšim pojmovanjem dolžnosti naših konzulov in komisarjev glede skrbi za izseljence;
h)	z ureditvijo varčevanja denarja v tujini in pošiljanja denarja domov, z podružnicami naših denarnih zavodov;
i)	s skrbjo za njih zavarovanje za bolezen in smrt, skrb za to posmrtnino in odškodnino za slučaj nesreče ali smrti . . .
IV. To je veliko delo Zato treba:
1	ozke zveze in enotnosti delovanja cerkve, vlade, izseljeniških družb, vseh verskih, kulturnih, gospodarskih, finančnih, delavskih in trgovskih slojev;
2	treba, da se za to delo navduši cel narod, cela država, javnost in zasebniki;
3. izseljeniška nedelja, na kateri naj se obnavljajo naše zveze z njimi in njihove z nami;
4 slovenski izseljeniški svet;
5.	slovenski izseljeniški klub in izseljeniški dom v Ljubljani;
6.	sodelovanje jugoslovanskih poslaništev, konzulov, komisarjev z izseljeniškimi organizacijami Več srca za blagor izseljencev v tujini, ko prihajajo v pisarno, iti za njimi, obiskovati naselbine, njih prireditve itd.
Izseljeniški kongres.
Letos se je vršil tu v domovini prvikrat izseljeniški kongres, ki so ga priredili izseljenci sami, pred vsem oni iz Amerike. Otvo-rili so ga ameriški izletniki 26. junija, ko so prišli v Ljubljani, nadaljevali v Zagrebu in končali v Beogradu.
Kakor smo bili v začetku zelo skeptični glede uspeha tega kongresa, tako smo sedaj optimistični in smo prepričanja, da je rodil bogate sadove za nas in za naše izseljence Kakor so sklicevatelji tega kongresa povdarjali, je bil ta kongres samo poizkus in reven začetek dela, ki naj se nadaljuje in izpopolnuje od leta do leta. Vendar pa je bil že ta poizkus sam velik uspeh.
Na tem kongresu so se obravnavale pred vsem točke, ki so danes aktualne, namreč kako poskrbeti tu doma primernega dela in primernih stanovanj tistim, ki se vračajo primorani v domovino. Ima veliko naših izseljencev, ki so osiveli in se postarali v garanju po tujini. Posrečilo se jim je tudi kake borne svotice si prihraniti, ali vživajo kake rente, morda penzije ali podpore, pa bi radi svoje zadnje dni življenja preživeli doma. Takih bo od dneva do dneva več. Taki sami ne znajo najti ne
primernega kraja, ne primernih posestev. Tudi je nevarnost, da jih kak brezvestnež zlorabi in opehari. Tu treba kaj storiti. Kongres je storil glede tega važne sklepe, katere upamo, bomo tudi izpeljali.
Pa če bi kongres drugega sadu ne rodil, dosegel je velik uspeh že v tem, da je zelo pripomogel še k večji probuji naroda in države za večjo skrb za naše izseljence.
Družba sv. Rafaela se je udeležila tega kongresa po svojem zastopniku g. Francetu Miklavčiču, ki je dal o kongresu jako ugodno poročilo.
Nas ta velik uspeh kongresa zelo veseli in Družba sv. Rafaela bo vsikdar rada sodelovala, da se bodo ti kongresi vršili redno v gotovih presledkih, tako, kakor so bili zasnovani.

F. F.:	V.
Notranja kolonizacija.
Zakon o naseljevanju južnih krajev, ki je objavljen v Službenem listu št. 48 z dne 19./8. 1931 kaže, da se naša državna uprava resno trudi, preskrbeti vsem onim, ki tavajo sedaj po naši kraljevini naokrog, is-kajoč dela, strehe in prehrane, domače ognjišče. To je tudi prav, ker le oni državljani ljubijo svojo domovino, kateri imajo svoj dom, ker domovina brez doma ni domovina ampak tujina in za tujino se ne more nihče ogrevati.
Poglejmo kaj pravijo bolj važni členi
zakona.	_ 0
§ 2.
Za naseljevanje se uporablja:
1.	Svobodna državna zemljišča, pašniki (utrine), krčevine, primerna gozdna tla in vsako tako državno zemljišče, ki se izloči za naseljevanje po predpisih zakona o postopanju pri delitvi državnih posestev za namene agrarne reforme.
2.	Občinska in selska zemljišča in pašniki, kolikor jih preostaja čez dejansko potrebo dotičnih občin in sel. Občinam in selom se sme pustiti za pašnike samo za obdelovanje nesposobno zemljišče.
3.	Pusta in trajno opuščena zemljišča zasebnih lastnikov in čivčij.
4.	Odmetniška posestva.
5. Zemljišča, ki se smejo za agrarne reforme izločiti po predpisih zakonov, ki veljajo ali bodo veljali za veleposestva ali za zemljišča ob čivijskih in njim podobnih odnošajih. Delitev takega zemljišča se vrši po tem zakonu, toda ob pogojih zakona o agrarni reformi in veleposestvih in zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v Južni Srbiji in Črni gori.	c 0
§ 3-
Po tem zakonu se naseljujejo siromašni državljani kraljevine Jugoslavije, ki se bavijo s poljedelstvom, s selskimi obrti in z malimi mestnimi obrti, ki so pa v popolnem propadanju, pa nimajo vobče ali nezadostne zemlje, ki bi jim zagotovila potrebni obstanek in žele ter so tudi sposobni obdelovati zemljo osebno z rodbino.
§ 4.
Za naseljevanje in izvajanje vseh poslov agrarne reforme se ustanavljajo:
1.	Vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo v Skoplju kot glavni organ ministrstva za poljedelstvo za južne krajine.
2.	Agrarna poverjeništva s sedežem: V Skoplju, Štipu, Strumici, Negotinu-Var-daru, Bitolju, CJreševcu, Prizrenu, Djakovici, Peči, Kos Mitrovici, Plevlju in v Vučitrnu.
§ 11.
Za naselitev se dodeli vsaki rodbini najmanj po 5 ha za obdelovanje sposobne zemlje.
Zemlje se dodeljuje: za poglavarja rodbine 5 ha, na vsakega oženjenega rodbinskega člana po 4 ha, na neoženjene med 16. do 21. leta po 2 ha, na neoženjene čez 21 let po 3 ha, na vsakega otroka moškega spola izpod 16 let, neomoženega ali vdo-velega člana rodbine in dijaka na šolanju po 1 ha.
§ 16.
Kdor se želi naseliti v južni krajini po predpisih tega zakona, mora predložiti.
1.	Prošnjo, s katero prosi zemlje za naselitev.
2.	Izjavo, s katero se zavezuje:
a)	naseliti se z vsemi člani rodbine, za katere prosi zemlje za naselitev, na dodeljeni zemlji v letu dni do dne prejema zemlje, postaviti hišo na določenem kraju v dveh letih od dne, ko je prejel hišni svet in zemljo redno obdelovati;
b)	prevzeti, če se mu dodeli zemlja na izboljševalnem področju, vsa bremena, ki padejo na oni del izboljšanega zemljišča, ki se njemu dodeli in obdelovati ta svoj del izboljšanega zemljišča v celoti najkas neje v treh letih od dne naselitve;
3.	Izjavo ali je glavar ali kateri rodbinskih članov že dobil in kolikšno površino zemlje je dobil po agrarni reformi.
Vse omenjene izjave se morajo overoviti po pristojnem občinskem oblastvu in prošnji priložiti.
Naselnikom gredo ob naseljevanju tele ugodnosti:
1.	Brezplačen prevoz na vseh državnih železnicah in ladjah v kraljevini od dosedanjega bivališča, odnosno od meje kraljevine do postaje, ki je najbližja kraju naselitve in sicer za vse rodbinske člane, za živino, pohištvo, kmetijsko orodje in materijal za gradnjo hiš in gospodarskih poslopij.
2.	Brezplačni stavbni les iz državnih gozdov na panju 12 m3 za izgradnjo stanovanjske hiše in 12 m3 za zgradnjo gospodarskih poslopij ali pa izdelan les za ostrešje stanovanjske hiše po določenih tipih po merilu okrog 10 : 5 m z izdelanimi vrati in okni, iz državnih gozdnih podjetij in 12 m3 na panju iz državnih gozdov za gospodarska poslopja.
3.	Carine prost uvoz- pohištva, obleke, perila, hrane in gospodarskega inventarja (živine, kmetijskega orodja, semenja, živalske hrane in drugega), če se priseljujejo iz inozemstva. Uvozno carinjenje teh predmetov izvrše carinarnice po uradnih dolžnostih in po malem beležniku, če se izkažejo doseljeniki s potrdilom pristojnih organov ministrstva za poljedelstvo, da so dobili zemljo za naselitev.
§ 46.
Vsi stroški za naseljevanje po tem zakonu obremenjajo proračun ministrstva za poljedelstvo.
Pravilnik določa:
Člen 1.
Prevoz naselnikov, ki se selijo v južne in severne krajine države, kakor tudi prevoz njih rodbinskih članov, inventarja in prevoz stavbnega materijala za gradnjo hiš se smatra kot pošiljka državne naprave in se vrši na račun ministrstva za poljedelstvo.
Naselniki imajo pravico do brezplačnega prevoza na vseh državnih in privatnih ladjah in ladjah v državni eksploataciji od odhodne postaje sedanjega bivališča do namembne postaje in njih naselitve.
§ 3
Nakaznice za preselitev rodbine in inventarja onih oseb, ki so kupile zemljo v severnih ali južnih krajinah države, izdaja izključno le ministrstvo za poljedelstvo.
§ 8.
Za odhod zaradi prevzema zemlje se ne dovoli nikomur brezplačni prevoz. Isto velja
za odhod zaradi ogleda zemlje "
* *
*
Toliko za enkrat iz zakona, o ostalem se pa posebnih pojasnil glede dobrote tega zakona za enkrat ne morejo dati Svetuje se pa vsem onim, ki so kmečkega stanu in nimajo svojega domovja, da se zbero in skupaj naselijo tako, da bodo tvorili Slovenci skupne vasi in občine.
Od državne uprave se pričakuje, da čimprej prične s praktičnim izvrševanjem tega zakona. Prične naj se pri usmiljenja vrednih beguncih in repatriirancih, katerim se ne more dati toliko podpore, da se primerno preživijo.
* * *
Za sedaj vodi akcijo za naselitev beguncev „lnformacijski biro" dr. Ivan Cok, Beograd, Miloš Pocerca ul 23.
F. F.:	VI.
Gospodarstvo Družbe sv. Rafaela.
Kakor v privatnem, toliko bolj je v družbenem življenju zdrava podlaga za ugodni razvoj dobro in vestno gospodarstvo.
Računati se mora, ako hoče družba določeni svoj smoter, to je pri Družbi sv. Rafaela eminentno sodelovanje pri reševanju izseljeniškega vprašanja, doseči, da se v slučaju potrebe tudi lahko opre na svoje ugodno finančno stanje. In če vidi javnost, da je gospodarstvo družbe v zanesljivih rokah, raste zaupanje in člani plačajo z veseljem določeno članarino, drugo občinstvo svoje prispevke ter državne in zasebne institucije primerne podpore. Pri vsakem izdatku mora biti dokazana potreba ali korist za narodni blagor.
Na pr. ob slovesnem sprejemu in pogostitvi izletnikov Kranjske Slovenske Katoliške Jednote dne 29. junija 1931 je Družba sv. Rafaela imela skupaj na Jesenicah in v Ljubljani res 7.537 Din stroškov ali K. S. K. J. se je po svojem glavnem predsedstvu gg. Rev. Plevnika, Opeka, Zalarja in Germa častno oddolžila. Napravila je hvalevredno potezo ter je izročila za pogorelce v Nadlesku in na Speharju po 5.000, skupaj 10.000 Din podpore.
Družba sv. Rafaela se tem potom za to velikodušnost iskreno zahvaljuje.
Ker se bliža konec društvenega leta, se v zahvalo tistim, ki so Družbo sv. Rafaela dosedaj podpirali, in v pobudo drugim dobrotnikom objavljajo podpore, darila in članarine tekočega leta. Ako bi morda radi tiskovne pomote kdo izostal, bo družba zelo hvaležna, če se jo na to opozori.
Družba sv. Rafaela bo na svojem letošnjem občnem zboru tudi razpravljala o ustanovitvi fonda za podpiranje vračajočih, momentano potrebnih izseljeniških povratnikov.
Ako ne bo nepredvidenih izdatkov, bo ob zaključku društvenega leta ostalo v družbeni blagajni s prihrankom iz lanskega leta okoli 50.000 Din.
a) Podpore in darila.
G. Ban dravske banovine za sprejem iz-	u'n
seljeniških izletnikov..............15.000-—
Šumarsko industrijsko podjetje Dobrlin-
Drvar........................4.000 —
G. Ban dravske banovine za razne potrebe	12.000 —
Mestna občina Ljubljanska.....3.971-—
Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja....................2.500 —
Narodna obrana v Beogradu..........2.500'—
Grošelj Lovrenc izletnik iz Jolieta . . .	2C0-—
Mestni župni urad Ormož............10'—
Josip Šribar, župnik, ftrtiče..........5"—
Franc Kušar, župnik, Mengeš ....	10'—
Franc Stuhec, župnik, Št. Jurij ob Ščavnici	20 — Župni urad:
Javor pod Ljubljano................17-60
Ponikve..........................60'—
Žužemberk ......................150*—
Besnica pri Kranju................30*—
Št. Peter pri Novem mestu..........50'—
Št. Vid pri Stični..........180 —
Mokronog.............100 —
Krško..............30 —
Sv. Marjeta Rim. Toplice.......50'—
Dobropolje - Videm..........68"—
Žiri	..........................150 40
Zagradec . ...........55' —
Makole.............20 —
St. Vid pri Brdu ..........50—
Stična..............9V50
Smlednik.............100 —
Bogojnia, Ivan Baša, Janko Breznik . . .	20' —
Kranjska gora...........40 —
Zaplana..............40 —
Sv. Jurij, Konjice..................40 —
Št Lovrenc............10"—
Vurperg pri Ptuju..........25- —
Poljane nad Škofjo oko.......90"—
Kopanj pri Grosuplju.........50 —
LGče...............80 —
Šmarje pri Jelšah..........54 —
Sv Trojica - Nova vas.........40'85
Sv Miklavž nad Laškem . .....	30*— Sv. Miklavž nad Laškem, Jakob Čebašek,
župnik.............20'—
Buče — Kozje...........25'—
Koprivnik, Kočevje..........100' —
Stari trg pri Rakeku, Janez Bergant . . .	10'—
Pišece pri Brežicah.........90' —
Mavčiče............ .	32 —
Zdole ..............50 -
Bukovšica.............10 —
Stara Loka............110 —
Struge..............60 —
Hajdina, Ptuj............50-
Predvor..............50 —
Reteče..............60 —
Štanga pri Litiji...........50'—
Št. Lovranc............20 —
Nevlje..............35"—
Št Volbenk pri Središču........15'—
Kotlje (Mež dolina).........50 —
Marija Snežna...........25'—
Sv. Marko nižje Ptuja........45'—
Mala Nedelja ...........64 —
Sv. Jedert nad Laškem........50 —
Kamnik..............50 —
Zagorje..............15'—
Planina pri Rakeku......... 42 30
Kozje ..............32 —
Bloke ..............20-
Rog Slatina . ..........15'—
Polenšek pri Moškanjcih.......100"—
Črnuče..............90 —
Trstenik.............2515
Loški potok............100 —
Komenda...... ......110 —
Občina Sv. Joši pri Kranju......25'—
Kamnik..............20' —
Šmartno ob Dreti..........30 —
Medija-Izlake (Fr. Osolnik)......20 —
Doliče _.............15 —
Voglje - Šenčur...........14'—
Rateče-Planica...........30 —
flmbrus..............162-—
Št. Vid nad Planino.........35'—
Breznica............. 250-—
Podbrežje.............35* —
Stolni župni urad, Ljubljana...... 27 50
Prevalje..............32' —
Soteska............ . 45-—
Raka ...............100'—
Ihan za Westf. Slovence.......70'—
Semič..............100 —
Dva neimenova...........40'—
Razgoršek, Črna..........5*—
Josip Gostinčar...........40'—
Matija Mrak, župan, Stara Loka .... 10 —
Janko Dolenc, Trebelno .......20 —
Stanko Premrl, Ljubljana.......10 —
Franc Sakser, Št. Vid.........100 —
Izseljeniška nedelja, Trbovlje...... 200 —
Župni urad Smlednik........120 —
„ „ Predvor.........40 —
Župni urad Zabukovje........3-—
Dekanski urad za ljubljansko okolico . . 20950
Župni urad Pišece..........3'—
Dekanski urad Moravče .......160"—
Hranilnica in posojilnica. Srednja vas . . 50"—
Skupaj 45.561-40
b) Članarina.	Din
Rev. Podbregar Pavel, ameriški duhovnik .	10 —
Ficko Ludovik, Doubs Francija.....20'—
Grašič Silvester, Doubs Francija.....10'—
Šteslu Josip, Doubs Francija......10"—
Oslaj Josip in žena, Doubs Francija . . .	2090
Strnad Frančiška, Ceste 14 Dobrepolje .	10"—
Rupnik Kari, Št. Lampert p. Sava ....	15"—
Župni urad Št. 11 j pri Guštanju.....10*—
Župni urad Radovljica........25'—
Janez Kalan, duhovni svetnik Leonišče . .	10'—
Rodenšek Uršika Amsterdam............20 93
Josip Krivec in tovariši........50'—
Matko Turnšek...........10—
Josip Morkič............10 —
Anton Hribovšek..........10 —
Ivan Krampi............12 —
Anton Debelak...........10 —
Alojzij Sunčič............10 —
Marija Poljane...........10 —
Nikolaj Žugelj...........10 —
Josip Krampuš...........55 75
Dek. žup. urad Jarenina........10'—
Josip Strah ...........10' —
Frančiška Vidmar..........10 —
Karel Supin............10' —
Viktor Lunder...........10 —
Jernej Gajšek. . .........10'—
Župnijski urad Ovšiše........10'—
Janez Mikuš............10'—
Leopoldina Dolenc..........10 —
Franc Stuhec............10'—
Ivan Šušelj............10 —
Janko Šušnik............10'—

Miha Jenko .......
Alojzija Travnik.....
Članarina iz ftmerike ... Članarina raznih iz Nemčije Občina Cerklje ob Krki . .
Franc, župnik......
Franc Bernik......
Josip Gostinčar.....
Matija Mrak......
Janko Dolenc......
Stanno Premrl.....
Karel Šparhakel.....
Martin Dimnik.....
Vovk..........
Bartol..........
Zakrajšek.......
Vaclav Vandrašek.....
D. J. Arnejc.......
Martin Poljak.......
Josip Vrankar, župnik, Duplje Župni urad Sv. Duh .... Janez Bergant, kaplan Stari trg pri Rakeku Župni urad Sele. . . Župni urad Koprivnica Josip Vrankar, župnik Kimovec Franc . . . Sušnik Ivan .... Stroj Alojzij .... dr. Opeka Mihael . . dr. Slavič Matija . . Premrl Stanko . . . Čadež Anton .... Bonač Fran .... Monsig. Dostal Josip . Jagodic Josip • • •
Zitko Rlojzij
Steska Viktor .	.
Mervec Fran .	•
Svetina Ivan .	.
Žerjav Gregorij	•
Šiška Josip .	. dr. Klinar Tomaž
15 — 10-— 55-— 150 — 10'— 10-— 10 — 10 — 10 — 20 — 10 — 10-— 10-— 10--10-— 10-— 10--10'—
9	— 10 — 10 — 15-— 10-— 10-— 10-— 10,— 10-— 10-—
10	— 10-— 10-— 10 — 10'— 10 — 10 — 10-— 10-— 20'— 10 — 10-— 10-— 10 —
Erlich Lambert . dr. Jerše Josip Zaje Pavel . Pivk Janez Pintar Janez . Fabijan Janez Nadrah Ignacij . Potočnik Ciril dr. P. Gvidon Rant . Barle Janko . Tome Alojzij . Dolinar Anton Pečjak Gregorij dr. Turk Josip Snoj Andrej . Grivec Franc dr. Perne Franc dr Levičnik Alfonz dr. Ušeničnik Aleš dr Clšeničnik Franc dr Kulovec Franc dr Zaplotnik Ignacij Košmerlj Alojzij . Lukman Franc dr Kordin Anton Kalan Andrej . Vrečar Ivan dr Gjčič Josip dr. Žužek P. Alojzij Vindišar Ivan . Demšar Josip dr Kotnik Jakob Zore dr. Janez Dolenc Josip Mlakar Janko Koretič Fran Vilfan Matej Dokler Marijon dr P. Valerijan Gčak Anžič Anton Lavrič Vincencij Hostoik Anton
Petrič Janko...........10 —
Slana Ignac............10'—
Šega Viktor............10—
Gabrovšek Franc..........10'—
Strupi Alojzij............10—
Legat Evgen............10' —
Šorli Viktor dr............10 -
Zupan Alojzij............10"—
Finžgar Franc...........10-—
Tome Valentin...........10—
G roj s Karel............10 —
Župni urad pri sv. Miklavžu na Laškem .	30' —
Župnik Piber in kaplan Vapotič . . . .	20 —
Skupaj Din 1.82362 Frank Svete Canada......Dol. 1'—
Torej iznašajo letošnji skupni dohodki
na podporah........Din 45.561-40
in na članarini.........„ 1.823 62
Izseljeniška nedelja.
Izseljeniška nedelja, en dan v letu, ki bi bil posebno posvečen našim izseljencem, izseljeniškemu vprašanju našega naroda, je gotovo važna ustanova, ki nam bo prinesla veliko koristi.
Ta nedelja se je zadnji dve leti uspešno praznovala drugo nedeljo v mesecu novembru. Za letošnje leto je pa sklenila Družba sv. Rafaela, da se bo ta nedelja obhajala drugo nedeljo meseca decembra, t. j. 13. dec. ali 3. adventno nedeljo.
Da se bo ta nedelja praznovala v ad-ventu, so zelo važni vzroki.
Izseljeniška nedelja naj obnovi pred vsem spomin domačih tu doma na svoje izseljence v tujini in izseljencev v tujini na svoje domače tu doma. Zato želi doseči, da bi se ta dan med seboj pisali. Ker pa je že itak navada, da si sorodniki pišemo pred vsem za božič, in ker za božič vsakdo najbolj pričakuje od svojih kakega pisma, bo ta nedelja gotovo toliko lažje dosegla svoj namen in tako dobila tudi praktični pomen.
Resni adventni čas in mili božični prazniki so tudi čas, ko je človek bolj sprejemljiv za resne opomine. Božični prazniki so prazniki krščanske družine. Za te praznike
naj se vsaj pismeno in v duhu združijo naše družine, katere je ločilo izseljeništvo. Matere, žene, bratje in sestre naj pohite s pismi v tujino in naj tam bivajoče svojce v ljubezni opozore na svojo vero in domovino, na domače, na vzroke njih izselitve, ki je bila največkrat samo beda in dolgovi. Sploh naj jih versko in moralno dvignejo, jim vlijejo novega navdušenja za vse naše narodne ideale, za vero in narod, da bodo vstrajali v bojih in krizah težkega življenja v tujini.
Izseljeniška nedelja naj pa tudi tu doma pri nas vseh poživi zanimanje in skrb za naše izseljence. Opozori naj celo javnost na važnost izseljeništva, na svete dolžnosti, katere imamo do njih, da se zanimamo vsi za svoje izseljeništvo in skušamo ta veliki problem razumevati, pa tudi po možnosti reševati. Nedelja v zimskem času je pa veliko bolj prikladna za taka resna vprašanja, kakor poleti ali v jeseni.
Pa tudi na potrebo molitve za svoje izseljence naj opozori vso domovino. Na to nedeljo naj pade ves narod na svoja kolena tudi v molitvi za one svoje brate in sestre, ki raztepeni po celem svetu v velikih verskih in moralnih nevarnostih garajo in se pehajo za svoj vsakdanji kruh in za pomoč domačim tu doma.
Tudi za to je bolj prikladna kaka nedelja v adventu, kakor kaka druga nedelja.
To so bili glavni vzroki, da se je Družba sv. Rafaela odločila za to nedeljo.
Zato bo za to nedeljo razposlala vsem poverjenikom po Sloveniji primerna pisma na izseljence, katere bodo domači sami podpisali, dostavili še svoje opazke in odposlali svojcem v tujino.
Naprosili bomo tudi časopisje v tujini, da bo sodelovalo z nami, da bodo to nedeljo praznovali kot tako tudi naši izseljenci po vsem svetu.
Na ta način upamo, da bo ta nedelja res pravi blagoslov za naše izseljence v tujini in za njih domače tu doma.
Vili.
To in ono iz izseljeniškega sveta.
V Canadi imamo veliko tisočev svojih rojakov, ki pa še niso duhovno oskrbljeni. Vsa naša obilna prizadevanja, da bi jim dobili slovenskega duhovnika, so bila brezuspešna. Kaj bo ž njimi versko, narodno in gotovo tudi gmotno, govori glasno število njih društev, katera so si do sedaj ustanovili. Imajo jih že 28 po raznih naselbinah. Toda od teh 28 so jih priklopiii 21 Slov. Narodni Podporni Jednoti s sedežem v Chicago. Kaj to pomeni? To pomeni, da pripada tri četrtine kanadskih Slovencev organizaciji, katero vodijo možje, ki so navdušeni za komunistične zmote, in katere uradno glasila je Chicaška .Prosveta', versko najnestrp-nejši slovenski list in največji zagovornik ruskih boljševiških naukov. In to glasilo morajo vsi člani te jednote naročati. Tako so primorani plačevati zagrizeno protiversko in protidržavno delovanje po Canadi, naročati in čitati ta protiverski, protina-rodni in protijugoslovanski strup. Če pomislimo, koliko prokletstvo je bil ta list za naše izseljence v Združenih državah, si lahko mislimo, kako jih bo okužil še le po Canadi, kjer so brez vsakega duhovnega in narodnega vodstva.
.Otroci prosijo kruha, pa ga ni ki bi ga jim lomil", toži prerok Jeremija v sv. pismu. Naši tisočeri izseljenci v flrgentiniji in Braziliji obupno prosijo duhovnega vodstva in duhovne pomoči, ker tonejo versko, moralno in gmotno, prepuščeni samim sebi. Toda ni mogoče navdušiti gospoda tu doma, ki bi se žrtvoval za te ljudi in odhitel med nje, da reši, kar se rešiti da — V jan. Številki glasila nemške Raf. družbe .Die Getreuen" toži urednik: ,Prav je, če skrbimo in se navdušujemo in zbiramo za spreobrnenje paganov v flziji ali
ftfriki. Toda ali nam niso bližji lastni bratje, ki vsled pomanjkanja misijonarjev poginjajo za duhovno lakoto, ker ga ni, ki bi jim lomil kruha božje besede? Ali bi ne bila v prvi vrsti naša sveta dolžnost, da skušamo ohraniti vero tistim, ki jo že imajo in so celo naši lastni krvni bratje?". F\\\ ne velja ta tožba tudi za nas?
Naše slovenske šolske sestre sv. Frančiška iz Maribora, te navdušene in junaške naše narodne sestre, so letos odposlale tudi v flrgentinijo štiri sestre. Neka dobrotnica jim je tam podarila veliko posestvo s hišo. Č. sestre bodo tam ustanovile veliko dekliško gospodinjsko šolo. Ker poznamo duh in požrtvovalnost teh sester že iz severne Amerike, smo prepričanja, da bodo č. sestre tudi v flrgentiniji posvetile kar največ pozornosti in svoje skrbi tudi svojim lastnim rojakom po flrgentiniji. — Č. sestram želimo obilo božjega blagoslova v njih novem kotičku božjega vinograda. Te sestre so pravi božji blagoslov za vsako slovensko ali hrvatsko naselbino, kjerkoli delujejo v Združenih državah. Isto bodo gotovo tudi za Rrgentinijo.
Generalna prednica slov. šolskih sester v Mariboru, č. M. M. Angelina Križanič, se je odpeljala sredi avgusta v Združene države ameriške na kanonično vizitacijo slovensko - hrvatske provincije, ki ima svoj sedež v Lemontu 111 Prav kar se te sestre pripravljajo, da začno zidati tam veliko materinsko hišo in višjo slovensko - hrvatsko dekliško šolo.
Preč. g. Tensundern, izseljeniški misijonar naših slovenskih izseljencev na Westfalskem, se mudi te dni v domovini. Č. g. je rodom Nemec, vendar se je že pred ieti naučil slovensčine in je velik prijatelj in dobrotnik naših izseljencev v Nemčiji Preč. gospoda iskreno pozdravljamo.
Čč. gg. Tensundern in HegenkStter, oba
rojena Nemca, ki sta se pa oba dobro naučila tudi slovenščine, da moreta skrbeti za duhovne potrebe naših slovenskih izseljencev v Nemčiji, sta imela
daljšo konferenco s predsednikom Družbe sv. Rafaela in z g. Fr. Finkom, izseljeniškim referentom naše banske uprave, glede podpore v domovino se vračajočih brezposelnih naših izseljencev, katere bo nemška vlada deportirala. Kakor znano, vlada tudi med našimi izseljenci v Nemčiji velika brezposelnost. Nemčija ima jako dobro preskrbljeno tudi za svoje brezposelne. Toda samo za gotovo število mesecev. V teh mesecih dobivajo brezposelni vladno podporo. Po preteku te dobe pa ostanejo brez pomoči in jim ne preostaja drugega, kakor z beračenjem se preživeti. Takozvani nemški .Wohlfarts flmt-i" skušajo potem še nekoliko mesecev te reveže podpirati, flko pa po preteku nekoliko mesecev še ne morejo dobiti dela, potem jih seveda vlada deportira, da prepreči večjo bedo med svojim delavstvom. Cba ta dva nemška gospoda skušata na vse načine jim tudi v tem slučaju pomagati in jim nakloniti kake podpore na pr. od Vincencijevih konferenc. Večkrat je pa tudi ta pot zaprta. Obema gospodoma se iskreno zahvaljuje Družba sv. Rafaela za to njih toliko skrb in ljubezen do naših ubogih izseljencev.
Tudi preč. gospoda Kattelic in Zupančič
sta prišla te dni v domovino na obisk in da obnovita svoje zveze z raznimi oblastmi in organizacijami v korist naših izseljencev v Franciji. Tudi ta dva čč. gospoda iskreno pozdravljamo.
Č. g. Silvester Skebe je odšel te dni v Francijo, da sprejme duhovno skrb za naše izseljence v Franciji mesto g. Hafnerja, ki se kmalu vrne za stalno v domovino. — Č. gospodu želimo obilno uspeha v novem delu za blagor naših izseljencev v Franciji,
Ko bi se nam le še posrečilo poskrbeti za naše izseljence v Rrgentiniji in Braziliji 1
Nad dvesto slovenskih otrok naših izseljencev v Nemčiji in Holandiji js prišlo začetkom avgusta na počitnice v Jugoslavijo. G. svet. Tensun-dern jim je preskrbel po Nemčiji brezplačno vožnjo.
Cela ekspedicija teh otrok je delo našega navdušenega izseljeniškega komisarja v Duseldorfu, g. Deželica, ki je sam pripeljal te otroke v domovino. Otroke so tukaj porazdelili med sorodnike njih starišev, nekaj )ih je sprejel Rdeti križ in nekaj pa Narodna žaštita iz Zagreba. Domov so odšli 3. sept.
Preč. g. Drago Oberžan, slovenski izseljeniški misijonar na Holandskem, ustanovitelj in urednik prvega slov. časopisa za naše izseljence po Evropi, je prišel z eksportom slovenskih otrok v domovino na kratek obisk. C. gospoda iskreno pozdravljamo.
Zelo bo pospešilo naše javno zanimanje za izseljeniški problem vprašanje, katero je dal prevz. g. dr. Rožman, naš ljubljanski knezoškof, letošnjim dekanijskim konferencam Naročil je svojm duhovnikom, naj se posvetujejo o vprašanju: .Kako naj domači duhovniki skrbe za svoje župljane, ki so se začasno izselili v tujino?". Na podlaqi tega vprašanja so se dekanijske konference izčrpno bavile z našim izseljeniškim problemom in iskale sredstev, kako je rešiti. Gotovo se je marsikaj dobrega sklenilo, kar bo globoko poseglo v ta problem. Če bi ta posvetovanja ne rodila drugega dobiega sadu, vzbudila bodo pa gotovo večje zanimanje, pa tudi večje razumevanje tega našega verskega in narodnega vprašanja. — GG. dekani: Radovljiški, Kranjski, Moravški, Ljubljanski, Ljubljanske okolice, Šmarski in Leskovški so povabili našega zastopnika, da je prišel na te dekanijske konference predavat o tem vprašanju. Družba sv. Rafaela se jim za to iskreno zahvaljuje. Pred vsem se pa zahvaljuje Prevzvišenemu g. škofu za ta dokaz njegove očetovske skrbi za svoje škofljane, ki so se začasno izselili v tujino.
.Naš list* — glasilo Kamniške in Moravške dekanije piše o Družbi sv. Rafaela: ,.Rafaelova družba, ta tako koristna naša dobrodelna ustanova, naj bi bila vpeljana v vsako župnijo. Naj bi se našlo v posameznih župnijah več ljudi, ki bi pristopili kot člani k tej družbi, ki je za izseljence storila neizmerno dobrega " — Da, to si Družba
sv Rafaela tudi želi. Če drugi ne, vsaj oni naj bi se ji pridružili, ki imajo svoje ljudi v tujini
Na posebno izselieniško konferenco so se
zbrali 6 maja letos v Heerlenu, Belgija, naši misijonarji iz Nemčije, Holandije, Belgije in Francije, da se pogovore o smernicah svojega delovanja za blagor naših slovenskih izseljencev v teh državah Podlaga teh posvetovanj je bil nasnutek našega narodnega izseljeniškega programa, katerega je sestavila Družba sv. Rafaela in katerega sedaj pro-učava Pri tej priliki so se spomnili tudi Družbe sv. Rafaela in nam pisali: „Mnogo lepih pozdravov z naše izseljeniške konference ob posvetovanju vaših skrbno sestavljenih točkah izseljeniškega programa." Podpisani so gg. Hegenkotter, Hafner, Tensungem, Val Zupančič, Oberžan.
Jugoslovanski izseljeniSki odbor za Nemčijo, organizacija vseh naših slovenskih društev v Nemčiji, katerega je ustanovil izseljeniški komisar g. Deželič v Dusseldorfu, je imel tam dne 10. maja svojo izseljeniško konferenco. Tudi ti zborovalci so se spomnili naše Družbe sv. Rafaela in nam pisali: „Z zborovanja Jugoslovanskega izseljeniškega odbora pošiljamo udane pozdrave in poklone". Podpisani so: Izseljeniški komisar Deželič, Doberšek, Likovič, Lindič, Hriberšek, Babič, Brunskole (?), Bolha.
Obema zboroma se iskreno zahvaljujemo za pozdrave in sodelovanje. Želimo jim obilo uspeha pri njih velikem delu.
Vse čč. gg dekane, zlasti one, ki še niso povabili zastopnika naše Družbe sv. Rafaela na kako dekanijsko konferenco, da bi poročal o delovanju družbe, prosimo, da bi nam tudi oni dali priliko obrazložiti čč. gospodom pomen in namen naše družbe in jih navduševati za sodelovanje pri tem tako velikem verskem in narodnem delu. Stroške za te obiske rada nosi Družba sv. Rafaela. Na vseh dekanijskih konferencah, kjer je predaval naš zastopnik, so povsodi pristopili vsi navzoči gospodje kot člani k Družbi sv. Rafaela.
Nad devet tisoč metrov filmskih slik je
nesel iz Jugoslavije, največ iz Slovenije, seboj v Rmeriko g. G rdi na, da jih bo tam kazal po slovenskih naselbinah in navduševal svoje rojake za zvestobo v veri in do domovine. F\ko povemo, da je vse to naredil na lastne stroške in da so ti stroški šli visoko nad stotisoč dinarjev, lahko vidimo, kako veliko srce ima ta mož za svojo vero in svoj narod, da toliko zanj žrtvuje. Je še kak drugi mož v tujini, ki bi prinesel toliko žrtev? — Naj povemo še, da je prinesel seboj v domovino na stotine pisem in na tisoče dolarjev, katere je vse raznesel po slovenskih vaseh. Tudi to delo ga je stalo ves čas njegovega obiska tu doma in zopet na tisoče dinarjev. — V resnici mož. ki bi nam moral vsem služiti za zgled in posnemanje.
Kako hvaležno mu je ljudstvo tu doma za vse te dokaze njegove ljubezni, pokazalo je zlasti slovo, ko je odhajal. Od daleč so prišle stare mamice in so mu na kolodvoru iz hvaležnosti celo poljubljale roko in se mu s solznimi očmi zahvaljevale za tolažbo, ki jim jo je prinesel.
Naše dnevno časopisje zasluži vso našo hvaležnost, za izredno veliko naklonjenost izseljeni-škemu vprašanju, katero je pokazalo zadnje mesece Naše časopisje so usta naroda To naklonjenost izseljencem in njih potrebam bodo gotovo slišali tudi izseljenci v tujini in velik korak k našemu zbližanju se je dosegel. Prosimo še nadaljne naklonjenosti. Gotovo je, da bo ves trud Rafaelove družbe biez velikega uspeha, ako jo ne bo naše časopisje podpiralo s tem, da ji posveča kar največ pozornosti in več prostora. Nikdar ne smemo pozabiti, da je izseljeniško vprašanje ne samo zadeva naših rojakov v tujini, temveč tudi tisoče njih sorodnikov tu v domovini. Nikdar tudi ne pozabimo, da nobena industrija, noben eksport ali import ne donaša letno državi toliko čistega dobička, kakor ga donaša ravno izseljeništvo. Če delamo za izseljence, delamo zato tudi za narod in državo. Toraj — hvala lepa.
Da smo mogli letos prirediti tako sijajne sprejeme našim slovenskim izletnikom iz tujine, smo to zmogli samo z velikodušno podporo, katero nam je naklonil naš ban g. dr. Drago Maru-šič. Družba sv. Rafaela se čuti dolžna, da se mu tem potem v imenu vseh številnih naših letošnjih izletnikov in vseh slovenskih izseljencev izkreno zahvali za to naklonjenost našemu izseljeništvu in ga prosi, da ohrani tudi v prihodnje to naklonjenost. Žrtvovali smo res veliko. Toda vsi vemo in bomo vedeli še bolje v bljižnji prihodnosti, da so bili ti tisočaki samo jako obrestonosno naložen kapital tudi v korist domovine. Izseljenci ne marajo ničesar zastonj. Kar damo za nje, nam bodo gotovo vrnili s stoternimi obrestmi.
Tudi vse razne naše organizacije in društva
na Jesenicah, v Ljubljani in na Viču zaslužijo naše priznanje in zahvalo za njih tako radovoljno in marljivo sodelovanje pri sprejemih naših izseljencev letos. Sami ste videli, kako ginjeni so bili naši izseljenci, ko so videli to našo ljubezen do njih. Te solze v njih očeh so vam vsem gotovo glasno govorile o njih veliki hvaležnosti, katero so čutili do vseh, ki so sodelovali pri teh sprejemih. Družba sv. Rafaela se tudi njim vsem prav iskreno zahvaljuje za to.
Kako mislijo in čutijo naši slovenski izseljenci po letošnjih naših slovesnih sprejemih, katere smo jim dali, priča dopis enega izmed teh izletnikov, ki piše v .flmerikanskem Slovencu" iz Metlike v Ameriko: .Ker sem bral že v Amerikan-skem Slovencu o našem sprejemu na Jesenicah in v Ljubljani, tega ne bom podrobno opisoval. Rečem le to, lepo so nas sprejeli... Vse priznanje lepemu sprejemu, kaj takega resnično nismo pričakovali. Domovina je s tem pokazala, da je svojih sinov in hčera vesela, če jo pridejo obiskat in pogledat".
Kako se je poživila med našimi izseljenci v Ameriki narodna zavest in kako si je tudi ameriška mladina zaželela več narodne vzgoje v slo-
venskem duhu in jeziku, pričajo številne prošnje, katere dobivajo naše slovenske šolske sestre iz slovenskih župnij, ki jih prosijo, da bi prevzele farne šole mesto ameriških šolskih sestra, ki ne znajo slovenščine. To je tudi veliko priznanje plemenitemu delu naših slovenskih šolskih sester v Ameriki. Naši vladi te sestre kar najtopleje priporočamo, da jih podpira pri njih velikemu narodnemu delu. Te sestre več storijo za državo v tujini kot deset vladnih uradnikov Tu tudi vidimo, kako je napačno mnenje, da kar je katoliško ni narodno Nasprotno pa, kako napačno je mnenje, da, kar si nadevlje ime ..narodno", je v resnici tako. Tujina glasno kriči: samo, kar je v resnici katoliško je tudi par excelence narodno. Če hočemo toraj ohraniti izseljence narodu in domovini je toraj edino, kar jim dajmo: slovenskega duhovnika in slovenske šolska sestre. Francoska vlada ni klerikalna, pa se t^ga dejstva zaveda in zato tako podpira svoje katoliško redovništvo zunaj države.
Ir vseh slovenskih naselbin naših izseljencev po celem svetu prosimo rednih dopisov za naš Vestnik. Kakor hitro se bo vzbudilo večje zanimanje posebno med izseljenci za to naše skupno glasilo, ga bomo povečali in mu dali tudi drugo obliko. »Izseljeniški Vestnik" naj postane skupno glasilo naših izseljencev celega sveta
V Združenih državah ameriških imamo vedno več in več slučajev, ko treba posredovati pri raznih zapuščinskih slučajih, da branimo pravice sorodnikov tu v domovini. Toda ta posredovanja so jako težavna, zvezana z velikim trudom, pa tudi z velikimi stroški. Dostikrat pa so vkljub temu brez vspeha. Zapuščinske zadeve so zvečine take, da nujno potrebujejo pomoč kakega odvetnika ali vsaj posredovalca v Ameriki. — Zato bi ameriški Slovenci storili veliko narodno dobro delo, ako bi se organizirali v kako organizacijo, ki bi bila slična naši Družbi sv. Rafaela, morda bi jo kar tako imenovali, ali pa bi morda kaka obstoječa
organizacija (..Baragova Zveza") sprejela med ameriškimi Slovenci isto in enako delo, kakor ga vrši Družba sv. Rafaela tukaj v domovini, da bi bila ta organizacija tako roka ameriških Slovencev glede zveze z domovino, kakor je Družba sv. Rafaela roka domovine glede zveze z izseljenci. Pisali smo na vse dobro misleče časopisje v Ameriki in prosili pred vsem gg. urednike, da bi se zavzeli za to nujno potrebo našega naroda. Upamo, da se bo dalo kaj vspeš-nega doseči. Naši izseljenci v Nemčiji imajo svoj ..Jugoslovanski izseljeniški odbor". Na Francoskem so že tudi organizirani. Prav enake organizacije treba izvesti med našimi ljudi po drugih delih sveta.

Letni občni zbor
Družbe sv. Rafaela bo letos že 8 oktobra, t. j. na isti dan, ko bo občni zbor Prosvetne
Zveze
Naše delovanje je ozko zvezano z našo Prosvetno Zvezo in je nekako njen del, zato bo primerno, da se tudi naš občni zbor vrši na isti dan. Tudi je ta dan veliko gospodov iz dežele v mestu, ki se bodo tako lahko udeležili tudi našega občnega zbora.
Že danes zato uljudno vabimo vse čč. gospode in vse člane naše družbe, kakor tudi vse, ki se zanimajo za naše delo za izseljence, da se našega občnega zbora u-deleže kolikor mogoče vsi, katerim je le malo mogoče.
Udeležba pri zadnjih dveh občnih zborih je bila zelo majhna, kar nas je pa zabolelo in nam jemalo navdušenje za naše koristno delo. Udeležba pri občnem zboru je za to nekako odobravanje našega dela cd strani članstva.
Če mislite, da delamo pravilno svoje naloženo delo, pridite in povejte nam to.
Pridite pa tudi, če se Vam zdi, da ne delamo prav in nam to povejte in nam pomagajte, da bomo svoje delo zboljšali in uredili tako, da bo pravilno in da bo res koristno za našo vero in narod.
HRANILNICA
DRAVSKE BANOVINE. LJUBLJANA, pre]
Kranjsko hranilnica u LJubljani,
HRANILNICA
DRAVSKE BANOVINE. MARIBOR.
HRANILNICA
DRAVSKE BANOVINE, podruž. CELJE, prej
JužnostajersKa hranilnica u Celju,
(O
u
(O
c
-a
«
•>—»
C (O
O) (O
0)

(O >
!
(0 Z
so pupilarno varni denarni zavodi Dravske banovine, katera tudi jamči za vse njihove obveznosti z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo.
Hranilnice dajejo komunalne, hipotekarne kredite, kredite na kratko dobo in proti amortizaciji, menične kredite, posojila na zastavo vrednostnih papirjev, izdajajo garancije in posredujejo vse posle denarnih zavodov.
Vloge sprejemajo na hranilne knjižice in v tekočem računu.
2
o>
C ca o o-
3 rt
o O
cr -i o
C/l rf
0 <
01
3
Današnjo številko »Izseljeniškega Vestnika", smo zopet razposlali vsem žup-nim uradom brezplačno v priznanje za njih sodelovanje pri »izseljeniški nedelji" in onim županom dravske banovine, ki imajo mnogo izseljencev. Kdor drugi bi jo želel imeti, naj nam pošlje v znamkah tri dinarje za stroške, pa mu jo bomo drage volje poslali.
Slovenske g. izseljeniške misjonarje
in vse naše izseljence celega sveta prosimo, da nam za prihodnjo številko pošljejo kratka poročila o delavskih razmerah, o njih verskem, društvenem in kulturnem življenju v njih naselbinah.
»Izseljeniški Vestnik", naj postane vez, ki bo vezala slovenske izseljence vsega sveta med seboj v skupno našo izseljenišTco družino in obenem z materjo domovino.