■o
Im ir-
ico
ic> "o
Ir-
90,6 95,1 95,9100J
Ob odpuščanju smo bili med delavci Sadeka
Šmarčani veseli novega vrtca
Št. 81/Leto 67/Celje, 12. oktober 2012/Cena 1,50 EUR
mowDtedi

JELOVICA
HIŠE OKNA VRATA
waufma ©usodi
HBSQJMtfir
JELOVICA PSCCEUE
Trgovina JELOVER Tel.: 03 5413 050 Gsm: 041 209 549
trgovina.celje@jelovica.si nja vrata

MCTAIKO
Streha za več generacij! specialisti 30 LETI
ZA STREHE c*»»wcui»
trajnost kakovost
WWW.STREHA-METALKO.SI
Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov in proizvodnja aluminijaste kritine Metalko Lux.
Za izmero in izdelavo predračuna
na ključ pokličite našega strokovnjaka za strehe na GSM:
041 622 385
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Za več posluha
za ideje in stiske ljudi!
Anton iz Rogatca se je odločil, da bo svojo »gorco« oddajal turistom in se je podal na trnovo pot pridobivanja dokumentov. Celjanka Romana je potrebovala kar leto dni, da se je prebila skozi zakone in birokratsko ravnodušnost ter sinu z zdravstvenimi težavami naposled omogočila šolanje v Mariboru.
Nove naložbe celjske bolnišnice

Občina Štore mora plačati Hudourniku

Rudi Gabrovec: »Slovenija je v krizi vodenja, ne denarja!«
Maturant generacije 1934: pravnik, glasbenik in režiser
Občinska nagrada župniku, ki farane tika
Ne hitrost, bolj zanimive so akrobacije
V OJNIŠKA
wlmmlltmwM
-R ^vrednosti
Za Ogled pokličite
051365 287
CELJE ^vww.mikstanovanjo.-
VAROVANA STANOVAN3A\
že od
1.400
€/m2 (brez
2
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
BISERKA POVSE TAŠIČ
UVODNIK
To pa je dobra novica!
Skoraj misija nemogoče, ko sem med znanci preverjala, kaj in zakaj je zanje dobra novica dneva. Področja nisem opredelila, države tudi ne, a vendar sem naključne sogovornike spravila v kočljivo situacijo. Kot da bi vsi vstali z levo nogo in pozabili, da se vsaj pri dviganju lahko kdaj pa kdaj opremo še na drugo, desno. Ali obratno. In zato začenjam v domačih, službenih logih.
Dobra novica je, da sta naši novinarski kolegici, 30-letna diplomirana novinarka Anja in 27-letna diplomirana geografinja Špela, po letu honorarnega sodelovanja z našo medijsko hišo zdaj redno zaposleni. Če pripišem, da nobena ni več »ledik in fraj«, potem dober kontekst vsaj za moške bralce našega časopisa utegne pridobiti slab prizvok. A šalo na stran. Glede na to, da se je število brezposelnih v štirih letih v naši državi kar podvojilo, je odprtje dveh novih delovnih mest v časopisni branži zagotovo lahko dobra, spodbudna novica. Če k temu dodamo, da je tudi malce mlajši brat, Radio Celje, kljub nasičenosti medijskega trga uspel utrditi svoj položaj, celo povečati poslušanost in postati najbolj poslušana lokalna in regionalna radijska postaja na Celjskem, imamo razlog za optimizem več.
Živimo v času, ko je slabo na dosegu roke in se moramo tudi v novinarskih vrstah resnično potruditi, da izbrskamo kaj spodbudnega, dobrega, če hočete. Regionalnim medijem, med katerimi je tudi Novi tednik s 67-letno tradicijo, je morda vsaj na prvi pogled lažje. Zakaj? Zato ker nismo v primežu zgolj visoke politike in »velikih« tem, temveč smo bliže malemu človeku: zgodbam, ki jih prelivamo v različne novinarske zvrsti in rubrike, od reportaž do prostovoljcev. In ob iskanju pojasnil, čemu tudi v teh težkih časih vendarle pridobivamo nove naročnike in poslušalce, najdemo del odgovora prav v profesionalni drži naših predhodnikov in sedanje ekipe naše medijske hiše.
In če pod črto zapisanega kakšen nevoščljivec pripiše, češ da si pišemo hvalospev in bomo odslej sadili samo lepe rožice, naj le prebere še nadaljevanje tega zapisa. Osebno s kar nekaj novinarske kilometrine se ob že oddaljenem spremljanju razpada nekdanje Jugoslavije še kako zavedam pogubne vloge medijev in tega, da lahko zapisana in izrečena beseda tudi ubije: medijsko linča človeka, preden sodišče sploh kaj dosodi; pokonča tudi narod, državo in na dolgi rok obsodi na propadanje kar celo »profesijo«. Danes nisem med zagovorniki tistih, ki skušajo višati naklade z objavljanjem aferaških zgodb iz dobro preverjenih virov, ki ponavadi prihajajo zgolj iz enega političnega loga in niso preverjeni vsaj na treh koncih. Sem proti temu, da novinarsko delo z vsiljivimi sporočili »mažejo« tisti, ki bi radi brezplačno prišli na novinarske, časopisne strani, namesto da bi za svoj ugled poskrbeli s plačljivim oglasom. Meja med novinarskim, piarovskim in marketinškim delom je vse bolj tanka in vsak dan se mora meriti znova, da bi lahko trije povsem različni poklici soobstajali in sodelovali. Sem blizu tisti opredelitvi, da mora biti novinar odgovoren in učeč se posameznik, ki mora nadzirati tiste, ki vladajo, in družbi kot celoti nastavljati zrcalo. In zaradi tega preprostega dejstva, da predstavljamo odsev in njegovo ozadje, mediji pač nismo krivi, če ne moremo predstavljati le lepih novic, saj jih tudi ustvarjamo ne.
Vse je torej odvisno od tega, s kakšnimi vatli merimo svet okoli sebe in kako z znanjem in izkušnjami podkovano ter skladno s temeljnimi novinarskimi postulati problem zaznamo, ga razlagamo in novinarsko obdelano informacijo ponudimo bralcem in poslušalcem v presojo in ne zgolj kot sveto resnico. Zbuditi razmislek in kritično vrednotenje zapisanega bi lahko bil nov izziv in poslanstvo poklica, ki mu ob napovedanih višjih davkih nekateri očitno pripisujejo status nepotrebnega razkošja. To pa je povsem druga tema, ki z dobro novico nima kaj veliko skupnega. No, ali pač: saj poznate tistega nejevernega Tomaža, ki je bil blazno srečen, ker ga niso obremenjevali z vsemi neumnostmi, ki so se dogajale v njegovi dolini Šentflorjanski, in mu je presvetli vladar sporočil le tisto in le toliko, kolikor je sam presodil, da podložnik mora vedeti.
Torkove spodbudne zgodbe s tokratno izjemo, da eno objavljamo tudi v petkovi številki, bodo še naprej stalnica Novega tednika, dobre novice iz lokalnih okolij, od odprtja bivalne enote na Dobrni do novega vrtca v Šmarju pri Jelšah, prav tako. Ob vsem tem bomo kot profesionalna ekipa še naprej opozarjali na vse tiste nepravilnosti in slabosti slovenske družbe, ki vplivajo na kakovost našega življenja. Za manj birokracije je tako občasna ost, s katero želimo doseči dobro novico na dolgi rok. Danes pa v takšnih osteh prepoznamo včasih pretresljive in drugič kar neverjetno smešne birokratske izkušnje ljudi iz sosednje ulice...
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
Za manj birokracije
	Ö	0	b • o l/l
□i ED	im	EJE	10 I 17|
Tudi bralce Novega tednika vabimo, da nas opozorite na kakšno plat življenja, ki bi jo lahko poenostavili. Preprosto bi lažje zadihali v slovenski družbi, kjer se še vedno prepogosto soočamo s tem, česa vsega ni mogoče postoriti, namesto da bi se končno vprašali, kaj in kako bomo premikali stvari, navade, razmišljanje ... Vaše predloge na temo Za manj birokracije nam posredujte na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje.
»Gorco« bi oddajali
Zbiranje dokumentov za uporabno dovoljenje ni mačji kašelj
Anton Dirnbek iz Rogatca je pred več kot 35 leti na Sveti Emi v občini Podčetrtek zgradil »gorco«. Zadnja leta je bila le malo v uporabi, poleg trgatve morda le še za kakšen piknik z družino in s prijatelji. Prespal ni v »gorci«, čeprav je dovolj velika, skoraj nikoli. »Gorca« je samevala, dokler ni Dirnbek zasledil projekta Razvoj turizma v zidanicah, ki si prizadeva za oživitev »gorc«, vinotočev in turističnih kmetij v Obso-telju in na Kozjanskem. Odločil se je, da se mu pridruži in vrata svoje »gorce« odpre gostom. Ni pa si mislil, da bo pot do registracije dejavnosti sobodajalstva tako dolga in birokratsko zapletena.
Za registracijo dejavnosti 1, Ur. l. RS, št. 110/2002 z zanj pa je seveda gradbeno je treba na podlagi Zakona dne 18. 12. 2002) pridobiti dovoljenje. Tega je »gorca« o graditvi objektov (ZGO- uporabno dovoljenje, pogoj Antona Dirnbeka na srečo
imela. Dirnbek je na podlagi 197. člena zakona predpostavljal, da ima njegov objekt tudi uporabno dovoljenje.
Ta člen med drugim namreč določa, da imajo uporabno dovoljenje vse enosta-novanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so z dnem uveljavitve tega zakona, torej
Anton Dirnbek je sanje o oddajanju svoje »gorce« turistom zagotovo izpolnil tudi zaradi svoje iznajdljivosti in vztrajnosti.
Priče iskal tudi po bolnišnicah
Pridobil je potrdilo o uporabnem dovoljenju
Anton Dirnbek je za izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju moral priložiti gradbeno dovoljenje, dokazilo o priglasitvi del ter dokazilo, da je objekt evidentiran v zemljiški knjigi. In vse to je imel.
Ni pa imel dokazila o zanesljivosti objekta, ki ga morajo potrditi tisti, ki so vodili gradnjo. Tako je moral poiskati odgovornega vodjo gradbenih del na »gorci«, vodjo napeljave električnih inštalacij ter oba nadzornika.
»Gorco smo gradili leta 1976 in samo zamislite si lahko, s kakšno težavo sem našel te ljudi. Na srečo so bili še vsi živi, enega sem obiskal in prosil za potrdilo celo v bolni-
šnici,« razlaga. Po toliko letih si je vsak objekt seveda želel ponovno ogledati in Dirnbek je tako kar nekaj ur prebil na ogledih, ki seveda niso zastonj. Pri iskanju odgovornih mu je sicer zagotovo zelo pomagalo, da je imel za gradnjo »gorce« vso potrebno projektno dokumentacijo, kjer je bilo natančno navedeno, kdo je sodeloval pri gradnji. Vlogi za izdajo potrdila za uporabno dovoljenje je moral ob naštetem priložiti
tudi izjavo projektanta in nadzornika o gradnji v skladu s projektom, šlo ni niti brez izjave statika, da je objekt varen. A to še ni vse.
Opraviti je moral še meritev elektroinštalacij, prav tako si je »gorco« prišla ogledat posebna komisija, ki je preverila stanje objekta. Po vsem naštetem je Antonu Dirnbe-ku šmarska upravna enota le izdala potrdilo o uporabnem dovoljenju.
Registracija in kategorizacija
Dirnbek se je odločil, da bo »gorco« oddajal kot apartma, in tako je zanjo na geodetski upravi pridobil hišno številko, s čimer, kot pravi, na srečo ni imel veliko dela in stroškov. Dejavnost je seveda moral registrirati in v poslovni register se je vpisal kot sobodajalec, kar je uredil na Agenciji Rs za javnopravne evidence in storitve
Anton Dirnbek pravi, da ima s strokovnimi službami predvsem šmarske upravne enote in Občine Podčetrtek dobre izkušnje, saj so mu zaposleni pomagali po svojih najboljših močeh in mu podali številne potrebne informacije, kje poiskati kakšno dokazilo. Prepričan pa je, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi upravna enota izdala seznam, na katerem bi bila po alinejah našteta zahtevana dokazila za izdajo uporabnega dovoljenja ali potrdila o uporabnem dovoljenju. Tako bi stranke lahko odkljukale, kar že imajo, in natančno videle, kaj še potrebujejo.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
3
turistom
pred 1. 1. 2003, v uporabi ter na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru. Člen prav tako določa, da imajo uporabno dovoljenje objekti, ki so se pred 9. novembrom 1996 lahko zgradili na podlagi priglasitve del, če so v uporabi in se jim namembnost po tem datumu ni spremenila. »Gorca« je po besedah Dirnbeka ustrezala vsem naštetim zahtevam.
A ko je Dirnbek želel pridobiti potrdilo o uporabnem dovoljenju, je izvedel, da mora predložiti še številna ustrezna dokazila. Lotil se je zbiranja papirjev in pričakoval, da bo vse uredil v nekaj dneh. A do odprtja vrat »gorce« obiskovalcem so minili štirje meseci.
Ni mu preostalo drugega, kot da vzame pot pod noge ...
Dirnbek je ob vsem naštetem obiskal tudi policijsko postajo. Tam je moral oddati vlogo za elektronsko prijavo gostov. Pravi, da je tudi tam moral izpolniti kup formularjev in se prebiti skozi več strani navodil. Ob tem je moral upravni enoti poslati še posebno vlogo, da se prijava gostov lahko hkrati vodi tudi kot elektronska knjiga gostov.
(Ajpes). Davčni upravi tako plačuje mesečni pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znaša okoli 18 evrov. »Sem v pokoju, zato mi ni najbolj jasno, zakaj moram to plačevati, a tako določa zakonodaja,« pravi Dirnbek.
Novopečeni sobodajalec je »gorco« oziroma apartma tudi kategoriziral. Odločil se je za tri zvezdice. Na spletni strani Slovenske turistične organizacije je moral izpolniti poseben obrazec. Na njem je, kot pravi, treba odgovoriti na številna vprašanja, prav tako je treba za tri zvezdice seveda dosegati določene standarde. »Človeku se zdi, da ima v gorci vse, kar je treba, med kategorizacijo pa ugotoviš, da pravzaprav nič ne ustreza standardom,« pravi. Tako je moral kupiti praktično vso opremo, od hladilnika, kuhinjskih pripomočkov in novih
kozarcev do luči, mize, stolov, sesalca, zaves, žimnice in gasilnega aparata.
Preden je Dirnbek svojo »gorco« po štirih mesecih »lovljenja« vseh potrebnih dokumentov in porabljenih 2.500 evrih v začetku lanskega poletja le lahko oddal prvim gostom, je moral skleniti še pogodbo z Občino Podčetrtek o zaračunavanju in plačevanju turistične takse.
Čeprav si ni mislil, da se bo srečal s toliko birokracije, je vesel, da mu je uspelo urediti vse potrebno. Kot pravi, mu sobodajalstvo še ne prinaša omembe vrednega dobička, pri čemer se zaveda, da brez promocije ne gre. To področje pa je, kot pravi, že druga, marsikdaj prav tako zapletena zgodba.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
V okviru projekta Razvoj turizma v zidanicah v Obsotelju in na Kozjanskem sta poleg Dirnbekove »gorce« dejavnost že registrirali tudi družini Vrbek in Zdolšek. Nobena od njiju se ni spopadla s podobno kalvarijo kot Anton Dirnbek, saj sta imeli »gorci«, zgrajeni pred 31. decembrom leta 1967. Tako sta na upravno enoto le vložili vlogo za izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju in ga brez težav dobili. Tako pač določa zakonodaja.
Vodja šmarskega TIC Vlasta Kramperšek Šuc
Odslej bo
nekoliko
lažje
Anton Dirnbek je bil prvi, ki je uspel v okviru projekta Razvoj turizma v zidanicah v Obsotelju in na Kozjanskem, katerega nosilka je ob podpori občin Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Rogatec Občina Šmarje pri Jelšah, registrirati dejavnost sobodajalstva.
Da bi vsem, ki se bodo v prihodnje odločili za podobno trženje svoje ponudbe, čim bolj olajšali delo, so v okviru projekta izdali priročnik. Po besedah vodje šmarskega turističnoinformativnega centra Vlaste Kramperšek Šuc so se vsebinsko oprli na podoben priročnik, ki so ga v okviru projekta Razvoj turizma v zidanicah izdali na Dolenjskem. Aktualizirali so ga ter vanj dodali prispevke, izkušnje ter navodila lokalnih strokovnjakov.
Ob tem bodo v nadaljevanju projekta, ki so ga poimenovali Gremo v zidanice, za zainteresirane lastnike »gorc«, vino-točev in turističnih kmetij pripravili delavnice z opisom poti od odločitve za trženje do registracije dejavnosti, prav tako bodo potencialnim ponudnikom svetovali na terenu. A kot poudarja Vlasta Kramperšek Šuc, standardne poti ni, saj bo verjetno vsak lastnik na poti do uporabnega dovoljenja in registracije dejavnosti doživel svojo zgodbo, odvisno predvsem od tega, katere papirje že ima in s katero dejavnostjo se želi ukvarjati. Zainteresiranih je zaenkrat veliko, saj se je iz petih občin za svetovanje prijavilo že 25 lastnikov objektov, 11 potencialnih sobodajalcev ter 14 potencialnih vinotočev.
AKCIJA NOVEGA TEDNIKA
Do konca leta 2012 vas vabimo k sodelovanju v akciji To pa je dobra novica!
Z največ tisoč znaki nam opišite novico iz svojega kraja z naslovom To pa je dobra novica. Kaj, zakaj, kje, kdaj, kako - to je le nekaj vprašanj, na katera je treba odgovoriti in dodati svoj argument, zakaj mislite, da je ta novica dobra za vaš kraj in zanimiva za bralce naše regije. Najboljše bomo po presoji uredništva objavili, kakšno morda tudi sami preverili.
Pišite nam na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom To pa je dobra novica.
Za rojstni dan
nov vrtec
Varčna in sodobna enota Livada velika občinska naložba
ŠMARJE PRI JELŠAH - Šmar-ski vrtec je ob 40-letnici dobil najlepše možno darilo - novo enoto. Svoj dom je našla v bližini šmarske osnovne šole, nadeli pa so ji ime Livada. Slovesno so jo namenu predali pred tednom dni, otroke pa je prvič sprejela že v začetku septembra.
Leta 1972, ko je šmarski vrtec prvič odprl svoja vrata, je bilo v njem 30 otrok. Zanje so skrbele dve vzgojiteljici in kuharica. Prva zaposlena, Marija Novak, se še dobro spominja, kako prijetno je bilo delati v vrtcu, otroci pa so bili, kot pravi, prav takšni kot danes, radovedni in igrivi. »Najbolj veseli so bili, ko so starši popoldne prišli ponje,« je Novakova razlagala na petkovi slovesnosti.
Občina Šmarje pri Jelšah je za novi vrtec odštela malo več kot milijon evrov in pol, pri čemer je dobrih 900 tisočakov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Malo več kot 400 tisoč evrov je občina počrpala iz 23. člena Zakona o financiranju občin, preostanek je prispevala iz lastnega proračuna. Gre za največjo občinsko naložbo v zadnjih letih.
Kako dolgo brez čakalne liste?
Livada je izjemno pomembna pridobitev, saj je bila prostorska stiska v šmarskem vrtcu v zadnjih letih zelo pereča. Na čakalni listi je bilo več kot 50 otrok. V novem vrtcu je šest oddelkov, le štirje pa so oblikovani na novo, saj so po en oddelek preselili iz osrednjega vrtca in iz prostorov osnovne šole. V štirih moderno opremljenih oddelkih so prostor
Vodja oddelka za družbene dejavnosti in finance na šmarski občini Zlatka Pilko je poudarila, da je vključenost otrok v vrtčevsko varstvo v občini nadpovprečna. Vrtec namreč obiskuje več kot 80 odstotkov vseh otrok, medtem ko je slovensko povprečje pri približno 75 odstotkih. Še pred desetimi leti je bilo v šmarskem vrtu le 12 oddelkov, danes so otroci razporejeni v 27 oddelkov. Število otrok se je od leta 2002 namreč povečalo za kar 135 odstotkov.
Danes, štiri desetletja pozneje, je v vrtcu, ki ima poleg osrednje enote v Šmarju pri Jelšah še štiri enote in tri dislocirane oddelke, skupaj že 488 otrok. Zanje skrbi kar 87 zaposlenih. V najnovejši enoti Livadi je prostor našlo malo več kot sto otrok in 12 zaposlenih.
našli otroci prvega starostnega obdobja, v dveh pa nekoliko starejši otroci. Čakalno listo so z odprtjem novega vrtca na srečo izpraznili, saj so s prvim septembrom lahko otroke v vrtec vpisali prav vsi starši, ki so to želeli. »V enoti Livada je trenutno še prostor za dva otroka, ki ju bomo sprejeli z
Po besedah župana Jožeta Čakša statistični podatki kažejo, da je število rojstev v občini pred štirimi leti padlo pod sto na leto, v zadnjih letih pa je številka poskočila na okoli 130 rojstev letno. Ko bosta pozidani novi soseski Dobrava in Poljana, bo otrok zagotovo še več. Čakš je tako napovedal, da bo čez kakšnih deset let Šmarje pri Jelšah verjetno potrebovalo še en vrtec. A načrtovali ga bodo, kot je dejal, njegovi nasledniki, saj naj bi se sam po dveh desetletjih prihodnje leto poslovil od županske funkcije.
novembrom,« je zadovoljno povedala ravnateljica Marta Drofenik, a hitro dodala, da se vloge za vpis otrok do konca šolskega leta že znova nabirajo. Tako imajo na kupu že kakšnih 40 novih prošenj in Drofenikova se boji, da bodo kmalu morali spet oblikovati novo čakalno listo.
Varčen in sodoben vrtec
Otroci, ki so prvega septembra začeli obiskovati Livado, njihovi starši ter vzgojitelji in ostali zaposleni so nad vrtcem navdušeni. Ima moderno notranjo opremo, skupni prostor za druženje, nastope in telovadbo, svojo kuhinjo, zbornico in zunanje igrišče z igrali po najnovejših standardih. Vrtec, ki ga na več kot tisoč kvadratnih metrih sestavljata dva trakta, med seboj povezana s skupnim večnamenskim prostorom, je ob tem zgrajen po principih nizkoenergijske gradnje. Med drugim ga bodo ogrevali s toplotno črpalko in plinom, na strehi pa je prostor za namestitev fotovoltaičnih panelov. Ob vrtcu je parkirišče, a občina načrtuje gradnjo še nekaj dodatnih parkirnih prostorov, župan Jože Čakš pa je tudi napovedal, da bo občina v prihodnjih letih poskrbela še za novo cestno povezavo iz Grajskega loga do vrtca in bližnje osnovne šole. Promet po obstoječi cesti je predvsem zjutraj namreč izjemno gost.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
»Mi smo čokobanda,« so zapeli otroci in ob tem povedali, da se v novem vrtcu odlično počutijo in da se vsak dan naučijo veliko novega.
NE PREZRITE
Rudi Gabrovec v današnjem intervjuju za Novi tednik na strani 16 v pogovoru z Urško Selišnik omenja pot za rešitev Slovenije. Ta je vsaj na videz preprosta: »Več demokracije in ne več denarja!«
4
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Otroške posteljice že preteklost?
Preko različnih lastnikov, brez podpore, do bridkega konca
Očitno v lesni branži umira še eno podjetje. Gre za podjetje Sadeko iz Globokega pri Rimskih Toplicah, kjer zaposleni od leta 1996 izdelujejo otroške posteljice. Sicer njihova proizvodnja sega v daljna 70. leta prejšnjega stoletja, ko je bila znana pod blagovnimi znamkami Tim Laško, za tem tovarna lesnih in galanterijskih izdelkov, pred tem tudi Slovenijales.
Pod blagovno znamko Sadeko so se proizvodnji otroških posteljic v zadnjem desetletju pridružili še drugi izdelki, namenjeni za otroke, ter ostali izdelki iz masivnega lesa. V letu 2008 so se
povezali s podjetjem M&A iz Celja, ki izdeluje visoko zahtevne pohištvene izdelke in opremo po naročilu. Izvozili so več kot 90 odstotkov proizvodnje oziroma, kot je navedel solastnik podjetja M&A Andrej Oman, za 1,5 milijona evrov, uvozili pa največ za desetino vrednosti. Vse ostalo so ustvarili na domačem trgu, z domačimi ljudmi in dobavitelji. »Vse to bo zdaj izgubljeno,« je ob razpletu v sredo pokomentiral Oman, ki je podjetje Sadeko pred časom oddal podjetju S-Metal. Po neuradnih informacijah gre za podjetje, kjer je direktor Boris Karlovšek. In delavci so v sredo prejemali
sklepe o odpovedi delovnega razmera.
Kar tako pač ne gre
Da so navedbe delavcev dokaj točne, je potrdil tudi sekretar ZSSS Območna organizacija Savinjska Vojko Korošec, ki ne pozna točnih razlogov, zakaj naj bi delavci prejeli odpovedi. Ve pa, kot se je izrazil, da so Sadeko prevzeli neke vrste pogrebniki. Vendar, čeprav gre za zasebno podjetje, morajo spoštovati delovnopravno zakonodajo in tolikšnega števila zaposlenih ne morejo čez noč postaviti na cesto. Lastnik mora imeti za odpuščanje zaposlenih neko utemeljitev in seveda
Tudi težaven dostop do proizvodne hale lastnikom ni ravno olajšal poslovanja. Kljub temu je ta lesna industrija ob Savinji več kot 40 let rezala kruh na desetine okoliškim ljudem.
Z novo metlo vsi na cesto
Bili smo med delavci Sadeka, ko so jim vročali obvestila o odpovedi delovnega razmerja
»Ste slišali, kaj se dogaja v Sadeku? V Rimskih Toplicah, otroške posteljice delajo in take reči,« se je pred dnevi oglasil anonimni klic na naš telefon. »Od danes na jutri so zamenjali lastnika, ta pa je še isti dan delavce obvestil, da gredo na cesto.« Za obupanim pozivom smo se odpravili v Globoko pri Rimskih Toplicah, kjer ima sedež to podjetje za izdelavo otroškega pohištva.
slutiti, da lesna proizvodnja v tem delu soteske že več kot 40 let reže kruh na desetine delavcem. V zadnjem času jih je bilo zaposlenih še več kot 50.
Že enopasovni most čez Savinjo v Rimskih Toplicah je problematičen, cesta pa zavije še skozi ozek železniški podvoz, skozi sotesko in nazadnje čez, bolj kot ne za osebni promet prilagojen mo-stiček do proizvodne hale. Po dostopu sodeč, tam omembe vredne industrije človek ne bi pričakoval. A vendar že malo dotrajani napisi in zastave oznanjajo, da smo prišli na pravo mesto. Odmaknjenost kraja na prvi pogled ne daje
Med odpuščenimi tudi zakonski pari
Stavba je videti zapuščena, upravni prostori trdno zaklenjeni. Vstopimo v proizvodno halo, kjer se v »gručicah« zbirajo delavci. »Ravnokar nam vročajo sklepe o odpovedi delovnega razmerja,« pove
Mihaela. Od 35 let delovne dobe jih je tu preživela 28. Za v pokoj je še premlada, da bi si našla novo delo, je malo upanja. Še posebej, ker ima invalidski status tretje kategorije. Njen mož Silvo ima 37 let delovne dobe. Tudi on je ta dan v Sadeku prejel sklep o odpovedi. »Taki zakonski pari so tu še vsaj trije,« povedo delavci.
»Ni prav, da takole delajo z nami. Za tistih 500, 600 evrov smo delali tu celo ži-
vljenje, zdaj pa nas meni nič tebi pošiljajo na cesto. Potem smo pa vedno mi vsega krivi. Da direktorja nismo videli že pol leta, prokurista le nekaj ur na dan in da nihče ni iz te stroke ... vse to je zdaj brezpredmetno. Naš lastnik ima druga donosna podjetja. Za nas mu je očitno vseeno ...« so bili razdraženi delavci.
Malo naprej med paletami polizdelkov, ki bodo morda še pristali v stranicah otroških posteljic, se tajnica uprave bori z gnevom in žolčem. Delavci so dobili sindikalna navodila, naj ne podpisujejo ničesar. Dilema, ali je varno podpisati vsaj vročilnico, ne da bi jo kasneje zlorabili kot soglasje k odpovedi, jih razdeli in razburi. Glede na naročila, ki jih je še za poldrugi mesec, in odpovedni rok bodo na zavodu za zaposlovanje pristali v začetku decembra.
izvesti vse ustrezne korake. Brez ustreznega sklepa sodišča o stečaju ali likvidaciji podjetja namreč delavci niso upravičeni do nadomestil oziroma poplačil iz jamstvenega sklada, se pa lahko prijavijo na zavod za zaposlovanje.
Kot je napovedal Korošec, bodo v sindikatu najprej podrobno preučili vso zakonodajo, nato pa o dogajanju verjetno obvestili inšpektorja za delo oziroma v imenu delavcev podali ugovor na odpovedi.
Sindikalistka Greta Razboršek je pomoč iskala v svoji centrali. Delavci so se bali, da bi njihov podpis vročilnice zlorabili kot podpis soglasja k odpovedi delovnega razmerja.
Da časi niso rožnati in da podjetju ne gre dobro, so delavci vedeli. Da bodo z danes na jutri postali odveč, pa niso računali.
- Št. 81-12. oktober 2012
Oman: »Izgubil sem živce«
»En sam človek proti državi in skupnosti ne more nič,« je svojo plat zgodbe podrobneje predstavil Andrej Oman.
Kot je pojasnil, je Sadeko prevzel potem, ko je bilo podjetje dlje časa v izgubi. »Poznal sem fante, žal pa nisem opravil skrbnega pregleda, ker sem jim verjel. Stanje se je potem izkazalo za slabo. Ker še zdaj niso plačani vsi obroki, se je eden od bivših lastnikov odločil za tožbo.«
Da je podjetje reševal brez kogaršnjekoli pomoči, vse je bilo plačano z denarjem podjetja M&A, je večkrat izpostavil Oman ter da je slabemu razpletu botrovalo več okoliščin. Na primer tudi spremenjeni standardi pri emisiji dimnih plinov. Da je Sadeko takrat preživel, so v M&A vložili 400 tisoč evrov. »Ko smo izdelali načrt sanacije, sem hodil okrog bank, kjer sem slišal, da naj pridem, ko bomo boljši.« Poleg tega so izgubili nekaj kupcev, pri čemer je Oman opozoril še na »dotrajano fabriko«. In tudi to, da ni denarja, da bi jo lahko tehnološko posodobili, čeprav so lani prvič poslovali brez izgube.
Kot zadnje je še izpostavil, da je tovarna odrezana od sveta, od katerega jo ločuje napol dograjen, skoraj neprevozen most, z drugega konca pa napol odnešena cesta. Tudi v občini ni bilo kaj veliko pomoči, tako da: »Štiri leta sem proizvodnjo vodil brezplačno, nenehno investiral, vlagal energijo, na koncu pa izgubil živce. Ugotovil sem, da nima smisla, da bi vsi imeli >daj-daj< in da nisem prislužil niti evra. Zato sem podjetje oddal,« je povedal Oman, ki je prst uperil tudi v zaposlene, ki da jih je preveč, da imajo preveč »bolniških« in da je med njimi kup lažne solidarnosti.
SAŠKA T. OCVIRK, URŠKA SELIŠNIK, foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Na trgu nikogar ne briga, iz česa si diplomiral
Tudi družboslovci se bodo morali naučiti tržnega obnašanja
»V zadnjih petih letih še nisem imel težav, da ne bi mogel najti plačanega dela. Ko sem se odločal za študij, sem natančno vedel, kaj želim početi in da bom od tega lahko tudi živel. Študij zgolj za lastno veselje je zame enostavno neumnost, da ni večje,« je bil odločen Andrej Šumer. Kot etnolog in kulturni antropolog je v Šentjurju mlade prepričeval, da so tudi družboslovci podvrženi tržnim zakonitostim in zato dolžni na trg dela pristopiti aktivno. Povabili so ga mladi pod okriljem projekta Skrivnost rifniške zvezde.
Star je 28 let. Svojo kari-erno pot je začel graditi že v času študija. »Že prvi dan sem vedel, kaj želim. Niti ene raziskave ali seminarske naloge nisem naredil kar tja v en dan. Vse so bile ciljno naravnane na področje turizma, ker sem vedel, da je to moja prihodnost.« Kot študent je začel sodelovati s svetovalnim podjetjem, ki je slovenskim občinam pripravljalo turistične razvojne strategije. Kot zunanjega strokovnjaka so ga kasneje najeli v Regionalnem centru za razvoj za projekt Natura 2000 - turistične zanimivosti Zasavja. Zastavil je blagovno znamko V 3 krasne. Ravno te dni pa odhaja na svoje.
»Ker je družboslovno znanje težje spraviti v denar, tovrstni strokovnjaki še ne bi smeli pristajati na brezplačno in prostovoljno delo. Moje veščine so prav tako cenjene in vredne. Lahko pridem brezplačno predavat, ne pa tudi delat. Ne bom, ker se zavedam, da imam znanja, ki so koristna. Prostovoljno delo je v redu, nikoli pa ne bo gonilo razvoja. Prostovoljstvo za običajne ljudi ni nikoli na prvem mestu. Je pa nekaj, kar nas doleti po sili razmer.«
»Upal sem na kakšen mesec premora, a delo narekuje tempo.« Pod okriljem svojega podjetja zdaj skrbi za razvoj in oblikovanje turističnih produktov in programov,
Andrej Šumer: »Za karierno strategijo ni nikoli prezgodaj. Sicer te leta hitro povozijo in se visoko izobražen znajdeš na zavodu za zaposlovanje.«
izobraževanja v turizmu, strateško vodenje prodaje, razvoj novih destinacij in upravljanje obstoječih, trženje in podobno. »Moja poslovna prednost je v tem, da se zavežem h konkretnim rezultatom, kar z naročnikom opredelim v podpisani pogodbi o sodelovanju. Še v javnih zavodih nimajo več denarja, da bi ga razdajali brez rezultatov. V zasebnem sektorju pa hoče naročnik točno vedeti, kakšno korist bo prinesel njegov vložek.«
Dajo etnologu morda kavo zastonj?
Da mladi danes težko pridejo do prve službe, se kaže na vseh področjih. Odkar je država oznanila, da praktič-
no ne zaposluje več, pa se zdi, da tako neoprejemljiva izobrazba, kot je na primer diploma iz kulturne antropologije, ni čisto nič bolj spodbudna kot status gimnazijskega maturanta. Andrej iz svojih izkušenj pravi, da danes na trgu pravzaprav nikogar ne zanima, iz česa si diplomiral. »Vem, da se sliši grozno materialistično, vendar ljudi zanima samo to, kaj znam zanje narediti. Da pa jim lahko to ponudim, moram vedeti, kaj potrebujejo. Običajno je to nekaj, s čimer bodo povečali svoj dobiček. Tako enostavno je to. Vsake toliko časa mi kdo reče, da ne smem tako kapitalistično gledati na stvar. Oprostite, ampak ko grem na kavo, mi nihče ne reče, da mi
V petkovi številki Novega tednika za pokušino naša torkova rubrika Spodbudne zgodbe.
»V času študija je tudi delo preko študentskega servisa pametno vzeti kot naložbo v izkušnje. Mene na primer zanima turizem in osebno se mi zdi zelo pomembno, da je natakar prijazen in profesionalen. Ampak bodimo iskreni - sedme stopnje izobrazbe pa za to delo ne potrebujete.«
je ni treba plačati, ker sem pač etnolog. Ali da mi bodo brezplačno napolnili gorivo v avto, ker sem kot družboslovec ogrožena vrsta.«
Pristopi drugačni, cilj znan od začetka
Skrivnost poslovnega uspeha je očitno v tem, da se človek odloči, kaj bi v življenju sploh rad počel. A tega marsikdo niti do konca aktivne dobe ne domisli, kaj šele udejanji. Bruci pa so večinoma še v fazi, ko vse stvari tečejo same od sebe. Veliko enostavneje je iti s tokom, kot tako globalno prevetriti svoje življenjske prednosti. Za Andreja je bilo odločilno to, da se je za eno leto med srednjo in visoko šolo zaposlil. »Zanimal me je turizem. In v izbiri študija sem videl neko dodano vrednost za nadaljnje delo. Če bi ga izbral zgolj zaradi veselja, še prvega izpita ne bi naredil. Pristope vsak dan znova nadgrajujem in se učim, ampak cilj je znan od začetka.«
»Ne moreš reševati sveta, dokler ne rešiš samega sebe. Najprej je treba zaslužiti plačo, s katero plačaš položnice. Sem proti temu, da kapital zruši svet. A brez denarja je v tem svetu pač nemogoče preživeti.«
Andrej je eden tistih, ki se jim svetijo oči, ko govorijo o svojem delu. »Ne, to ni služba. To je način življenja. In ne, z diplomo še zdaleč nisem pričakoval, da bom dobil vse potrebno znanje. Zdravnik brez medicinske fakultete res ne moreš biti, ampak za večino drugih poklicev se na delovnem mestu učenje šele začne.« Tu pa se posamezniki razlikujemo glede na samopobudo. »Lahko sedimo in bentimo nad državo, politiki, Evropo in vsemi barabami, ki nam kratijo pravice in nas izkoriščajo. Lahko pa se vprašamo, kakšna je naša vloga v vsem tem in kaj delamo narobe.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GG
Za sodobno lakiranje
V	torek so v Premogovniku Velenje tudi uradno odprli novo linijo za prašno lakiranje, ki so jo v hčerinskem podjetju HTZ uvedli na začetku letošnjega leta.
V	novem prodajnem programu Lakirnica HTZ, v katerem je trenutno zaposlenih sedem delavcev, sestavljajo in prašno lakirajo lahke kovinske izdelke z uporabo barv brez topil. Ta metoda je priznana kot okolju najbolj prijazen, najcenejši in najvarnej ši način lakiranja. Kot je izpostavil predsednik uprave premogovnika dr. Milan Medved, gre za nov program, ki predstavlja velik korak za celotno skupino in omogoča produktivno zaposlovanje invalidov. Za tako zahtevno tehnologijo so morali v HTZ Velenje zagotoviti primerne prostore, ki so jih uredili v hali Remonta II, kjer je bil včasih Rudarski program.
V	Lakirnici HTZ lahko lakirajo izdelke različnih oblik do širine 600 milimetrov, dolžine 1.000 milimetrov in višine 1.000 milimetrov oziroma širine 300 milimetrov, dolžine 1.250 milimetrov in višine 1.000 milimetrov. S tem aktivnosti še niso končane, nadaljevali bodo s trženjem in kakovostnim opravljanjem storitev. Njihov prodajni cilj je zasedenost dveh izmen za zunanje stranke in s tem zagotovitev dodatnih delovnih mest za invalide.
Manj brezposelnih
Zaradi večjega zaposlovanja se je septembra v vsej Sloveniji zmanjšala brezposelnost. Podobni so podatki tudi v celjski in velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje.
V	Celju se je brezposelnost zmanjšala za dober odstotek, v zavodu pa beležijo približno 11 tisoč brezposelnih oseb. To pomeni, da v primerjavi z lanskim letom ni razlike. Za skoraj 3 odstotke pa se je septembra zmanjšala brezposelnost v Velenju, kar pomeni skoraj osem odstotkov manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani. V velenjski območni službi tako vodijo v seznamu 6.900 brezposelnih oseb, vedeti pa je treba, da služba »pokriva« tudi širše koroško območje.
Gorše ob posle
Pristojno sodišče v Celju je stečajnega upravitelja Braneta Goršeta razrešilo v več postopkih, ki jih je vodil na Celjskem.
Ustrezno odločbo o razrešitvi je že v četrtek izdal minister Senko Pličanič, in sicer zaradi domnevno sporne preprodaje terjatev. Iz objave na spletni strani Ajpesa izhaja, da je ministrstvo za pravosodje in javno upravo obvestilo Okrožno sodišče v Celju, da je začasno ustavljeno imenovanje Goršeta v vseh novih zadevah, kar izhaja iz odločbe ministrstva. To posledično pomeni odvzem vseh postopkov, v katerih je določen za upravitelja.
Med drugim je bil Gorše razrešen v šentjurskem Bohorju, kjer je sodišče za upraviteljico imenovalo Ireno Lesjak, ter v vojniškem Finstaru, kjer je posle prevzela Melita Butara. Dodatno je sodišče Goršeta razrešilo tudi v vodenju postopkov za več osebnih stečajev.
Novo upanje na pogorišču
Podjetje Smreka iz Gornjega Grada je bilo nekdaj dokaj uspešno podjetje, kjer so izdelovali lesene hiše. Podobno kot več drugih iz lesarske dejavnosti se je zadnja leta utapljalo v rdečih številkah, dokončno pa na predlog zadnjega lastnika Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec klonilo septembra, ko je pristalo v stečaju, približno 50 zaposlenih pa na zavodu za zaposlovanje.
Na pogorišču nekdanje Smreke pa bosta očitno zrasli dve novi družbi. Podjetje Lesoteka hiše je ustanovil večinski lastnik Smreke, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. Podjetje temelji na znanju mladih, vključevali pa bodo tudi izkušnje in znanja bivših zaposlenih iz Smreke kot tudi gozdnega gospodarstva. Proizvodnjo bodo nadaljevali na lokaciji v Gornjem Gradu, kjer že imajo del prostorov in strojne opreme, preostalo opremo in prostore pa bodo odkupili ali vzeli v najem.
Nekaj nekdanjih Smrekovih delavcev je ustanovilo drugo podjetje Log house. Ti so za delo poiskali rezervno možnost in najeli prostore mizarske delavnice v Bočni. Proizvodni program zajema izdelavo lesenih hiš in vrtnega pohištva, v podjetju pa je zaposlenih dvanajst nekdanjih Smrekinih delavcev, ki med drugim končujejo objekt na Sviščakih.	US
Prodajna mesta vstopnic:	1
Eventim, poslovalnice Pošte	
Slovenije, Petrol, hiša	1
vstopnic City center, TIC	
Celje ter oglasni oddelek	
Novega tednika	
in Radia Celje,	T
dodatne informacije: j	
051 364 333.	
VIAD0 KRESLIN J-
Poj mi pesem...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Občina Štore mora plačati Hudourniku
Zaradi »Hudournikove« ceste rubež Občine Štore - Občina, ki ni doslej prejela niti evra, pravico na sodisču se iSče
ŠTORE - Med prebivalci Štor in širše odmeva novica, da mora občina podjetju Hudournik Inženiring plačati 265 tisoč evrov, kar predstavlja glavnico. Hudournik Inženiring je namreč na sodišču na prvi stopnji uspel z zahtevkom za plačilo del, ki jih je Hudournik opravil v času nekdanjega župana Franca Jazbeca na cesti proti Svetlemu Dolu.
Občina Štore je postala zavezana za plačilo tega zneska že s prvostopenjsko odločbo, po pravnomočnosti je prišlo celo do rubeža, vendar na bančnem računu občine ni bilo dovolj denarja. Odvetnik občine je zoper odločitev o izvršbi vložil ugovor, ki še ni rešen, prav tako je bila vložena zahteva za revizijo (to že obravnavajo). Poseben problem je seveda, ker se obresti iz dneva v dan višajo. Občina Štore je namreč v času nekdanjega župana Franca Jazbeca poslovala s podjetjema Hudournik Gradbeništvo in
Hudournik Inženiring, ki sta bili preko očeta in sina tesno družinsko povezani.
Plačala bo. Bo tudi kaj izterjala?
Ta znesek bo občina po vsej verjetnosti morala plačati, čeprav ni sama zaradi visoke škode, ki ji je bila povzročena s strani podjetja Hudournik Gradbeništvo, doslej prejela niti evra. »Občina Štore se je tako znašla v nekoliko absurdnem položaju. Dejstvo je, da so v preteklosti poslovali z osebo, ki se je predstavljala in dejansko bila lastnik in direktor ene
družbe, ko tej poslovanje ni več šlo, se je pojavila alternativa v družinski različici lastništva,« omenja odvetnik občine Marjan FeguS, ki opozarja na absurdnost položaja zaradi tega, ker je »primarno« podjetje občini povzročilo izjemno visoko škodo. Stečajna upraviteljica Hudournika Gradbeništva je občini priznala kar 2,9 milijona evrov terjatev do tega podjetja, ki izvirajo iz poroštev in drugih finančnih ugodnosti na škodo občine. Te je omogočila Občina Štore zasebnemu podjetju - kot smo že večkrat poročali - v času bivšega župana Jazbeca.
V povezavi s Hudournikom sta na sodišču še dva zajetna spisa, tako kazenska procedura kot civilna tožba občine proti trem domnevnim povzročiteljem škode
Občina Štore je doslej - zaradi poroštev in drugih finančnih ugodnosti v korist zasebnega podjetja Hudournik - plačala vsega skupaj več kot 1,7 milijona evrov, kar se je zgodilo po izvensodnih poravnavah (do konca letošnjega septembra). Ta denar so prejeli upniki Finea holding, Kärntner Sparkasse, Zvon ena holding, SKB banka in Raiffeisen banka. Občina je zaradi Hudournika dolžna še 1,1 milijona evrov, ki jih morajo dobiti Zvon ena, SKB banka in Raiffeisen banka.
Občina Štore je v celoti zadolžena za 2,6 milijona evrov, poleg tega dolguje še en milijon evrov za svoje tekoče obveznosti. V znesku 2,6 milijona evrov so različne obveznosti do finančnih ustanov, tudi takšne, ki s podjetjem Hudournik niso povezane, med drugim na račun starega dolga Slovenskim železnicam za vzdrževanje železniških prehodov, kar morajo plačati še nekatere druge občine.
na račun javnih sredstev (proti bivšemu županu Jazbecu, direktorju Hudournika Gradbeništva Stanku Zakelšku in nekdanji direktorici občinske uprave Irenci Ocvirk). Po policijski preiskavi je obtožnica prav-
nomočna, spis je dodeljen sodniku Marku Brišniku. Odvetnik občine Marjan Fe-guš je na seji štorskega občinskega sveta v tem tednu svetnikom povedal, da bo po njegovih pričakovanjih postopek glavne obravnave
lahko minil razmeroma hitro. Obe zadevi, tako kazenska kot civilna, čakata na začetek obravnave, ki naj bi se začela še letos ali v začetku (oziroma prvi polovici) prihodnjega leta.
BRANE JERANKO
Na desnem bregu Savinje se bo v parku brv ovila okoli skupine obstoječih dreves in v široki zanki spustila z višine treh metrov do obrežne promenade.
Splavarska brv čez Savinjo
CELJE - V okviru lokalnih ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje bo prišla spomladi na vrsto gradnja nadomestne Splavarske brvi v Celju. Zdajšnja armiranobetonska konstrukcija Splavarskega mostu je namreč v času visokih voda Savinje velika ovira in vzrok za njeno razlitje.
Nadomestna brv bo s spodnjo ploskvijo mostne konstrukcije segala nad višino stoletnih voda reke Savinje. Tako kot dosedanji most bo povezovala levi breg Savinje pred novo knjižnico z desnim rečnim bregom. Tam bo kot nadhod podaljšana čez Partizansko cesto, nakar
se bo spustila v Mestni park na promenadno pot ob drevoredu, vzporedno s Savinjo in Partizansko cesto. Gradnja Splavarske brvi se bo začela predvidoma marca, investitor okrog 40 milijonov evrov vrednega projekta za zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje je ministrstvo za kmetijstvo in okolje, gradili pa bodo delavci družbe Nivo Eko.
Kot pravi mag. Peter Ga-brijelčič iz družbe Arhitektura, ki je pripravila projekt novogradnje, je bila naloga hkrati lahka in težka. Lahka zato, ker so urbanistični cilji in lokacija že vnaprej opredeljeni, težka pa zato, ker je območje obremenjeno s šte-
vilnimi in zahtevnimi omejitvami. Na eni strani je bilo treba upoštevati ohranitev obstoječega obrečnega pej-saža s pogledom na srednjeveško mesto, po drugi strani pa kljub nizki ravni rečnih obrežij pri projektiranju zagotoviti, da naklon brvi ne bo presegel 6-odstotne-ga vzpona oziroma spusta in bo tako pot omogočena tudi gibalno oviranim. Nadomestna brv bo speljana tik ob zdajšnjem mostu in jo bodo tudi gradili tako, da bo most porušen, šele ko bo mogoč prehod po novi konstrukciji.
IS
Fotomontaža: DENIS ROVAN
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
VII	■	■	«IV ■
Največji zalogaj septični operacijski blok
Kljub težkim finančnim pogojem za skoraj dva milijona evrov investicij
Vodja službe za odnose z javnostmi v celjski bolnišnici Danijela Gorišek nam je razkazala prostore novona-stajajočega septičnega operacijskega bloka, ki bo po načrtih prve bolnike sprejel januarja.
CELJE - V Splošni bolnišnici Celje so v prvih osmih mesecih letošnjega leta obravnavali več kot 23 tisoč bolnikov in opravili skoraj 210 tisoč specialističnih ambulantnih pregledov in preiskav. Kot zagotavljajo, bolniki kljub težki finančni situaciji, ki pesti bolnišnico, težav na lastni koži ne občutijo. Med drugim je vodstvo bolnišnice tudi letos veliko denarja vložilo v naložbe.
Po besedah direktorja celjske bolnišnice mag. Marjana Ferjanca je v letošnjem proračunu za investicije rezerviranih okoli 1,8 milijona evrov, kar bo omogočilo kakovostnejše delo in boljše pogoje za zaposlene. Najdražja naložba, vredna več kot milijon evrov, bo ureditev operacijskih dvoran septičnega operacijskega bloka, ki se bodo med drugim ponašale tudi z novo opremo. Gre za pomembno pridobitev, saj danes, kot pravi strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar, operacije bolnikov z vnetji opravljajo v nevzdr-
SLOVENSKE KONJICE - V Javnem komunalnem podjetju Slovenske Konjice imajo od začetka meseca novega direktorja. Dosedanja direktorica ni kandidirala, med petimi kandidati sta imela pogoje le dva.
Nov direktor JKP je postal mag. Franc Dover iz Maribora, ki ima drugi dom v konjiški občini, od koder izhaja. Konjičani so z njim veliko sodelovali med plinifikacijo, ko je bil še direktor podjetja Petrol Plin, nazadnje
žnih razmerah. Končali so že obnovo druge operacijske dvorane urološkega oddelka, za kar so odšteli več kot 240 tisočakov, približno toliko denarja pa bo namenjenega še za ureditev osrednje sterilizacije, ki bo dobila nova ter-modezinfektorja. »Posledično bodo inštrumenti, ki jih uporabljamo pri operacijah, očiščeni hitreje, tudi nadzor nad postopki bo sodobnejši, kot je danes,« razlaga Vindišar.
Z naložbami do krajših čakalnih vrst
Strokovni direktor pravi, da bolnišnica denar za medicinsko opremo vlaga predvsem v oddelke, kjer so zahteve prebivalstva največje in čakalne vrste najdaljše. V osrednjem operacijskem bloku so letos tako dobili tri nove mobilne rentgenske aparate, ki spremljajo rezultate operativnega posega in so še kako dobrodošli na področju travmato-logije, ortopedije, plastične kirurgije in otroške travma-tologije. Posodobili so tudi
je bil direktor Komunalnega podjetja Ptuj. Dosedanja direktorica JKP, mag. Špela Hlačar, v tem podjetju ostaja ter bo prevzela vodenje centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in upravljanje z bodočo osrednjo čistilno napravo.
»V povezavi z mojo vizijo vodenja podjetja lahko povem, da bom nadaljeval tam, kjer je moja predhodnica uspešno zaključila. Lani je bila sprejeta Vizija in poslovanje družbe za obdobje do
osrednji monitorski sistem v vseh petih dvoranah operacijskega bloka. Nekaj denarja je bolnišnica, kot pravi Vindišar, namenila tudi kirurški in internistični terapiji, s čimer
2017, ki jo bomo dopolnili v delu, ki se nanaša na sistemizacijo delovnih mest ter z novimi produkti in storitvami,« omenja novi direktor Dover.
BJ
sledijo vedno višjim standardom na področju intenzivne medicine. Kupili so še nov artroskopski stolp, s čimer naj bi skrajšali predvsem podaljševanje čakalne dobe
za področje kolenske ortope-dije. V načrtu je tudi nakup novega ultrazvočnega aparata za diagnosticiranje žilnih obolenj, otorinolaringologija pa se ponaša z novim opera-
cijskim mikroskopom. Nekaj novih aparatov je dobila tudi okulistika.
Splošna bolnišnica Celje je v prvih osmih mesecih ponovno zabeležila rdeče številke, izguba je dosegla okoli 1,3 milijona evrov. Direktor Marjan Ferjanc napoveduje, da bo ob koncu leta izgube za približno 1,8 milijona evrov. Skupna višina prihodkov je letos sicer za več kot dva milijona evrov nižja kot leta 2011, predvsem na račun znižanja prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS. Odhodke so v primerjavi z letom prej uspeli znižati za dobrih 800 tisoč evrov, še vedno pa največji zalogaj, 60 odstotkov proračuna, predstavljajo stroški dela.
Bolnišnica najdaljše dopustne čakalne dobe sicer še vedno presega pri ortopedskih operacijah vstavitev endoprotez kolena in kolka, operacijah Halluxov in ramen, operacijah ožilja, kar-palnega kanala in artrosko-pijah kolena ter v ambulanti za maksilofacialno kirurgijo, ortopedski ambulanti in pri nevrološki diagnostiki. Poleg naložb naj bi k zmanjšanju čakalnih vrst zelo pripomogla tudi zaposlitev desetih novih zdravnikov, čeprav je nekaj zdravnikov bolnišnico medtem zapustilo.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Planetu prijazne občine
Sinoči so v okviru 3. vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina podelili nazive in priznanja občinam, ki so v preteklem letu največ storile na področju okoljskega ozaveščanja, varovanja gozdov, ravnanja z odpadki, energetike in na sploh okoljskega udejstvovanja in načrtovanja.
Občine so glede na število prebivalcev razdeljene v tri kategorije. Že vsa tri leta s svojo
okoljsko ozaveščenostjo izstopa Občina Vojnik, a letos so se dobro odrezale še nekatere občine s Celjskega. V kategoriji majhnih občin z do tri tisoč prebivalci so namreč naziv Planetu Zemlja prijazna občina prejeli na Vranskem, v kategoriji srednje velikih občin z do deset tisoč prebivalci znova v Vojniku. Priznanje v kategoriji velikih občin z več kot deset tisoč prebivalci sta prejeli Občina Žalec in Mestna občina Velenje. IS
Moja mami varčuje zame.
Začnite varčevati že danes in poskrbite, da bo vaš otrok lažje uresničil katerega od ciljev v prihodnosti.
nlbO
www.nlb.si
Kontaktni center: 01 477 20 00
Preverite možnosti in pogoje za uresničitev takega varčevanja/depozita v kateri koli NLB Poslovalnici, kjer vam bomo ponudbo podrobneje predstavili.
- Št. 81-12. oktober 2012 -
V komunali nov direktor	-
Učenje za vsak dan
CELJE - V mladinskem centru so že pred štirimi leti pripravili prvi festival neformalnega učenja, v okviru katerega pripravljajo različne delavnice, predavanja in srečanja. Zdaj je festival MCC Uči prerasel že v enomesečno dogajanje, ki bo letos trajalo od 15. oktobra do 15. novembra.
V Celjskem mladinskem centru želijo v sodelovanju z Informacijsko točko Evropske komisije Europe Direct Savinjska mladim zagotoviti čim več možnosti za neformalno učenje. Ugotavljajo namreč, da so ob doseženi formalni stopnji izobrazbe prav neformalna znanja tista, ki mladim povečujejo zaposlitvene možnosti. V okviru letošnjega 4. festivala neformalnega učenja MCC Uči bodo pripravili pet različnih delavnic, dva tečaja, tri predavanja in en koncert, posredovana neformalna znanja pa bodo zajemala različna področja - vse od arhitekture do glasbe, računalništva, mode in oblikovanja do veščin vodenja in poslovanja mladinskih in nevladnih organizacij.
IS
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Živahna predstavitev novosti zavoda
DOBRNA - V centru za usposabljanje, delo in varstvo imajo več pomembnih novosti, ki so jih predstavili na prireditvi Živahna jesen. V tem socialno varstvenem zavodu, ki vključuje otroke, mladostnike in odrasle z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, je pomembna novost nova bivalna enota.
Vlagatelj, ministrstvo za družino, delo in socialne zadeve, jo je uredil v neizkoriščenih prostorih nekaj let stare stavbe zavoda ter jo namenil bivanju osmih odraslih oseb. Gre za uporabnike, ki so stari nad 26 let ter odhajajo na delo v varstveno-delovni center v Vojniku. »Te zmogljivosti zadoščajo za naše letošnje potrebe ter morebiti še za prihodnje leto,« omenja direktorica centra Irena Ceglar. Po strokovnih smernicah bi bilo sicer primerneje, da bi uporabniki bivali v lokalnem okolju, kjer so procesi vključevanja in povezovanja lažji. Zaradi varčevalnih ukrepov so izbrali rešitev za bivalno enoto v zavodu, vredno okoli 150 tisoč evrov. V zavodu so dolžni sprejeti otroke in mladostnike, ki jih je tre-
Z otvoritve bivalne enote za osem oseb s posebnimi potrebami, ki so jo uredili v neizkoriščeni mansardi zavoda na Dobrni.
nutno 66. Ti prihajajo iz širše celjske regije ter tudi iz drugih.
Senik kot terapija
Pomembna novost je tudi zgrajeni senik, ki ga potrebujejo za hipoterapijo, ki jo opravljajo s pomočjo konja. Terapijo s konji so doslej izvajali v Škofji vasi in si zelo želeli, da bi bila
Ob odprtju novih pridobitev zavoda na Dobrni so njegovi uporabniki pripravili bogat program. »Na Dobrni je zavod tako dolgo, da smo ga Dobrnčani že zdavnaj posvojili. Prav tako smo veseli, da se tako lepo razvija,« je zbrane na odprtju nagovoril župan Martin Brecl.
V zavodu na Dobrni začenjajo projekt E-qualin, ki služi sistemu urejanju kakovosti v socialnem varstvu, kar pomeni vseevropski standard kakovosti. »Naš motiv za vključitev je, da ta projekt zahteva sodelovanje zaposlenih, uporabnikov in staršev. Trdno verjamemo, da je naša storitev lahko kakovostna le, če so te tri sfere združene,« pojasnjuje odločitev direktorica centra Irena Ceglar.
mogoča na vrtu zavoda zaradi pogostejše možnosti ter večjega števila vključenih uporabnikov. Pogoje za terapijo s konjem so pridobili s pomočjo Lions kluba Slovenske Konjice, Rotaryacta iz Celja in donatorja Ivana Robnika. Terapijo bodo na Dobrni začeli izvajati prihodnjo pomlad.
Za stavbo centra, kjer so bile zunanje površine še neizkoriščene, so prav
tako uredili senzorni vrt in postavili indijanski šotor, kar uporabnikom omogoča boljše preživljanje prostega časa. V senzornem vrtu je z močno dišečimi rastlinami in z zanimivimi kamni ter še s čim poskrbljeno za nekatere mlajše uporabnike, ki s svetom komunicirajo bolj s pomočjo čutil kot z govorom.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
*Nakup na 2 do 12 obrokov je možen za imetnike MB plačilnih kartic MasterCard, Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici). Več informacij na www.slovenijales-trgovina.si.
NOTRANJA VRATA PARKGTI LAMINATI LADIJSKI PODI STGNSKG OBLOGE
•	strokovno svetovanje in izmere
•	dostava na dom
•	vgradnja vrat in polaganje talnih oblog
Poslovalnice:
Celje, medlog 18, tel.: 03 425 68 70 Hoče, miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 murska sobota, markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 ljubljana vižmarje, plemljeva 86, tel.: 01 513 32 50 ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 0156135 66
Dobjanske legende in zgodbe s Handila
DOBJE - Projekt Po poteh izročila - zapisi ljudskega pripovedništva iz Dobja pri Planini je nastal v sodelovanju literarne ustvarjalke Marije Plemenitaš in mladega likovnika Roka Vodeba. Pred časom so javnosti že predstavili Legende o nastanku Dobja, ki so prevedene tudi v nemščino in angleščino. V nedeljo, 14. oktobra, pa bodo na istoimenskem hribu predstavili še Zgodbe s Handila.
V Dobju, ki je sicer ena najmanjših občin v Sloveniji, so še posebej ponosni na svojo nematerialno dediščino. Obe knjižni izdaji ponujata vpogled v bogato pripovedno tradicijo kraja, pomembni pa sta tudi z etnološkega vidika in predstavljata omembe vreden mejnik za Občino Dobje pri ohranjanju lokalnih tradicij.
Marija Plemenitaš je v Literarnem društvu Šentjur med pisci seniorji že večkrat opozorila nase. Je nagrajenka literarnih natečajev na lokalni in državni ravni, informatorka zbirke slovenskih folklornih in drugih pripovedi. Je tudi nagrajenka natečaja nacionalnega radia za najboljšo kratko zgodbo, gostja radijskih oddaj, šolskih prireditev in predvsem zapisovalka ljudskega izročila domačega okolja. Pred štirimi leti je izdala svojo prvo, avtobiografsko knjigo z naslovom Ko spregovorijo ptice. Motiviko črpa iz ljudskega pripovedništva, posebej blizu pa sta ji opisovanje kozjanske zemlje in njenega človeka.
StO
Foto: osebni arhiv
Marija Plemenitaš s hčerami, ki so ji pomagale, da so dobjanske zgodbe in legende našle svojo mesto v knjižni obliki.
»Zagotovo je pripoved o kapeli svete Barbare v dobovem gozdu vrh Dobja, ki je temeljni kamen poznejše farne cerkve, ena najstarejših in se je zahvaljujoč ustnemu izročilu ohranila do današnjih dni. Več kot pol stoletja sem jo skrbno čuvala v duši in si želela njene predstavitve v knjižni obliki. Z zavedanjem, da ta neprecenljiva kulturna dediščina kraja ne pripada samo meni in da sem jo sprejela od odličnih domačih pripovednikov ustnega izročila ter ohranila v spominu, jo zdaj izročam svojim dobjanskim rojakom in njihovim poznejšim rodovom. Kar je pripadalo srcu Dobja, naj v njem tudi ostane.«
Popravek
V članku Stik bo vodil Tomaž Majcen, NT št. 79, smo napačno zapisali, da je direktorica Andreja Križnik odstopila z mesta direktorice. Odstopila je kot predsednica Turističnega društva Laško. Direktorica JZ Stik Laško pa ostaja do izteka mandata 21. oktobra letos.
NOVI TEDNIK	AKTUALNO	9
Na martinovo na volišča
Čeprav kandidati, ki bi se 11. novembra radi potegovali za položaj predsednika države, že od spomladi intenzivno nagovarjajo volivce, se uradna volilna kampanja začenja danes. Kandidature so že vložili dosedanji predsednik dr. Danilo Türk, ki je najbolj pohitel, saj jo je Državni volilni komisiji predal že konec avgusta, predvčerajšnjim dr. Milan Zver in včeraj še Borut Pahor. Sicer pa je časa za vložitev kandidatur še pet dni, do srede, 17. oktobra.
Zanesljivi kandidati, zapisani na glasovnicah, bodo torej Türk, Zver in Pahor. Na podatek, komu od preostale deseterice bo še uspelo prestopiti zakonsko določen prag za vložitev kandidature, bo treba počakati še 14 dni, ko bo Državna volilna komisija po opravljenem preizkusu zakonitosti 26. oktobra javno objavila imena predsedniških kandidatov.
Spomnimo, da posamezniki lahko kandidirajo na tri načine: s podporo 5 tisoč podpisov volivcev, ob podpori politične stranke zadoščajo podpisi 3 tisoč volivcev ali treh poslancev, posameznika pa lahko neodvisno od politične stranke podpre tudi deset poslancev. Doslej so kandidaturo za predsednika oziroma predsednico države napovedali še Monika Malešič, Fani Er-šte, Ladislav Troha, Artur Štern, Miran Šic, Martina Valenčič, Veronika Juvan, Dušan Egidij Kubot in Miro Žitko. Ob njih pa še Milan Robič, ki pa je že izstopil iz predsedniške tekme, saj je ugotovil, da »ni realne možnosti«, da bi vložil kandidaturo s podporo desetih poslancev, kot je sprva napovedal.
Čas volilne kampanje, ki se začenja danes in bo trajal vse do 9. novembra, ko bo nasto-
pil volilni molk, je namenjen prepričevanju volivcev, komu naj na Martinovo nedeljo namenijo svoj glas. Za volilno kampanjo štejejo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volilnega telesa. To so zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi. Vsi kandidati in njihovi volilni štabi bodo morali končati nagovarjanje in prepričevanje volivcev v petek, 9. novembra. Opolnoči v noči na soboto bo namreč nastopil volilni molk, ko bodo lahko volivci v miru premislili in se dokončno odločili, koga bodo podprli v nedeljo na voliščih.
Ne čez četrt evra na volivca
Po zakonu je volilne kampanje prepovedano financirati s proračunskim denarjem, prav tako tudi ne z denarjem gospodarskih družb, v katerih ima država več kot četrtinski lastniški delež.
Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volivca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški v drugem krogu lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volivnega upravičenca v državi. Organizatorji volilne kampanje tistih kandidatov, za katere bo glasovala najmanj desetina volivcev, ki bodo prišli na volišča, bodo upravičeni do delnega povračila stroškov. Za vsak dobljeni glas bodo prejeli povračilo v višini 0,12 evra. Kandidati oziroma organizatorji njihove volilne kampanje so morali do 27. septembra odpreti posebne transakcijske račune, ki so namenjeni zgolj financiranju predvolilnega boja, te račune pa morajo zapreti najpozneje v štirih mesecih po volitvah.
IVANA STAMEJČIČ
Za nekatere bo odločanje o novem predsedniku države bolj »tekoče«, torej lažje, drugi bodo imeli pri izbiri več zadrege. (Foto: arhiv NT)
V boj za župansko mesto
ŠMARTNO OB PAKI - Kot je znano, bodo v občini na martinovo zaradi smrti župana Alojza Podgorška poleg predsedniških izvedli tudi nadomestne volitve za župana oziroma županjo.
Zadnji dan za vložitev kandidatur je 17. oktober, seveda pa je v občini mogoče slišati imena več kandidatov. Tako naj se bi po neuradnih podatkih za župana Občine Šmartno ob Paki potegovali vsaj trije kandidati. Jože Slemenšek naj bi na volitvah nastopil kot kandidat SDS, Mateja Ažman SLS; sedanjega podžupana, ki opravlja dolžnosti župana Janka Kopušarja, pa naj bi podpirale stranke SD, LDS in DeSUS.	US
OBVESTILO
Izvedba letošnjih predsedniških volitev bo za nekaj deset tisoč evrov cenejša od prejšnjih na račun tega, da bo Državni volilni komisiji pri razvozu volilnega materiala na volišča pomagala Slovenska vojska. Volilni material bodo razvozili vojaki med svojim delovnim časom, tako da bo edini strošek le gorivo. Prav tako je država v kletnih prostorih ministrstva za finance našla dovolj prostora za skladiščenje in hrambo volilnega materiala. Za vse dosedanje volitve in referendume je Državna volilna komisija za ta opravila najemala in plačevala zunanje izvajalce.
Pravila Novega tednika za predsedniške volitve
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo naše bralce, da bomo v Novem tedniku predsedniške volitve 2012, ki bodo 11. novembra, spremljali tako, da bomo vse potrjene predsedniške kandidate povabili, da nam odgovorijo na tri vprašanja uredništva, in sicer vsi v enakem časopisnem obsegu do največ 3.500 znakov. Volilnih dejavnosti potrjenih kandidatov na terenu ne bomo novinarsko pokrivali, je pa organizatorjem na voljo plačana vsebina, ki jo lahko naročijo v marketinškem oddelku naše medijske hiše in bo tudi jasno označena kot propagandno sporočilo.	UREDNIŠTVO
7
ž FRUTAROM
FOUNDED 1933
etuL
she* !<)Vf
Proizvodni program
celostne rešitve za alkoholne pijače
arome za konditorske, pekarske in čokoladne proizvode
sadni in aromatizirani pripravki za mlečne, pekovske in konditorske proizvode
slani program
arome za hrano za hišne ljubljence in živinsko krmo arome in dodatki za tobačne izdelke arome v prahu in sadje v prahu
živilska barvila in živila, ki barvajo prehrambene sestavine dodatki za prehrambeno industrijo
PASSION FORTASTE AND HEALTH
Frutarom Etol d.o.o.
Škofja vas 39 SI-3211 Škofja vas Slovenia
tel: +386 3 42 77 100 fax: +386 3 42 77 118
10
KULTURA
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE
{iLfcamra
www.kamra.si
Gora Oljka: Popotniki duha in denarja
Izraz romanje, ki danes v prvi vrsti pomeni versko dejanje in ga najpogosteje povezujemo s krščanstvom, se je včasih uporabljal v širšem pomenu. Etimološki slovar razlaga izvor iz latinskega pridevnika »romaeus«, kar pomeni rimski, romar pa človeka, ki gre v Rim. V večno mesto so se že v rimskih časih zgrinjali ljudje iz vseh delov tedanjega sveta in to iz različnih razlogov, ne samo verskih.
Predniki z današnjega slovenskega ozemlja niso v ničemer zaostajali za splošnimi verskimi trendi, literatura pa navaja, da so se začeli v evropsko božjepo-tništvo intenzivneje vključevati od 14. stoletja naprej. Med najuglednejše romarje iz naših dežel brez dvoma spadajo grofje Celjski.
Romanje grofa Ulrika II. leta 1430 v Kompostelo je proučeno na osnovi arhivskih virov, prav tako skoraj sočasno romanje njegovega očeta Friderika II. v Rim. Motivi za pot so bili pretežno spokorniškega značaja, ne smemo pa spregledati tudi političnega pomena teh romanj. Veliki strateg
Celjski grof Friderik II. na detajlu iz cerkve na Ptujski gori (fotoarhiv Osrednje knjižnice Celje).
celjske grofovske družine Herman II. je skušal preko svojega vnuka Ulrika II., ki ga je takrat že določil za svojega naslednika, navezati stike tudi s tako oddaljenimi evropskimi vladarji, kot sta bila Španca Alfonz V. Aragonski in Juan II. Ka-stiljski. Stroški poti, razkošnega spremstva in darov so
Mreža srednjeveških romarskih poti (arhiv Osrednje knjižnice Celje).
dosegali vrtoglave višine in zgovorno kažejo ekonomsko moč Celjskih. Podatki o sprejemih pa na drugi strani pričajo o njihovem ugledu celo na kastiljskem in ara-gonskem dvoru: » ... In tja je prišel neki velik nemški gospod, nečak kralja Sigi-smunda, in sicer grof Celjski; ta je bil namreč prišel v to kraljestvo, spremljalo pa ga je šestdeset konjenikov, bogato opremljenih plemi-čev. Kralj mu je izkazal velike časti, jedel je z njim in poslal mu je konj, mul in oblačil iz brokata, od tega pa grof ni hotel ničesar; bil je kralju za darilo zelo hvaležen, povedal pa je, da se je bil na dan, ko je odhajal iz svoje dežele, zaobljubil, da ne bo od nobenega princa na svetu vzel prav ničesar, temveč da bi mu bila izkazana velika milost, ko bi mu kralj dovolil nositi, njemu in štirim vitezom njegove hiše, ogrlico ribje luske. Imel bi se za zelo počaščenega, če jo bi smel nositi, ker je to pač red tako visokega princa, od katerega je prejel toliko časti in milosti. Kralju je bilo žal, da grof ni sprejel stvari, ki mu jih je bil poslal; ukazal je, naj z vso naglico izdelajo pet ogrlic z zlato ribjo lusko in naredili so jih zelo dobro. Poslal jih je grofu po svojem majordomu, nosil pa jih je na dveh krožnikih njegov paž. ... In grof je ostal tam dvajset dni, kralj in kraljica pa sta mu prirejala zelo velike slovesnosti; in tako je od tam odšel, da bi opravil svoje potovanje v Santiago ...«
JANKO GERMADNIK
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Janko Germadnik in Rolanda Fugger Ger-madnik: Gora Oljka, Popco, Velenje, 2005.
4saxess so s svojim izvajanjem navdušili.
Začetek s saksofoni
V letošnjem celjskem koncertnem abonmaju še štirje vrhunski koncerti
Letošnji celjski koncertni abonma, ki ga je pripravil Zavod Celeia Celje, sicer nima razpoznavne rdeče niti. Z izjemo kakovosti, kajti občinstvo bo videlo in slišalo nekaj res vrhunskih komornih skupin in tudi veliki simfonični orkester z zborom.
Umetniški vodja glasbenih programov zavoda Nenad Firšt pravi, da so se potrudili in v sezoni, ki jo bo zaznamoval tudi jubilejni mednarodni pevski festival, pripravili privlačen spored, vreden pozornosti glasbenega občinstva.
Že uvodni koncert je v torek potrdil pričakovanja in napovedi. Kvartet 4saxess je namreč ob 10-letnici svojega delovanja in pred odhodom na turnejo po ZDA odigral izvrsten spored skladb, pisanih posebej za ta sestav. »Nekoliko lahkotnejši spored, ki izhaja iz džeza, priredb slovenske ljudske glasbe in balkanskih ritmov, zagotovo zasluži pohvale, toliko bolj ker gre za res usklajeno
muziciranje mojstrov saksofonov, podprto z mnogimi vplivi tako njihovega izobraževanja kot izpopolnjevanja in številnih gostovanj. Lev Pupis, sopran saksofon, Oskar Laznik, alt saksofon, Primož Fleischman, tenor saksofon, in Dejan Prešiček, bariton saksofon, so postali pomembna komorna zasedba v slovenskem in tudi tujem glasbenem prostoru,« pravi Firšt.
Tudi nadaljevanje bo izjemno kakovostno
Novembra bo v Celju kon-certiral ansambel za sodobno glasbo MD7, ki deluje pod umetniškim vodstvom Pavla Mihelčiča. Tudi ta osemčlanski sestav praznuje letos 10-letnico, uveljavil pa se je zlasti z izvedbami predvsem zanj napisanih skladb sodobnih domačih in tujih avtorjev. »Za svoj celjski nastop napoveduje izvedbo nekoliko bolj komunikativnih, tradicionalno obarvanih skladb,« napoveduje Firšt.
Naslednje koledarsko leto prinaša v abonmaju koncert dveh ruskih virtuozinj. Violinistka Nadežda Tokare-va in harfistka Aleksandra Verebitskaya bosta izvajali skladbe Tartinija, Saint Sa-ensa, Paganinija in drugih. Tokareva je redna gostja največjih svetovnih odrov, koncertna mojstrica Bolšoj teatra in drugih sestavov, Verbitskaya pa je harfistka in pianistka orkestra Slovenske filharmonije.
Na predvečer jubilejnega, 30. mednarodnega mladinskega pevskega festivala bo v Celju gostoval najuspešnejši slovenski dirigent Marko Letonja, ki bo z orkestrom in zborom akademije za glasbo pripravil spektakularen koncert velikih vokalno-inštrumen-talnih del.
Abonma te sezone se bo končal maja z nastopom mednarodne zasedbe pihalnega ansambla, ki se je združil v projektu Različnost tradicij. »Kot že ime priložnostne zasedbe pove, bodo izvrstni glasbeniki, med katerimi so tudi Slovenci Milena in Boštjan Lipovšek ter Jure Hladnik, predstavili raznoliko glasbo, ki izhaja iz Evrope in tudi iz Južne Amerike, predvsem Brazilije,« napoveduje Nenad Firšt.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
PRIPOROČAMO
S koncertom izvrstne zasedbe Mladi ljubljanski solisti se bo nocoj ob 19.45 v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju nadaljeval ciklus letošnjih glasbenih večerov, ki jih je Hiša kulture Celje pripravila pod naslovom Vesperae musicae.
Mladi ljubljanski solisti so zanimiv godalni orkester, v katerem ustvarjajo najuspešnejši študenti godal in mladi profesionalci z ljubljanske in tujih glasbenih akademij. Za svoj drugi nastop v Celju so pripravili izjemen program - 3. brandenburški koncert in Koncert za dve violini J. S. Bacha ter Spomine iz Firenc P. I. Čajkovskega. Mladi ljubljanski solisti povezujejo nadarjene glasbenike, ki študirajo v Ljubljani oziroma se izpopolnjujejo v tujini in so dobitniki številnih nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Po mnenju kritikov ta ansambel poleg izvrstne in tehnično popolne interpretacije ter uglašenosti odlikujeta tudi edinstvena mladostna energija in navdušenje, ki izvedbam vdahne prav posebno svežino.
Kulturno društvo Smeško pripravlja za sobotno dopoldne lutkovni maraton, ki bo v Mestnem kinu Metropol v Celju med 9. in 13. uro.
Predstavilo se bo pet skupin. Prvi bo igrico Domišljavi želodek predstavil lutkovni krožek OŠ Ljubečna. Sledila bo Mojca Pokrajculja v izvedbi Škratovega lutkovnega gledališča Celje, za katerim bo igrano predstavo Pajek Polde predstavila II. osnovna šola Celje. Z igro Trije prašički bo gostovalo Grajsko lutkovno gledališče Sevnica, zadnjo predstavo maratona pa bo odigralo Kulturno društvo Smeško, ki bo predstavilo igro Žabec in njegovo srce. Vse predstave so brezplačne.
Na gradu Lemberg pripravljajo v soboto ob 18. uri občina Vojnik, Turistično društvo Nova Cerkev, Vinogradniško in vinarsko društvo Vojnik in Franci Zidar nov grajski večer.
Že naslov Glasba in vino napoveduje izvrstno druženje. Zvočno kuliso bo priskrbela vokalna skupina In spiritu s koralno, renesančno in sodobno glasbo. Drugi del večera je namenjen strokovno vodeni pokušini vin članov Vinogradniškega in vinarskega društva Vojnik. Pokušino bo strokovno vodil vinski vitez Drago Medved.
NOVI TEDNIK
KULTURA
11
Operetni »best off«
Večer operetnih arij eno sklepnih dejanj ob razstavi Obrazi operete
C G
C
a	•
Muzejski večer operetnih uspešnic so oblikovali solisti ljubljanske Opere. Na sliki Slavko Savinšek, Dunja Spruk in Andrej Debevec, ob klavirju Jelena Boljubaš.
Izjemen večer najlepših operetnih arij, ki so ga v sredo v Muzeju novejše zgodovine Celje ob razstavi Obrazi operete izvedli solisti ljubljanske opere, je bil nekakšna češnja na torti te razstave, ki je v projektu Jumum povezala štiri države in ob razstavi o zgodovini operete v sodelujočih državah prinesla tudi štiri nove kratke operete. Hkrati je bil to tudi eden zadnjih dogodkov ob tej razstavi in štiriletnem projektu sodelujočih partnerjev iz Slovenije, s Poljske, iz Avstrije in Nemčije.
Pet odličnih solistov - so-pranistki Norma Radovan in Dunja Spruk, tenorist Andrej Debevec in baritoni-sta Slavko Savinšek in Jože Vidic - je zbranim predstavilo najlepše arije iz operet Kalmana, Leharja in Straus-sa. Izbira je bila nekakšen v
sodobnem žargonu zapisan »best off« tega žanra. Odlične izvedbe uglednih solistov so dopolnili še njihovi komentarji, polni poklonov temu žal izumirajočemu glasbeno-gledališkemu žanru.
Projekt Jumum je tudi sicer požel laskave ocene doma in v tujini. Končal se bo 22. novembra s slavnostnim zaprtjem razstave, na katerem se bodo v Celju ponovno zbrali vsi partnerji tega projekta. Toda izvrstna razstava, ki ni zgolj pregled operetnih dogajanj in najbolj slavnih avtorjev v sodelujočih državah, ampak tudi večmedijski izobraževalni projekt, namenjen predvsem mladim in njihovemu spoznavanju tega žanra, bržkone ne bo ostala v depojih.
»Intenzivno iščemo lokacijo, kamor bi lahko ume-
stili to razstavo, ki je bogat prispevek k zgodovini in razumevanju operete. Pogovarjamo se s potencialnimi partnerji, tudi na našem območju. Nenazadnje je opereta v Žalcu doma že 80 let in regija je pravo mesto
za ohranitev takšne razstave,« pravi soavtor razstave Gregor Deleja. In dodaja, da so tako v Muzeju novejše zgodovine Celje kot v Hiši kulture Celje ponosni na novo kratko opereto Leona Firšta, ki je bila sestavni
del projekta, in tudi na razstavo. »Nenazadnje nam je prav sodelovanje v tem projektu odprlo mnogo vrat v partnerskih državah tako za muzejsko kot za glasbeno produkcijo. Pripravljamo še pogovor z avtorjem nove
slovenske operete, mladim skladateljem Leonom Fir-štom, in njegovim očetom Nenadom ter večer s celjskimi umetniki, solisti in dirigenti,« je povedal Deleja.
BRST Foto: SHERPA
Celjski godalci v novo sezono
Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Firšta v torek zvečer začenja letošnji koncertni abonma, v katerem se bo do maja zvrstilo pet koncertov. Na prvem bosta ob 19.30 v Narodnem domu nastopila flavtistka Liza Hawlina Prešiček in evfonist Luka Einfalt.
Predstavila se bosta s Purcellovo suito Abdelazer, Haydnovim Koncertom za flavto in orkester v D-duru,
Sojar Voglarjevim Koncertom za evfonij in godalni orkester ter Bartokovim Romunskim plesom. V sezoni bodo sledili še tradicionalni novoletni koncert (26. decembra), zatem pa še trije, v marcu, aprilu in juniju. Tretji abonmajski koncert bo tako na sporedu 5. marca, ko bo kot solist nastopil pianist Benjamin Govže, in sicer bodo zaigrali skladbe Regerja Lirični Andante, Bravničarja
Uvod: Di-fi fest
Festival 3-KONS se ne da. Danes ga pripravljajo štiri celjske srednje šole. Trem, ki jih druži Kosovelova ulica, so se tokrat pridružili še v srednji šoli za strojništvo, me-hatroniko in medije.
Uvod v festival je bil že po tradiciji festival dijaškega filma Di-fi fest, ki so ga v Mestnem kinu Metropol organizirali včeraj zvečer. Tokrat so ga pripravili drugače, saj so že pomladi objavili razpis, v minulih dneh pa so za vse prijavljene v Celjskem mladinskem centru organizirali tudi izobraževalne delavnice. Festival ima tudi tokrat temo, dijaki so namreč ustvarjali na temo Hočem. Najboljšim filmom po izbiri žirije in občinstva so včeraj zvečer podelili nagrade kosovel.
Sam festival 3-KONS pa se dogaja danes (petek). Osrednje prizorišče je ponovno na Kosovelovi ulici, kjer se vrstijo nastopi številnih šolskih in drugih glasbenih, plesnih, dramskih in drugih skupin. Dijaki na ta način pokažejo svojo ustvarjalnost in vse, kar jih ob šolskih programih še zanima. Ob tem so v vseh sodelujočih šolah pripravili tudi številne tematske ustvarjalne delavnice.
BS
Divertissement za klavir in godalni orkester ter Mendelssohn Bartholdyja Capriccio Op.81. Na četrtem abonmajskem koncertu 23. aprila se bo predstavil klarinetist Jože Kotar s Kalin-nikovo Serenado za godala, Bjelinskovim Koncertom za klarinet in godalni orkester ter Lutoslawskovimi Petimi ljudskimi melodijami. Abonma bo Celjski godalni orkester zaključil 4. junija v stolni cerkvi sv. Danijela, ko se jim bo kot solist pridružil trobentač Franc Kosem. Zaigrali bodo Bonon-cinovo Simfonio iz oratorija »Jošua«, Torellijev Koncert za trobento in orkester v D-duru, Telemannov Koncert za trobento in orkester v D-duru ter Bachov Bran-denburški koncert št. 2 v F-duru.
ŠO
Prodajna mesta vstopnic:
Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, hiša vstopnic City center, TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje, dodatne informacije: 051 364 333.
Jubilej
avanturističnega podviga
Mineva 30 let, odkar je skupina treh celjskih deskarjev in enega ljubljanskega v organizaciji takratne revije Teleks izpeljala neverjeten podvig. Rudi Kajtner, Vlado Nendl, Zdravko Konda in Tine Gu-zej so ob spremljevalni ekipi - Matjažu Kralju v napihljivem čolnu in Dragu Horvatu v kombiju na kopnem (del poti ga je spremljal še France Logonder) - v 26 dneh predeskali tisoč kilometrov takratne jugoslovanske obale od Ulcinja do Ankarana.
Za takratne čase neverjeten avanturistični podvig je bil zelo odmeven. Ob reportažah novinarja Guzeja v Teleksu so ga tudi člani odprave sami dokumentirali s kamero. Nastal je film, ki so ga zdaj digitalizirali in ga bodo v soboto podvigu in jubileju v čast prikazali v Mestnem kinu Metropol v Celju. Dogodek, ki se bo začel ob 20. uri, bo tudi prva uradna premiera tega dokumentarca. V spominu iz tedanjih reportaž ostajajo številne peripetije. Od brezvetrja, ki je jadralce na deski spremljalo lep čas poti, do težav spremljevalcev in neverjetnega podatka, da
so maratonci na svojih deskah preživeli tudi po 13 in več ur dnevno. In doživljali zgode in nezgode. Od tega, da so kar naprej izgubljali zvezo s spremljevalnim kombijem, do tega, da so na svoji poti srečevali nenavadne in tudi nevarne morske prebivalce, ubežali dinamitu, s katerim so Dalmatinci lovili ribe, nenadejano zašli v območje vojaških vaj takratne JLA... Kasnejši izračun je pokazal, da so na račun brezvetrja, ko so morali s svojimi jadri »veslati« po morju, namesto načrtovanih tisoč prejadrali kar dvakrat več kilometrov.
Jutrišnji projekciji filma, ki ga je posnel Drago Horvat ob obilni pomoči udeležencev avanturistične peripetije, bo sledil še pogovor s sodelujočimi v tem podvigu. Dogodek je pripravil Zgodovinski arhiv Celje v sodelovanju z Mestnim kinom Metropol. Vstop je prost.
BRST
VLADO KRESLIN
i Beltinško bando in Malimi bogovi
Po) mi pesem...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
, -1 , i.
mm
12
SPORT
NOVI TEDNIK
»Naslovov smo že vajeni«
Za kegljačicami celjskega Lanteksa je že deveto zmagoslavje v svetovnem pokalu. Nemški Augsburg so z nasmejanimi obrazi zapustile Barbara Fidel, Rada Savič, Eva Sajko, Anja Koz-mus, Nada Savič in Brigita Strelec, tudi Polona Rogina in Saša Črep.
V	svojem sedmem zaporednem finalu so petič zmagale. Enkratna generacija. Ustvaril jo je Lado Gobec, trener in še marsikaj drugega v celjskem klubu.
Se najprej posvetiva igri vaših izbrank ali vendarle senzaciji v polfinalu? Ste si ogledali obračun favorizira-nega Bamberga in subotiške-ga Pionirja iz Srbije, ki je bil šele četrti v kvalifikacijah?
Svoje delo v prvem polfinalu smo opravili po pričakovanjih, nato pa ostali v dvorani in opazovali naslednje tekmice. Slutili smo, da bo zanimivo, kajti Srbkinje niso imele česa izgubiti, Nemke pa veliko. Slednje so bile obremenjene z lanskim porazom proti isti ekipi v evropski ligi. Obračun je bil dolgo izenačen, potem pa se je odprlo eni izmed Srbkinj in gostiteljice so bile nenadoma zmedene. To je že značilno za njih, če jim dolgo slediš. Nam je šel razplet na roko, namreč lani smo Srbkinje v finalu evropske lige premagali z 8:0. Psihološka prednost je bila na naši strani.
Je bilo kaj bojazni v kvalifikacijah, da se ne bi uvrstili na prva štiri mesta?
Ta strah vselej obstaja, sedem do osem ekip je precej izenačenih. Začeli smo dobro, zaradi zgodnje precejšnje prednosti pred petouvrščeno ekipo ni bilo nobene panike,
V	kvalifikacijah šteje zgolj skupni seštevek kegljev, v polfinalu in finalu pa predvsem posamični dvoboji. Oba je dobila le Barbara Fidel. V kvalifikacijah je podrla 581 kegljev, v polfinalu 548 in v finalu 578. Ostale: Rada Savič (546, 573, 559), Anja Kozmus (557, 502, 546), Eva Sajko (588, 557, 546), Brigita Strelec (535, 534, 608), Nada Savič (548, 559, 606).
Ekipa Lada Gobca (prvi z desne) je vedno dobro razpoložena.
pač pa sproščenost. Motiviranost nas ni krasila, za prvi položaj se nismo trudili. Prinaša sicer v polfinalu četrtega iz kvalifikacij, kar pa je lahko varljivo, če ga ne vzameš resno. In Bambergu se je prav to pripetilo.
V	finale ste se uvrstili po zmagi nad romunskim Ele-ktromuresem s 5:3, vaše varovanke so podrle 69 kegljev več od tekmic. Izkazalo se je, da je bila to najtežja preizkušnja ...
Začeli smo slabo in po prvih treh tekmovalkah so Romunke vodile z 2:1, toda v seštevku smo zaostajali zgolj za šest kegljev. Naslednja trojica je igrala bolje, pravzaprav pa obračun prelomila šele v zadnjih 30 lučajih. Bilo je napeto in izenačeno, Elektromuresu pa se je poznala izguba dveh kakovostnih igralk.
V	finale ste tako vstopili kot popolni favorit. Kaj ste dejali svojim dekletom, da bi se izognili usodi Bamber-ga?
Nič posebnega, motiv sploh ni bil težava. Res pa je, da smo že pred potjo v Augsburg načrtovali, da se Bambergu maščujemo za lanski poraz. To misel je bilo treba potisniti v ozadje, saj so Nemke izpadle, nakar so naša dekleta prav v finalu dosegla najboljši rezultat. Že prej so bila prepričana, da bodo gladko zmagala. Bilo bi 7:1, a je Sajkovi v zadnjih lučajih roka malce zadrhtela.
Kam bi v svetovni zgodovi-
ni ženskega kegljanja umestili vaš klub?
Glede na prva mesta v tekmovanju prvakov in v evropski ligi prvakinj, ki poteka šele od leta 2002, smo na prvem mestu. Če pa seštejemo medalje, ki so jih naše tekmovalke osvojile s slovensko reprezentanco, potem pa je razlika v našo korist še večja. Vsi slovenski uspehi po osamosvojitvi s člansko, mladinsko in kadetsko selekcijo so v največji meri povezani s kegljačicami našega kluba.
Kakšne so bile v tej sezoni primerjave dosežkov vaših tekmovalk z moškimi, tako pri nas kot v tujini?
V pripravah na svetovni pokal smo odigrali štiri tekme v državni ligi. V Cerknici sicer nismo bili zadovoljni z dosežkom, toda nato sta moška prvoligaša podrla po 150 kegljev manj od nas. Podobno je bilo tudi v Postojni. Že vrsto let pred velikimi tekmovanji sploh ne igramo prijateljskih tekem proti ženskim ekipam, temveč zgolj proti moštvom. Triglav je bil drugi v DP, ugnali smo ga tako doma kot v Kranju. Na svetovnem pokalu je tekmoval Konstruktor in v kvalifikacijah podrl le 14 kegljev več od naših deklet, ki pa so v finalu krepko, za 60 ali 70 kegljev presegle izid naših državnih prvakov.
Bi si kdo iz svetovnega vrha upal staviti, da bo premagal vašo tekmovalko?
Pred dvema ali tremi leti, ko
je bila Barbara Fidel v izjemni formi, so si bili najboljši svetovni kegljači enotni pri oceni; če bi jo želeli premagati, bi morali prikazati vse, kar znajo. In kaj se je zgodilo: na svetovnem pokalu v Ritzingu je bila Barbara v seštevku treh nastopov boljša tudi od vseh moških. Svetovni prvak, Srb Vilmoš Zavarko, je trenutno zgodba zase, toda na prijateljskem dvoboju letos v Celju mu je Barbara dihala za ovratnik do zadnjih lučajev.
Vi še kegljate?
Ne, tudi za sprostitev ne. Tu in tam pa primem kroglo in izvedem lučaj, ko učim mlade tekmovalke pravilno tehniko.
Katera dekleta bodo nastopila konec meseca na posamičnem svetovnem prvenstvu na Poljskem?
Konec junija smo določili deset kandidatk. Po prvih štirih krogih 1. slovenske lige so na prvih šestih mestih po rezultatih naše tekmovalke. Izbira je enostavna, seveda pa sem upošteval rezultate drugih tekmovalk na mednarodnih tekmah.
Leta hitro tečejo in zdaj je stanje glede starosti naslednje: Barbara Fidel in Eva Sajko 27 let, Rada in Nada Savič ter Anja Kozmus 25 let. Še dolgo lahko vrhunsko nastopajo. Pa vseeno, imate že v ozadju njihove naslednice?
V Augburgu sta bili zraven 23-letna Polona Rogina in 17-
letna Saša Črep. Omenil bi še Anjo Dobravec in Patricijo Bizjak. Če ne bo večjih presenečenj, bo sedanja ekipa zdržala skupaj še dve leti, medtem pa bomo že vključevali mlajše.
Kdaj je bilo najbolj veselo v Augsburgu?
Evforije ni bilo, večerjali pa smo v restavraciji za hitro prehrano. Nato smo sedli v kombi in že hiteli domov. Malce smo že vajeni naslovov, ta je že deveti. Upam, da bomo po svetovnem prvenstvu našli dan, ko se bomo lahko v miru poveselili.
Tudi vodilne v ekipi niso poskusile nemškega piva?
Vodstvo NBC nas je še posebej opozorilo na strogo dopinško kontrolo. Nasploh moje tekmovalke med turnirjem ...
Mislil sem po finalu?
Ne, resnično ni bilo časa. Fotografiranje, večerja in pot, kajti še ena noč v hotelu bi zelo povišala naše stroške. Denarja pa .
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, SHERPA
Lado Gobec
KK Lanteks je imel 19-krat najboljšo žensko ekipo Celja, 27-krat najboljšo kegljaško v Sloveniji (od leta 1985), ima 180 medalj na mednarodnih tekmovanjih (84 zlatih), zbral je 18 medalj v svetovnem pokalu (9 zlatih), 8 v evropski ligi prvakinj (4 zlate) .
PANORAMA
ROKOMET
1. SL, 6. krog: Trimo - Celje Pivovarna Laško 23:27 (13:13); Garcia 8, Rojc 4; Skube 8, Zelenovic 6, Razgor 5, Marguč 4, Lekai 3, Mlakar 1, Gorenje - Sevnica 38:21 (19:11); Melic 13, Cehte 7, Golčar 4, Medved, Bezjak 3, Dobelšek, Pucelj 2, Miklav-čič, Gaber, Gams, Bajram 1; Nered, Sirk 4.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 5. krog: Athlete - Partizan 52:97; Oro-zovic 19, Gabrovšek 9, Lisec 8, Ocvirk, Potočnik 6, Abra-movič, Dimec 2; Dabovic 18, Radočaj 16. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 12. 10.
MALI NOGOMET
1.	SL, 5. krog, Rogatec: Do-bovec - Puntar (20), Škofije: Bronx - Nazarje (20.30).
Sobota, 13. 10.
NOGOMET
2.	SL, 11. krog, Celje: Šam-pion - Dob (15.30).
3.	SL - vzhod, 8. krog: Šmarje pri Jelšah - Grad, Štore: Kovinar - Zreče (15.30).
Štajerska liga, 8. krog, Sladki Vrh: Paloma - Šoštanj, Žalec - Slovenj Gradec, Šentjur - Pohorje (15.30).
MČL, MNZ Celje, 8. krog: Rogaška - Pivovar Laško, Vojnik - Mons Claudius, Krško B - Radeče (15.30).
MALI NOGOMET
2. SL, 4. krog, Ilirska Bistrica: Krt - Veplas Velenje (19).
ROKOMET
Liga prvakov, 3. krog: Kiel-ce - Gorenje (17), Celje Pivovarna Laško - Savehof (20).
1.	SL (ž), 4. krog: Žalec - Celje (18), Velenje - Piran (19).
Nedelja, 14. 10.
NOGOMET
2.	SL, 11. krog: Šmartno 1928 - Dravinja (15.30).
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 4. krog: Pecs - Athlete (18).
NOVI TEDNIK
ŠPORT
13
Zaradi jutrišnjih tekem v evropski ligi prvakov so rokometaši Celja Pivovarne Laško in Gorenja vnaprej odigrali srečanja šestega kroga 1. slovenske lige.
Oboji so zmagali, Velenj-čani doma s Sevnico z 38:21, nato pa so včeraj dopoldne odpotovali na Poljsko. Med potniki v avtobusu ni bilo Jureta Dolenca, izjemno pomembnega člena ekipe Branka Tamšeta. Dolenec še ni zacelil poškodbe, ki jo je staknil na derbiju v dvorani Zlatorog in zato ne bo nastopil proti Kielcam.
Po pričakovanjih je bilo bolj napeto v Trebnjem, kjer se je polčas zaključil izenačeno. Do 54. minute se je še naprej odvijal enakovreden boj, nato pa je Nemanja Zelenovic, desni zunanji napadalec, ki si je samozavest malce povrnil na tekmi z Atleticom, v štirih minutah
CINKARNA
Znova streljali mimo
Nogometni klub Celje je imel v prejšnji sezoni precej sreče pri žrebu v tekmovanju za pokal NZS. Podobno se dogaja tudi v tej sezoni. Celjani so v osmini finala izločili nižjeligaša Brda, v četrtfinalu pa jim je žreb namenil Dravinjo.
Seveda je vodstvu celjskega kluba povsem jasno, da mora biti morebitno podcenjevanje drugoligaša povsem izključeno. Dravinja je namreč v prejšnjem krogu pokala izločila Domžale. Prvi obračun bo 24. oktobra v Celju, povratni pa teden dni kasneje v Slovenskih Konjicah. Zanimivo je, da so bili Konjičani in Celjani dogovorjeni za prijateljsko tekmo v Slovenskih Konjicah. Po razpletu žreba pa si je vodstvo
Dravinje premislilo.
Tako si je celjski prvoligaš našel drugega tekmeca. In po osmih letih so prijateljsko tekmo odigrali nogometaši Celja in Šampiona. Pred praznimi tribunami Arene Petrol je zmagal drugoligaš z 2:0. V 20. minuti je zadel
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Usluga Partizanu
V Trebnjem je bil najbolj učinkovit Sebastian Skube, skupaj s soigralci pa je uspel popolnoma zaustaviti brata Staša.
Brez rane iz Trebnjega
dosegel tri zaporedne gole in Celje je občutno povedlo, zmagalo pa s 27:23. Zelenovic je dosegel šest golov, še dva več Sebastian Skube, David Razgor 5, Gašper Marguč štiri, Urban Lesjak je zaustavil 13 strelov.
DŠ
Foto: SHERPA
Celjske košarkarice so v vnaprej odigrani tekmi 5. kroga Jadranske lige v domači dvorani s 97:52 izgubile s Partizanom. Sinoči so začele igrati tekme tudi v državnem prvenstvu, in sicer doma z Domžalami, v nedeljo pa bodo gostovale pri madžarskem Pecsu.
Pri Athleteu so ugodili prošnji Partizana, da tekmo 5. kroga odigrajo prej, kot je bilo zastavljeno. Beograjčanke so se namreč v Kranjski Gori pomerile z Galatasarayem.
Dobra šola
Že pred tekmo je bilo jasno, kako bo potekala. Večina Partizanovih košarkaric igra za reprezentanco Srbije. Ekipo vodi Marina Maljkovic, hči selektorja moške izbrane vrste Slovenije. Partizanova igra je značilna po presingu, ki je prisoten od prve do zadnje sekunde tekme. Čeprav so mlade Celjanke visoko izgubile (brez poškodovanih Marice Gajic in Žive Macure), pa je bila tekma za njih zelo dobra šola. Larisa Ocvirk (6 točk) in Teja Dimec (2 točki)
sta vknjižili prve točke v Jadranski ligi. Najučinkovitejša je bila znova kapetanka Sanja Orozovic, ki se je ustavila pri 19 točkah.
Na Madžarsko
»V tekmo smo vstopile premalo čvrsto. Nasprotnice so prevladovale, me pa nismo imele igralke, ki bi potegnila za sabo celotno ekipo. Težko se je bilo prebiti čez sredino, skakati pod obročema. Izgubljenih žog je bilo preveč. Izgovora, da smo premlade, ne sme biti. Morale bi biti bolj osredotočene, potem ko se nismo psihično dovolj dobro pripravile,« je dejala Nina Gabrovšek (9 točk), trener Damir Grgič je pristavil: »Tako kot prejšnje leto se tudi tokrat nismo znali zoperstaviti ekipi Partizana, ki je že drugo leto zapored proti nam izjemno
učinkovita. Pokazali smo preveč spoštovanja, a vse to je del procesa oziroma odraščanja, ki ga morajo naše mlade igralke doživeti, da bi lahko enkrat tudi one igrale na takšni ravni, kot igra Partizan.« Pri gostjah je 19 točk vpisala Milica Dabovic.
Celjanke so sinoči odigrale tekmo 1. kroga v domačem prvenstvu. V nedeljo jih čaka 6. krog Jadranske lige. Gostovale bodo pri Pecsu, kjer naj bi bilo kar 2.000 gledalcev. »Težko je držati zahteven ritem, vendar smo delali dobro in smo kvalitetno pripravljeni. Še vedno smo brez dveh ključnih igralk iz prve peterke, a se ne predajamo. Madžarska ekipa ima več izkušenj. Če se nam bo ponudila priložnost za presenečenje, jo bomo poizkusili izkoristiti,« je pripomnil Grgič.
MITJA KNEZ
CINKARNA
Zaporedni zmagi Trstenjakove
Miha Korošec, ki je sprva igral za svoj prejšnji klub, v 90. pa še Domen Janžič. Varovanci Marijana Pušnika si bodo morali najti slabšega nižjeligaša, da bodo pred gostovanjem v Murski Soboti dvignili strelsko formo.
DŠ
Slovenska ženska judo reprezentanca se je udeležila tekme svetovnega pokala v Carigradu.
Največ uspeha so imele Celjanke. V ospredju je bila znova 22-letna Tina Trstenjak, ki je svoji prvi zmagi v Rimu že teden dni kasneje dodala prvo mesto v turški prestolnici. V kategoriji do 63 kilogramov je v finalu z iponom ugnala Nemko Claudio Ahrens. Tudi preostale dvoboje, s Turkinjo
Incedayi, Francozinjo Bellard in Nemko Trajdos je zaključila predčasno in tako pod strokovnim vodstvom Marjana Fabjana odlično štartala v olimpijski ciklus.
Tinin uspeh sta s tretjima mestoma dopolnili še dve Celjanki, v isti kategoriji Vlo-ra Bedeti in Anka Pogačnik v kategoriji do 70 kg, ki se je tako prvič okitila z odličjem v svetovnem pokalu.
DŠ, foto: GrupA
Tina Trstenjak se bori v »bivši Urškini kategoriji«.
Še bo napeto
NOV ŠPORTNI PROGRAM V OSNOVNEM PAKETU DIGITALNE PROGRAMSKE SHEME
t^raOUŠJL
Na Sport Klub Prime lahko ekskluzivno spremljate špansko nogometno prvenstvo - La Ligo. Do konca leta 2012 bo program za vse naše naročnike na digitalno televizijo* na voljo brez doplačila.
V razigravanju za prvaka 1. celjske lige malega nogometa je na Skalni kleti Šar-gi premagal Kompole s 7:3, v derbiju do tega kroga vodilnih moštev pa je Tristar ugnal Casablanco s 5:2.
Za zmagovalce je dvakrat zadel Adrinek, po enkrat pa Kroflič, Iskrač in Berbič. Tristar ima sedaj tri točke
pri vašem kabelskem operaterju
^TURNŠEK -
_f_ .m
r<$ r
Bftvw.turnsek.si info@turnsek.net 03 42 88 198 03 42 88 199
več od Šargija, v ponedeljek (19.40) bo v medsebojnem obračunu padla odločitev o prvaku. Lestvica - od 1. do 4. mesta: Tristar 43 točk, Šargi 40, Casablanca 38, Kompole 31, od 5. do 8.: Maček tisk 31, AH Škorjanec Hochkraut
27, Etol 24, Smrkci 19, od 9. do 12.: Engrotuš 21, Amaterji Občina 19, Hudinja Champion pub 16, Novem 12, od 13. do 15.: Bolnica Celje 14, Nova vas CC 7, Metropol Okna Stopar 6.
DŠ, foto: GrupA

T
V.*

tli
MlPOtti	polrjrtirr
OVIJ C HKC3 intimnih
Derbi je bil oster in neizprosen, paša za oči pa tudi zaradi kakovosti.
14
ZGODBE. Ki JIH
Župnik, ki tika
Med drugim je predsednik nadzornega odbora gasilcev
V župnijah Podčetrtek in Polje, kjer je župnik Jožef Rogač, so bili ljudje, ki jih je njihov razmeroma mlad župnik tikal, najprej presenečeni. »Na ta način lažje vzpostavim odnos, vikam seveda bolne in veliko starejše,« nam je povedal župnik Rogač, ki je prejel letošnje najvišje priznanje Občine Podčetrtek.
Tudi sam sem bil pred ka- drugim pripravil že štiri Jo-
kšnim letom nekoliko presenečen, ko me je župnik kot precej starejšega novinarja tikal, vendar sem to pripisal doslednemu upoštevanju krščanskega nauka, da smo si po Kristusu vsi bratje. »V začetku so bili nekateri v Podčetrtku presenečeni, pozneje so se navadili. Tudi sam imam najraje, če me tikajo,« je pojasnil župnik Rogač, ki je v Obsotelju zelo priljubljen. Občinsko priznanje ni naključno ali vljudnostnega značaja. »Kot izgleda nekaj let, ki sem jih preživel v teh župnijah in krajih, pušča neke sledi in sadove. Priznanje vsekakor pomeni spodbudo za naprej,« je komentiral visoko občinsko priznanje. K občinskemu priznanju je bistveno prispevalo Rogačevo sodelovanje z lokalnim okoljem.
Peš po župniji
Jožef Rogač je odličen organizator ter je tako med
žefove pohode od Podčetrtka do Polja ob Sotli ter v obratni smeri. »Ko sva se nekoč pogovarjala s predsednikom planinskega društva, sem mu predlagal pohod od fare do fare. Ljudje so ga lepo sprejeli, na dan pohoda si tudi vzamem čas, da obe župniji prehodim peš, namesto hitre vožnje z avtomobilom,« je zadovoljen z Jožefovim pohodom, ki je v času, ko goduje sveti Jožef delavec ter obenem z njim domači župnik. Župnik je na čelu pohoda, vsako leto po drugi trasi ter s postanki pri drugih gostoljubnih domačijah.
V župniji prav tako pripravljajo vsakoletni mladinski oratorij, ki poveže večjo skupino mladih, v župniji sv. Miklavža v Polju je uvedel mikla-ževanje, po novem praznujejo v obeh župnijah tudi celodnevni župnijski dan. Župnijski dan, ki je seveda povezan še z zabavo in s pogostitvijo. Jožef Rogač sodeluje v Polju z
vsemi društvi, od društva za ohranjanje starih običajev do športnega društva, v Podčetrtku sodeluje najbolj s gasilci, kjer je že štiri leta predsednik nadzornega odbora. Z gasilci se je spoznal po preselitvi v Podčetrtek, med pogovorom o župnikovem blagoslovu na praznovanju 125-letnice društva. »Kmalu smo se spoprijateljili in tako je naneslo, da so gasilci pri obnovi župnišča prvi pomagali,« se spominja Rogač, ki je bil v domačem Prekmurju gasilec že v fantovskih letih. Med podčetrteški-mi gasilci je nato med drugim prevzel vodenje gostinskega dela gasilskih prireditev, vse od nabave do skrbi za strežno osebje.
Dovolj priložnosti za »gucanje«
V Obsotelje je prišel, potem ko se je njegov kaplanski staž v Beltincih, v domačem Prekmurju, iztekel. »Na pogovoru pri škofu Kramber-gerju mi je bila ponujena vrsta župnij, brez posebnega premisleka sem se odločil za Podčetrtek, čeprav nisem tu nikogar poznal,« se spominja odločitve za trg ob mejni reki. Ko se je pripeljal
na pogovor z bivšim župnikom, je tako moral prvega mimoidočega vprašati, kje sploh je župnišče.
V Podčetrtku mu danes ne manjka niti priložnosti za domače »gučanje«, pogovarjanje po prekmursko, saj živi v trgu družina iz pokrajine ob Muri, s katero se dnevno srečuje ob hrani ter pri delu v župniji. Tudi turisti pogosto »gučijo«, čeprav se župnik Rogač zelo rad vrača v Prekmurje, če le more. Tam je bil doma na kmetiji s tremi otroki kot najstarejši, iz zelo verne družine, njegov dedek mizar je celo opremil znamenito domačo cerkev v Bogojini, Plečnikovo mojstrovino. Med njegovimi sorodniki so škof Jožef Smej ter še trije duhovniki.
»Res je tudi, da se iz Prek-murja, kjer se sprostim, vedno rad vrnem v Podčetrtek, saj je moj dom zdaj tu,« omenja župnik Rogač. Domačini iz Podčetrtka so danes postali celo že kar dobri poznavalci prekmurske kulture in če jih vprašate, kaj sta na primer >langaš< ali >pajani krü<, bo večina dobro vedela.
BRANE JERANKO
Najvišje letošnje občinsko priznanje so v občini Podčetrtek namenili župniku Jožefu Rogaču, ki pravi: »Všeč mi je predvsem to, da so me ljudje sprejeli takšnega, kakršen sem. Ko sem prišel v te kraje, sem jasno povedal, da se ne želim posebej prilagajati ter da hočem ostati takšen, kakršen sem. Očitno je, da so ljudje to sprejeli,« pravi o osmih letih bivanja v Obsotelju ter na Kozjanskem.« (Foto: BJ)
Jo bogati in radosti
Mira Iskrač je dolgoletna prostovoljka Slovenskega društva hospic
Celjanka Mira Iskrač je zapisana prostovoljstvu. Pravi, da jo bogati in radosti, iz njega črpa ogromno ljubezni in tudi znanja. Pred 16 leti se je pridružila Slovenskemu društvu hospic, znanje, kako pomagati osebam, ki se jim izteka življenje, ter njihovim svojcem, pa je sprva črpala v Mariboru. Čez nekaj let je hospic zaživel še v Celju in Iskračeva mu še danes ostaja zvesta.
Mira Iskrač kot prostovoljka v Slovenskem društvu hospic spremlja umirajoče v njihovih zadnjih mesecih, tednih in dnevih življenja. Podporo, predvsem tisto čustveno, nudi tako hudo bolnim ljudem kot njihovim svojcem, s smrtjo osebe pa se, kot pravi, druženje z družino ne
konča. Z družino je, če ta želi, namreč tudi med žalovanjem.
Smrt je del življenjske poti
Iskračeva pravi, da jo umirajoči in družine, ko jih obišče prvič, sprejmejo zelo različno, večina pa v njej vidi upanje, radost, svetilnik, ki prinaša ljubezen. Ena bistvenih nalog Mire Iskrač in ostalih hospi-cevih prostovoljcev je ljudem približati smrt in jo predstaviti kot nekaj naravnega, neizbežnega. Kot ugotavlja, je večina Slovencev še nedavno smrt odrivala v kot, kot da ni del življenjske poti, v zadnjem času pa je, kot pravi, predvsem po zaslugi hospica zavel nov duh in ljudje se vedno bolj zaveda-
PISEZIVLJENJE	15
strahov pred smrtjo toliko, kolikor je ljudi. Vsak se z njo sooča na svojstven način, prav vsakemu pa se kot prostovoljka trudi zagotoviti kar se da kakovostne zadnje dni, tedne in mesece življenja.
Vedno se najde čas
V dolgih letih prostovoljstva se je Mira srečala že z nešteto zgodbami, vsaka je nekaj posebnega in vsaka ji pusti vsaj majhen pečat. Spominja se na primer, kako je pred veliko leti
Mira Iskrač poleg Slovenskega društva hospic prostovoljno deluje tudi v fundaciji Share international. Tako je med drugim po vsej državi pripravljala razstave in predstavljala pojem pravične delitve dobrin. Šolske potrebščine, ki jih je zbrala, je darovala Slovenski karitas, denarne prispevke pa za odprtje šole za otroke z Downovim sindromom.
Mira Iskrač zadnja tri leta poleg pomoči hudo bolnim in njihovim svojcem v Slovenskem društvu hospic vodi tudi program prostovoljstva na ravni celotne države. Prostovoljce iz vse Slovenije povezuje v enotni hospic. Sama posebej rada, čas preživlja tudi v hiši hospic, edini tovrstni v Sloveniji. Dvanajst postelj je skoraj vedno polnih, umirajočim pa tam poleg druženja in pogovorov, kot pravi, tudi lika, čisti in kuha. (Foto: GrupA)
jo neizbežnosti konca življenja. Po njenih besedah se umirajoči in njihovi svojci sicer bojijo predvsem bolečine, ki spremlja hudo bolne ljudi. A ta strah je v svetu, kjer ne manjka zdravil za lajšanje bolečin, kot pravi Iskra-čeva, popolnoma odveč.
»V hospicu najprej odpravimo fizično bolečino, zatem pa se posvetimo notranjemu življenju človeka, bodisi odpuščanju, starim zameram, strahu, kaj se bo zgodilo, ko nekoga ne bo več,« razlaga in dodaja, da je
obiskovala gospoda z rakom in njegovo ženo, zelo verna človeka. »Gospod je igral orglice, žena pa je prepevala cerkvene pesmi. Veliko sta molila, ker sama nisem bila vzgojena v tem duhu, molitev nisem znala. Svojo stisko sem zaupala župniku in dal mi je molitve-nik, da sem se tudi sama lahko naučila nekaj molitev. Le tako sem lahko ostala z njima, ju poslušala in jima pomagala vse do konca,« se spominja. Ob tem poudarja, da zahteva spremljanje umirajočih in žalujočih čustveno in mentalno stabilne prostovoljce, ki pa morajo imeti razvito tudi duhovno komponento. Kot pravi, je posameznik med umiranjem nekako najbližje sam sebi, svojemu notranjemu jazu in izredno pomembno je, da je prostovoljec čuteč ter da mu zna prisluhniti in ga slišati.
Ekonomistka po poklicu, ki je danes že v pokoju dokazuje, da predani prostovoljci niso le ljudje, ki poklicno prihajajo iz socialnih ali zdravstvenih vod, temveč lahko klic prostovoljstva zasliši prav vsak. Ob tem je prepričana, da pomanjkanje časa ne sme biti izgovor. »Kjer je volja, je tudi pot,« pravi.
ANJA DEUČMAN
Hospic ima na Celjskem trenutno 12 prostovoljcev, potrebe po novih so velike. Za vse, ki želijo postati prostovoljci in so polnoletni, za četrtek, 18. oktobra, na sedežu celjskega območnega odbora v Kocenovi ulici pripravljajo uvodni seminar. Novembra se bo začelo usposabljanje prostovoljcev, ki bo sestavljeno iz desetih sklopov izobraževanj, Iskračeva ob tem pravi, da z vsakim posameznikom pred usposabljanjem in po njem opravijo tudi individualni razgovor. Dodaja še, da so v hospicu dobrodošli tudi prostovoljci, ki želijo opravljati le administrativna dela.
Prostovoljstvo
/Jk^mI Predlagajte prostovoljca iz svojega kraja! •: y tedniktant-rc.si
Verjame, da ni nemogočih poti
Boštjan Štefanič iz Radeč, prvi slepi knjigovodja v Sloveniji, odprl celo svoje podjetje
Izšolal se je za telefonista, ker se je zdelo, da je to bolj ali manj vse, kar si kot slepa oseba sploh lahko izbere. Z razvojem tehnologije pa je ugotovil, da se njegove možnosti širijo. Ko se je odločil, da bo postal knjigovodja z nacionalno poklicno kvalifikacijo, mu je prav prišel osebni moto, da nemogočih poti ni. Zdaj ko stopa na samostojno poklicno pot, pa si tu in tam še zavrti Smo-larjevo Ne se bat. Sicer pa je Boštjan izreden vzor optimizma in hvaležnosti za vse priložnosti, ki so nam v življenju dane.
Trenutka, ko se je zavedel, da so njegove možnosti drugačne od večine njegovih vrstnikov, se niti ne spominja več. »Verjamem pa, da se je staršem ob mojem rojstvu po svoje sesul svet. Socialna možnost integracije, šolanja in podpore v 80. letih še zdaleč ni bila taka kot danes,« pripoveduje Boštjan. Kot enega najzgodnej ših spominov opiše svojo pot v Beograd. »Oče me je naložil na prtljažnik kolesa. Peljala sva se v Zidani Most in od tam z vlakom v takratno skupno prestolnico. Baje je obstajala možnost, da bi me pri 15 letih operirali. Nikoli se ni zgodilo.« Vlake pa ima še danes rad. »So moja pot v svet. Imam srečo, da živim ob najbolj prometni progi v državi in sem na ta način precej mobilen in samostojen.«
Prepričan vase sem šel na vse ali nič
Boštjan se je šolal v Ljubljani v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, v Škofji Loki pa je končal srednjo šolo in si pridobil poklic telefonista. »Zadeva me ni kaj prida zanimala in razen trimesečne prakse se s tem nikoli nisem ukvarjal. Sem pa z razvojem računalnikov in telefonov ugotovil, da se svet odpira tudi zame.« Nove tehnološke možnosti so ga tako navdušile, da je začel pisati celo članke za računalniško revijo. Nekoč je med vestičkami našel novico o knjigovodskem programu miniMAX. »Delo z računalniki je danes slepim omogočeno s brailovo vrstico. Ampak ta naprava, ki potiska pike iz ravne podlage, stane toliko kot povprečen avtomobil. Sam uporabljam računalniške programe, ki glasovno berejo z ekrana. Z njihovo pomočjo in posluhom gospe Tanje Goljar iz Šoštanja, ki mi je v svojem podjetju dala možnost učenja, sem se priučil dela.« Cilj
je bila pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, a do tja je moral premagati veliko ovir. Najtežje je bilo določene ljudi prepričati, da priznajo potrebne tehnične prilagoditve sistema. »Šel sem na vse ali nič. Vedel sem, da zadevo obvladam in nisem mogel dovoliti, da bi mi preprečili, da to tudi dokažem. Sem pa vesel, ker bo moja izkušnja mojim naslednikom gotovo olajšala pot, če bi se zanjo odločili.«
Boštjan se zaveda, kako draga delovna sila bi bil za potencialne delodajalce. Zato ni dolgo razmišljal, kako naprej. »Kot ponudnik storitve sem lahko konkurenčen. Pa tudi ekološko zelo sprejemljiv. Vse moje poslovanje je elektronsko. Sem kar malo alergičen, če je treba še kaj preskenirati. Elektronsko poslovanje je danes že na tako
visokem nivoju, da res ne bi bilo treba opletati s papirjem. In stranko si danes na ta način lahko dobim celo iz Kopra. Kaj takega je bilo še pred nekaj leti čisto nemogoče.«
Nihče ni rad v vlogi samokolnice
Da je pri uradnih inštitucijah še vedno pogosta diskriminacija slepih, je Boštjan v neki raziskavi pred leti celo pomagal dokazati črno na belem. Ena od svetlih izjem med občinami, ki so slepemu posredovale informacijo v njemu dostopni obliki, je bila tudi Mestna občina Celje. Sicer pa so predsodki med ljudmi še bolj pogosti.
»S tem se ne obremenjujem preveč. Ljudje so taki in drugačni, obremenjeni z marsičim. Veliko stikov sem navezal preko spleta, pred tem še preko
pisem. Lepo smo se ujeli, ko pa smo izmenjali fotografije, je marsikdo prekinil stike. V živo ljudi sam po videzu in mimiki sicer ne morem soditi, vendar mi o njih glas in način govora veliko povesta. Vsekakor zelo hitro vem, če se nekdo zares pogovarja z mano ali zgolj zaradi lepšega.«
15. oktober, svetovni dan bele palice, je namenjen tudi temu, da se videči česa naučimo. »Verjetno bi marsikdo pristopil, pa ne zna. Še vedno se najde kdo, ki me prime za roko in vleče okrog, ali potiska pred seboj kot samo-kolnico. Osnovni bonton in človeško spoštovanje najbolje deluje tudi v odnosu s slepimi osebami,« hudomušno zaključi Boštjan.
StO, foto: GrupA
Boštjan Štefanič je od rojstva slep. Na desno oko mu je ostalo le pol odstotka vida, kar mu poleg bele palice v svetlem delu dneva še precej pomaga pri gibanju in orientaciji v prostoru. A telesni hibi se doslej ni pustil pretirano motiti. »Omejitve si postavljamo najprej v glavi,« je prepričan. Kot slepi knjigovodja je prav te dni odprl svoje samostojno podjetje.
16
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Slovenija ni le »za domačo uporabo«
Visoki predstavnik RS za vprašanje nasledstva Rudi Gabrovec o krizi, bankah in rešitvah
Za Rudija Gabrovca bi večina Zgornje-savinjčanov težko sestavila karierno pot, čeprav je že več kot štiri desetletja domačin v tej dolini. Še zdaj uradno živi v Nazarjah, vendar bi si izjemnega gospoda, ki ga še najbolje opiše beseda kavalir, zaradi postojank na poklicni poti težko predstavljali samo v tem okolju.
»Po svoje je res težko razumeti, da govorimo o Sloveniji kot o majhni deželi, da sami sebe pomanjšujemo,« se je glasil del Gabrovčevega razmišljanja na pogovoru v organizaciji zgornjesavinjskega Društva računovodij, finančnikov in revizorjev, ki v teh dneh slavi pol stoletja. »Nisem še slišal, da bi kdo govoril o Izraelu kot majhni državi, čeprav je po površini približno enako velik kot Slovenija. Od skupno 211 držav sveta je po ozemlju in/ali prebivalstvu le nekaj velikih, večina pa je mnogo bolj primerljivih s Slovenijo. Nikjer ne piše, da je z relativno majhnostjo države kaj posebej narobe, dokler ta država dela prave stvari na pravi način - v manjši državi je to celo nekoliko lažje, ker so si ljudje bližje kot v veliki. To velja tako za EU kot ves preostali svet.«
Slovenija je v krizi, vendar sami trdite, da ne v krizi denarja ...
Svetovna finančna kriza, ki se je leta 2007 pojavila v ZDA in se kasneje sprevrgla v mednarodno gospodarsko krizo, je v drugi polovici leta 2008 oplazila tudi Slovenijo. Zaradi pretežne usmerjenosti v izvoz se je to odrazilo najprej v zmanjšanju naročil našemu izvoznemu gospodarstvu in tudi neplačilih oziroma znatnih zamudah pri plačilih. Reakcija, da se upočasnjeni denarni tok nadomesti z dodatnim zadolževanjem na ravni države, je bila sicer primerna, a mogoče premalo domišljena, ker nihče od odločujočih ni pričakoval, da bo kriza dosegla takšen obseg, trajanje in takšno globino, kot jo je. Ta dodatna zadolžitev države je namreč končala v glavnem kot naložba države v poslovnih bankah RS, največ na računih pri NLB. Nenazadnje se je tudi svet odločil, da drastično poveča količino denarja v obtoku, da kriza ne bi prešla v neobvladljive razsežnosti. Svet je dobil okrog 16 trilijonov dolarjev dodatne finančne injekcije, kar je nekako toliko, kot je letni družbeni proizvod ZDA.
... temveč bolj v krizi vodenja.
Zgodba je dobila drugo razsežnost. Iz finančnega in gospodarskega problema se je razvil politični, ki je v končni fazi zaradi narave političnega ustroja EU in tudi Slovenije pripeljal do krize vodenja. Dejansko izpade tako, da so države, tudi velesile, z močnimi domačimi voditelji bistveno bolje izpeljale korake potrebnih prilagoditev v ekonomski politiki in jih je kriza le oplazila ali pa še to ne v primerjavi s tistimi, kjer je kriza vodenja dejansko dodala svoje h gospodarski krizi.
Zdravilo?
Več demokracije in ne več denarja. Veste, o tem, da imamo v Sloveniji gospodarsko krizo, ni sicer nobenega dvoma, a so njeni vzroki danes precej različni od tistih, ki so jo povzročili mednarodni dejavniki. V veliki meri so danes ti vzroki tudi politični, ker smo nekje po poti spregledali, da je za umik iz ekonomskih težav potrebna tudi strnjena politična volja in temu ustrezen »leadership«, ki z motivacijo omogoči boljšo izrabo razpoložljivih virov - tudi človeških. Trenutno je tako, da imajo slovenski prebivalci na računih bank približno 2,4 milijarde evrov več denarja kot pred krizo. Res je tudi, da
»Za srečanje Bush-Putin smo se dogovorili na Drnovškov rojstni dan. Takrat so bili bogovi z nami: vreme je bilo bri-Ijantno, vse je >klapalo<, logistično pa je šlo za tako zahteven projekt, da je bilo za znoret.«
V mozirski galeriji so pogovor z Rudijem Gabrovcem pripravili 4. oktobra, po naključju na dan, ko se je mladi pripravnik pred 42 leti s pony ekspressom pripeljal iz Maribora. V mislih je sicer odzvanjala Amerika, vendar je agronom, nato ekonomist, svojo kariero začel kot pospeševalec (še dandanes dobro zapisan v spominu ljudi) v mozirski zadrugi. Potem je prevzel vodenje trgovskega podjetja Savinja. Od tam ga je pot vodila na mesto direktorja Banke Velenje, kjer je zaradi izjemnih težav Gorenja doživljal precej »divje zgodbe«, ki jih je zaključil kot eden od štirih podpredsednikov Ljubljanske banke. Po dveh desetletjih so se mu uresničile sanje o Ameriki, saj je prevzel vodenje LBS Bank v New Yorku in to počel deset let. Po vrnitvi ga je za direktorja Urada predsednika vlade povabil takratni predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Že takrat se je, na zaprosilo dr. Drnovška, začel ukvarjati s problematiko nasledstva. Po spletu okoliščin je leta 2004 prestopil med diplomate in kot veleposlanik prevzel vodenje veleposlaništva na Danskem, pristojno še za Norveško, Islandijo in Litvo. Sedaj deluje kot visoki predstavnik Republike Slovenije za vprašanje nasledstva.
»Dr. Arhar je nekoč dejal, da je denar plašljiva ptica. Če pomanjšuješ samega sebe, če med ljudmi širiš apatijo in nezadovoljstvo, če se zamenjujejo besedni pomeni racionalizacije, varčevanja in zmanjševanja, potem je domač in tuj investitor negotov do točke, ko se za naložbo še ne odloči, čeprav so pogoji za to prisotni. Se pač čaka, če že ne kar odleti kam drugam, kjer te negotovosti ni v takšni meri. Denar pač mora delati.«
je količina bančnega kapitala okrog 20 odstotkov višja kot pred krizo - še nikoli v zgodovini slovenskega bančništva ni bila tako visoka. Torej ni denar tisto, kar je trenutno kritično.
Slaba banka, o kateri tako na veliko govorimo, po vašem prepričanju ne bo niti slaba niti banka.
Ja, tako je. Ne vem, zakaj naj bi ta pravna gospodarska entiteta bila »slaba«. V njej bodo morali delati verjetno nadpovprečno usposobljeni ljudje z vrhunskimi specifičnimi znanji s področja investicijskega bančništva in tudi tisti, ki lahko podjetjem pomagajo iz gospodarskih in likvidnostnih zagat. V bistvu naj bi v tej entiteti skrbeli za to, da se podjetja, ki jih je obstoječi menedžment spravil na rob propada ali celo čez, spreobrnejo in z novimi voditelji in novimi lastniki dosežejo takšno novo stanje, da bodo ponovno koristili družbi. Nenazadnje, tudi če pride do propada, je v življenju podjetij to mnogokrat nov začetek. Mogoče je Mura lahko za zgled, kako se nekaj konča in se lahko zgodi nekaj drugega, kar ponovno koristi družbi.
Upam, da je jasno, da je floskula »slaba banka« popolnoma neprimerna za gospodarsko entiteto v državni lasti, ki šele nastaja in se pred neumnostmi tovrstnih skovank še braniti ne more. A če se nekaj začne z negativno konotacijo, potem je skoraj nemogoče zmagati. In to etiketiranje me zato kar nič ne navdušuje. Je začetek slabega, namesto da bi bilo začetek dobrega. Ali bi vi šli garat v takšno podjetje, ki ga mediji in javnost že od vsega začetka obravnavajo v negativni luči, vi pa naj bi bili rešitelj teh zavoženih podjetij?
Verjetno se strinjate, da sta tako delovna kot pokojninska zakonodaja potrebni posodobitve?
Seveda, a tudi v sami davčni politiki je še kar nekaj prostora za izboljšave, ki bodo bolj stimulativno vplivale na voljo po novih naložbah. To se vse dela in dokler se to dela z roko v roki z vsemi socialnimi partnerji, je to pozitivno in ima možnost za uspeh. V trenutku, ko bo nekdo v tem dialogu namesto argumenta dogovora uporabil argument moči, pa bodo zadeve končale na stranskih poteh in bodo skoraj zagotovo na daljši rok neuspešne. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da smo del mednarodne skupnosti in da skoraj vse, kar se na tem prostoru izreče v javnosti, dobi svojo angleško različico, ki zaobide svet. Kdorkoli ima interes za Slovenijo, to spremlja. Preprosto ni več možno, da nekaj damo v javnost »za domačo uporabo«. Vse domače je hkrati del mednarodnega.
Kje torej iskati (in najti) rešitev za izhod iz krize?
Že vaše vprašanje je sporno. Mati Tereza je nekoč zavrnila udeležbo na velikem pohodu proti vojni. Ob tem je dejala, da ko bodo organizirali demonstracije in pohod za mir,
»Pravzaprav je večina podjetij v Sloveniji uspešnih - nenazadnje je naša stopnja nezaposlenosti le 8,4-odstotna, merjeno po mednarodnih standardih. Ob tem smo tudi tretja ali četrta najmanj zadolžena država med članicami EU. Po indeksu prosperitete smo na 22. mestu na svetu. Za nami je torej kar 189 držav, boljših od nas pa le 21.«
se bo odzvala.
Tudi s krizo in iskanjem izhoda iz nje je tako. Iskati je treba poti k ponovnemu zagonu, poti k dolgoročno vzdržni gospodarski rasti. In odgovori, kako doseči pot k dolgoročno vzdržni gospodarski rasti, so popolnoma različni od tistih, ki se vežejo na besedo kriza. Že ko se ta beseda nediskriminatorno in vsevprek dnevno pojavlja, se vsi ukvarjajo s krizo. Ne z vzroki ali rešitvami, ampak s samopomilovanjem, ker smo v krizi. Če razmišljamo o krizi, potem pač tudi sami zapademo v apatijo in gledamo, kaj narediti, da nas kriza ne bi prizadela. Namesto da bi iskali pot k novemu, se oklepamo tega, da ne bi izgubili že pridobljenega. Ob krizi se ustavimo. In tako se tudi sami znajdemo v krizi - lastni krizi.
Nasprotno od tega je, če iščemo pot, kako bi zadeve, ob razpoložljivih virih zastavili tako, da bi lahko dolgoročno vzdržno rastli. Ne le gospodarsko, temveč tudi kot ljudje. Dobri zgledi vlečejo in tistemu, ki mu uspe, se počasi priključijo še drugi. Pogled se obrne v prihodnost in nič več v preteklost. Sedanjost postane izhodišče za naprej in ne izhodišče za pogled nazaj. Več optimizma, torej? Če poskušam odgovoriti v mejah možnega, bi rekel, da je treba najti optimizem, samo-zaupanje, medsebojno zaupanje in obrniti pogled proti prihodnosti. Ni mogoče, da bi Slovenci naredili več, kot lahko pol milijarde ljudi EU kupi. Je pa naš problem, če tej masi potencialnih kupcev ne znamo prodajati. Torej rešitev ni v tem, da nehamo delati produkt ali storitev, temveč da dobimo novega kupca. Uspešni so to že storili. Če se bodo našla nova, plačilno sposobna tržišča, kar je naloga menedžmenta in ne tistih, ki delajo v proizvodnji, potem preprosto ne more biti problem zaposliti še tistih nekaj, ki so bili v teh čudnih časih osebno prizadeti in so izgubili delo. Biti brez dela pomeni tudi izgubiti dostojanstvo. In to slednje je nedvomno politični problem. A rešitev je v rokah podjetniškega menedžmenta in ne politike. Politika ni tista, ki ustvarja delovna mesta - ustvarjajo jih podjetniki, pa tudi država v javnem sektorju. Politika je le tista, ki za vse udeležence na trgu zagotovi enake možnosti in nediskriminacijo. Do zdaj se je to sicer od časa do časa malo zalomilo, a se je tudi popravilo in se še popravlja. Vse dokler ni politika inštrument moči kapitala, kaže biti optimist. Ko bo kapital imel poleg svoje tudi moč politike, bo ponovno kriza. Kapital je namreč tisti, ki se hrani s krizo in od nje živi.
URŠKA SELIŠNIK
»Prav jezijo me skovanke, ki si jih ne vem kdo v medijskem ali političnem prostoru izmisli. Se še spomnite izraza udbo mafija? Vsi naj bi vedeli, kaj ti izrazi pomenijo, a dejansko nihče ne ve, za kaj v resnici gre. To, kar se pripravlja, je agencija, torej inštitucija korporativnega prava. Ni banka po nobenem bančnem atributu. Ne sprejema depozitov, ne daje kreditov, ne posluje z občani in ni oziroma ne bo del bančnega sistema Slovenije in ne bo pod nadzorno pristojnostjo Banke Slovenije. Torej ni banka.«
NOVI TEDNIK
PORTRET
17
Gozdne jagode za zlatenico namesto za moč
Milan Stante, maturant generacije 1934, človek z izjemno življenjsko zgodbo - Diplomirani pravnik, glasbenik in režiser, tudi avtor nemške slovnice - Srečanja s Hitlerjem, Titom in z Agatho Christie

Milan Stante je po osnovnem poklicu pravnik, ki je opravljal delo sodnika, najprej v Celju, v težkih povojnih letih v Beogradu in nazadnje v Ljubljani, ob tem pa je bil tudi priznan koncertni harmonikar in pianist ter učitelj glasbe. Znan je še kot gledališki in tudi filmski režiser, bil je dramaturg nekdanjega Triglav filma in nenazadnje je tudi avtor nemške slovnice. Kljub visoki starosti je še vedno aktiven in veliko piše - in prav ustvarjalni nemir je bil tisto glavno vodilo, ki ga je usmerjalo v življenju. Zato velja prisluhniti njegovemu receptu, da je treba v življenju malo jesti, kar se alkohola tiče, spiti le kakšen kozarček, zlasti pa slediti svojim načelom vselej, ko si prepričan, da imaš prav. A Milan Stante ni le najstarejši maturant, ampak najbrž tudi eden najstarejših voznikov v Sloveniji. Na zadnjem zdravniškem pregledu za podaljšanje vozniškega dovoljenja namreč zdravnica ni našla prav nobenega razloga, da ne bi smel več sesti za volan. Kot sam pravi, pa je vseeno rajši sopotnik sinu ali hčerki kot voznik v svojem 22 let starem avtomobilu.
Ne zgodi se pogosto, da najstniki dobro uro pozorno poslušajo gospoda pri skoraj 97 letih. In da njegovo pripoved le občasno prekine - ampak takrat res gromek - smeh. V torek popoldne je v takšnem razpoloženju uspelo držati dobro stotnijo okrog 80 let mlajših gimnazijcev skoraj 97-letnemu Milanu Stantetu, maturantu generacije 1934 zdajšnje I. gimnazije v Celju. Pri starosti bom natančna, saj me je najstarejši slovenski maturant hitro popravil, da jih bo 97 dopolnil, če bo sreča mila, šele čez dobre tri mesece - februarja 2013.
»Ko me danes kdo vpraša po poreklu, vedno povem, da sem Štajerec. In se nič ne zlažem,« je stik z gimnazijci vzpostavil vitalen in iskriv gospod pri skoraj 97 letih. Resda se je še do nedavnega vselej predstavljal za »Cel'ana«, a potem, ko mu je neka mlajša sogovornica z začudenjem odvrnila, če je res Cigan, ga je minilo. Po materi iz Marije Snežne v Zgornji Savinjski dolini in očetu iz Svetega Lovrenca pri Štorah ter starih starših z Dravskega Polja se fantiču, rojenemu streljaj nad znano gostilno Belaj na Polulah pri Celju, po žilah res pretaka štajerska kri. In nanjo je kljub letom in desetletjem, preživetim izven rodnega mesta, še vedno ponosen. Kot tudi na družinsko hišo na Polulah, za katero - »staro gospo«, kot sam pravi - zdaj skrbi skupaj s sinom Alešem in hčerko Ando. Že skoraj 30 let pa živi v najemniškem stanovanju v Ljubljani, v Wolfovi ulici 6, prav tam, kjer je »Primičeva Julija z okna dol gledala v gostilno, kjer je posedal Prešeren«.
Lepi in žalostni spomini
Današnjim gimnazijcem je najprej razložil šolski sistem z začetka prejšnjega stoletja, ki ga je po opravljenih sprejemnih izpitih po štirih letih osnovne šole pripeljal v nižjo gimnazijo. Še v čas pred malo maturo sega njegov najbolj žalosten spomin na gimnazijska leta v Celju. Sošolec je namreč k pouku prinesel pištolo in v razredu med odmorom -ne vedoč, da so v njej naboji - ustrelil izpred table. »Drugega sošolca je naboj zgrešil le za las, a v steno je izvrtal veliko luknjo.« A kot da šok v razredu še ni bil dovolj, je fant želel pištolo kasneje preizkusiti še v mestnem parku. Na streljanje je povabil tudi Milana, ki pa je bil seveda še preveč prestrašen in jo je raje podurhal domov. Danes še vedno z žalostnim glasom pove, da se je potem tisto streljanje tragično končalo, saj se je sošolec v parku nesrečno ustrelil in zato njegov pogreb ostaja eden najbolj žalostnih spominov na mladost v Celju.
A na danes častitljivo 204-letno gimnazijo ga veže tudi ogromno lepih spominov. Najbolj svetli so prav na učitelje in med njimi na priznanega zgodovinarja Janka Orožna, ki so ga dijaki zaradi njegove prijaznosti klicali kar Atek. »Zato še danes ne morem razumeti, kako se je lahko na sošolca, ki ga je pomotoma poklical s tem vzdevkom, tako razjezil, da je zahteval njegovo izključitev iz gimnazije ...«
Na zrelostni izpit z zlatenico
Gimnazijcem, mnoge med njimi v letošnjem šolskem letu čaka matura, je na srce položil besede, da je matura pred 78 leti bila in tudi še danes mora biti res zrelostni izpit. »Kasneje, na univerzi, so samo izpiti in kot seštevek teh izpitov še diploma. Matura je zrelostni izpit zato, ker se v tistem času mladostnik oblikuje v zrelega človeka.«
Sam se je nanjo dobro pripravljal in se izpitov ni bal. Resno je vzel tudi materin nasvet, naj si moči za dober študij nabere z gozdnimi jagodami. »Polno košaro mi jih je prinesla in jedel sem samo jagode,« je
pripovedoval in povedal, da je potem zjutraj pred maturo z visoko temperaturo in »povsem rumen« pristal pri zdravniku. Da je zlatenica in da sodi v bolniško posteljo, ne pa v šolo, je izvedel - a se ni dal. Prvi dan mature ga je čakal 4-urni pisni izpit iz slovenščine, po dveh urah in pol pisanja na temo Po hrbtu udari nas Turek, a v lica nas bije graščak se mu je iz nosa vlila kri. Tako močno, da je premočila izpitne pole. Namesto da bi odkorakal domov, je nadzornega učitelja prosil za nove liste in v poldrugi uri zmogel izpit vendarle dokončati. »Še huje je kazalo pri matematiki,« je »spodbujal« gimnazijce. Že med šolanjem so namreč dobili 300 matematičnih problemov, potem na maturi pa tako kot danes vlekli lističe z vprašanji. »Naučil sem se 299 odgovorov, le dokaza recipročne enačbe mi nikakor ni uspelo izpeljati. Pa saj sploh nisem računal, da ga bom izvlekel .« A ga je. In ker bi menjava lističa z vprašanjem pomenila preveč izgubljenih točk, je vseeno odkorakal pred tablo. »Pisal, pisal in pisal sem, sam nisem dobro vedel, kaj, a moj profesor Danilo Modrijan in nadzorni inšpektor iz Ljubljane sta vedno bolj odobravajoče prikimavala in dobro se je končalo.«
No, res dober zaključek je bila pravzaprav zabava za ves razred, ki so jo Milanovi starši pripravili na domačem vrtu na Polulah. »Najbrž zato, ker je z maturo pojenjala tudi moja zlatenica. In ko sem imel v žepu opravljene
izpite, sem bil tudi že povsem zdrav.«
Srečanje s Hitlerjem
Po maturi je Milana pot vodila na pravno fakulteto in tik pred začetkom druge svetovne vojne je že delal kot odvetniški pripravnik na mariborskem okrožnem sodišču. »Ko sem potem nekega dne hodil po mestnem središču, me je najprej ustavil civilist in rekel, da ne smem naprej. V trenutku so se okoli naju zgrnili še policisti in vojaki, a preden so sploh kaj rekli, so zacvilile gume in iz avtomobila je stopil mož v dolgem plašču. Pred kavarno Astoria je bilo to, le nekaj trenutkov pred tem, ko je potem ta mož, Adolf Hitler, svojim razložil, >naj mu naredijo to deželo spet nemško<.«
In tega naročila so se lotili zelo zagnano - z razvrščanjem ljudi po skupinah. Tisti, ki so bili primerni, da takoj postanejo državljani rajha, so prejeli rdeče izkaznice, drugi, ki so potrebovali preizkusno obdobje, zelene izkaznice, Milanu pa so v roke pomolili belo izkaznico, ki je pomenila, da je kandidat za koncentracijsko taborišče. Tega se je seveda ustrašil in ker »zveze za v partizane« ni našel, je zbežal k sorodnikom na Dunaj. »Nadejal sem se, da se bom v tako velikem mestu uspel skriti,« se spominja, a tam je močno zbolel. Zaradi hudega vnetja centralnega živčevja je povsem omrtvičen preležal nekaj mesecev, potem pa so ga, še vedno priklenjenega na poste-
ljo, poslali k staršem v Celje. »Znova sem shodil šele praktično tik pred osvoboditvijo. V času, ko so se mimo naše hiše proti Savinjski dolini valile trume ustašev in domobrancev. S puškami so ropotali tudi po naših vratih, a ker smo imeli v oskrbi sorodnika partizana s trebušnim tifusom, smo jo dobro odnesli. >Tifusarjev< so se vsi bali,« se spominja.
S Titom za klavirjem
Kmalu po vojni so pravnika Milana, takrat že zaposlenega na okrožnem sodišču v Celju, dobesedno čez noč poslali v Beograd. »V zvezni sekretariat za pravosodje,« se danes spominja in dodaja, da so njega izbrali zato, ker je bil še samski in je bilo tako najlažje. »Pa čeprav sem ravno takrat v Celju režiral gledališko predstavo in nas je do premiere ločilo le nekaj tednov.«
Gledališkega ustvarjanja Milan ni opustil niti v Beogradu, čeprav je s slovenskim kulturnim društvom enodejanko Raztrganci Mateja Bora (s Pavšičevo mlajšo sestro Milko sta bila sošolca v celjski gimnaziji, op. p.) na oder postavil zgolj za premiero. »Kljub temu, da mi je ob čestitkah sovjetski veleposlanik zaželel uspešne ponovitve, jih ni bilo,« se spominja, da je takratna zvezna oblast v duhu jugoslovanstva prepovedala nacionalne predstave.
A pravnika in po letu 1956 tudi diplomiranega gledališkega režiserja, delal pa je tudi kot filmski režiser, je zasvojila še glasba. Tako močno, da je vpisal in končal študij klavirja in harmonike v zagrebškem konservatoriju ter postal tudi učitelj glasbe. »Leta in leta sem nastopal z uveljavljenimi slovenskimi opernimi pevci, po domovini in tujini. Največ z Ladkom Korošcem, Rudolfom Franclom in Vilno Bukovec,« se spominja. S Korošcem sta skupaj nastopala dobrih 30 let in po enem od koncertov na Brdu pri Kranju so glasbenika povabili tudi na zakusko. »Ob kozarčku smo klepetali in poiskati sem moral toaletne prostore. Ker nisem vedel, kje so, sem odprl več vrat in v eni od sob je za klavirjem sedel maršal Tito. Ko sem se hotel diskretno umakniti, me je povabil, naj sedem k njemu, in potem sva dobrih 20 minut klepetala, prebirala tipke in Tito je obujal spomine na čase, ko je živel na Dunaju in veliko igral klavir.«
Z Agatho Christie v Zlatorogu
Znano je, da je Agatha Christie, morda še vedno prvo pero kriminalk, rada ube-žala javnosti in da je pogosto obiskovala tudi Slovenijo. »Povsem po naključju sva se spoznala med enim njenih takšnih obiskov v hotelu Zlatorog ob Bohinjskem jezeru,« je pripovedoval mladim. Za sosednjo mizo je opazil starejši par, ki se je glasno prerekal, in natakar mu je prišepnil, da je malo bolj glasna gostja znamenita Agatha. »Seveda nisem mogel odvrniti pogleda in ko je moški vstal in odkorakal od mize, se je dama obrnila k meni in me s povzdignjenim glasom vprašala, ali so tudi mene poslali, naj jo čuvam.« Ko ji je Milan odgovoril, da je zgolj planinec, ki se je v hotelu ustavil zato, da se odžeja in spočije, je bilo sitnobe konec in naključno srečanje se je razvilo v prijeten klepet.
In čeprav je bil torkov Stantetov obisk na I. gimnaziji v Celju napovedan kot predavanje, se je njegov nagovor gimnazijcem razvil v prijetno srečanje. Takšno, kjer so mladi spoznavali življenje moža, kakršnega bi še peterica težko preživela in bi bilo okrog 80 let razlike v starosti med njimi še z lučjo pri belem dnevu težko najti.
IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA
Romana Kveder: »Brez vztrajnosti ne bi uspela.«
Matija Bobek: »Veš mami, na prejšnji šoli sem trpel, pa se sploh nisem zavedal tega.«
Materina skrb premagala birokracijo
Roki odločanja pomembnejši od otroka?
Romana Kveder se je odločila in podala tudi prijavo Socialni inšpekciji RS oziroma pobudo za izredni inšpekcijski nadzor zaradi njenega primera na celjskem centru za socialno delo.
Matija Bobek. Simpatičen 12-letnik, zgovoren, izjemno razgledan za svoja leta. S tem pogumno zakrije svoje zdravstvene probleme. Ima hude gibalne težave, med drugim zelo slabo vidi, sluh se mu slabša iz leta v leto. Njegovo zdravljenje bo doživljenjsko, so zapisali zdravniki. Izkušnja in besede njegove matere Romane Kveder pa kažejo, da je vse to za slovenske predpise in birokracijo na drugem mestu. Samo njena vztrajnost, volja in moč so razlog, da je danes njen 12-letnik nasmejan. »Veš mami, v prejšnji šoli sem trpel, a se sploh nisem zavedal tega. Danes pa mi je lepo,« pravi Matija.
Lansko šolsko leto je dokončal v eni od celjskih osnovnih šol, nato ga je mama zaradi vedno večjih zdravstvenih težav vpisala v šolo, ki spada v okvir Centra za sluh in govor Maribor. A kalvarija se ni začela šele takrat.
»Vsa pretekla leta sem na Center za socialno delo Celje vlagala prošnje za dodat-
ke za nego otroka, saj ima hude motnje v razvoju, a so mi jih venomer zavračali z negativno rešitvijo,« pravi Kvedrova. Vodila jo je posebna želja, da otroku omogoči šolanje v okolju, kjer se bo najbolje počutil in kjer ga bodo najbolje razumeli. Vse to je povezano s stroški, ki
Lani maja se je zato podala v hud boj z birokracijo.
Vloge in pritožbe
»Na celjski center za socialno delo sem znova poslala vlogo za dodatek za nego otroka, potem vlogo za nadomestilo izgubljenega do-
Kvedrova ostala brez službe. Sledili so pisanje pritožb in spet dolgi meseci čakanja.
»Vmes so mi na CSD dejali, da sta vloga za dodatek za nego otroka in nadomestilo izgubljenega dohodka povezana oziroma pogojena in da enega
jala, so na ministrstvu naenkrat svoje mnenje spremenili in odločanje o dodatkih za nego otroka in nadomestilo izgubljenega dohodka vrnili v ponovno odločanje. In Kvedrova je s sinom spet ča-
te birokracije, nekaj denarja za pot v Maribor in ureditev prevoza sva si morala tudi izposoditi. Res pa je, če nama zdaj teh dodatkov ne bi odobrili, ne vem, kako bi vse to zmogla. Vse, kar si želim, je,
Ali je iz tega jasno, zakaj dodatek za nego otroka Kve-drovi sprva ni pripadal?
O b r a
z I O z
t e v:
,. H/nrpdloženlh dokazil ugotovljeno.
ugotovitvenem postopku ,e, «o na po-* P"»S— v Repu« ~	^
da ima otrok MATIJA BOBEK, roj.	ßdaj e mneni v postopku uveljavya 1 P
- zdravniška komisija I- stopnje, Pp^TZl™ iL S6I2W, iz katerega izhaja, da o^ ^ Ra
- da je
otroka, dne 29!08^201JJj^	viagatelju/ici dodatek za
nego
dodatka za nego ouu^ ^ ^eg^M^i^-^^ BOBEK ne Potreb^P^ podlagi drugega odstavna o .
jih Kvedrova enostavno ni mogla »pokriti« v svojimi finančnimi zmožnostmi. Ko so ji »strokovnjaki« svetovali, naj pač otroka samega pusti v domu v Mariboru med tednom, ni mogla verjeti lastnim ušesom, saj ve, da Matija potrebuje 24-urno nego.
hodka in za nadomestilo za krajši delovni čas. In sem čakala,« razlaga. Vse troje so ji nato zavrnili, ker ji pač glede na preučitev sinove dokumentacije, predvsem zdravstvene, nič od tega ni pripadalo. Nadomestilo za krajši delovni čas pa ji tako ali tako ne pripada, saj je
izplačila ni možno dobiti brez drugega. Kolikokrat sem klicala na CSD in na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pa je bilo videti, da marsikdo od teh, ki so mi svetovali, sploh ne ve, kaj je res in kaj ni,« je ogorčena Kvedrova.
Ker je s pritožbami in z dokazili o hudih zdravstvenih motnjah svojega sina vztra-
Šestdeset dni in obremenjenost centrov
Z nekaterimi vprašanji smo se obrnili tudi na Center za socialno delo Celje. Zanimalo nas je predvsem, zakaj se je vsa zadeva tako časovno vlekla in ali je takšna dolgotrajnost postopkov stalna praksa. Če Kvedrova namreč ne bi vztrajala in svojega otroka kljub vsemu vpisala v mariborsko šolo, ki je prilagojena njegovim zdravstvenim težavam, je vprašanje, kako bi se nadaljevalo njegovo izobraževanje. In kaj so nam odgovorili?
»Res je, da je gospa vložila vloge za višji dodatek za nego otroka, vlogo za pravico do nadomestila za izgubljen dohodek po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. V vseh teh primerih center odloča po pridobitvi mnenja zdravniške komisije, ki jo imenuje ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Torej center celotno dokumentacijo pošilja kot predlog komisiji za obravnavo in komisija izda mnenje o upravičenosti do te pravice v šestdesetih dneh. V primeru, ki ga navajate, je bilo mnenje
komisije negativno in je center izdal negativno odločbo. Gospa se je pritožila januarja letos. O pritožbi je odločal drugostopenjski organ na ministrstvu in je zadevo vrnil v ponovno odločanje. Z novimi izvidi in zdravstveno dokumentacijo je gospa v nadaljevanju postopka dokazovala upravičenost zahtevka. Komisija je ponovno odločala in mnenje komisije smo prejeli junija.
Pojasnili bi, da je postopek toliko časa trajal zaradi pritožbe, saj drugostopenjski organi in komisije odločajo oziroma podajo mnenje v šestdesetdnevnem zakonitem roku. Dejstvo je, da je bil v tem času tudi center obremenjen zaradi uveljavljanja nove zakonodaje. Z novo odločbo je uporabnici priznana pravica pravica do višjega dodatka za nego otroka od dneva vložitve vloge, torej za nazaj. O pravici do nadomestila za izgubljeni dohodek pa je komisija odločala na podlagi nove zdravstvene dokumentacije, in sicer za dve leti.«
kala. Bližal se je tudi letošnji september, ko je bilo treba urediti način prevoza v Maribor in vse ostalo, kar je s tem povezano. Spet stroški. »Nisva imela kaj veliko od letošnjih počitnic, medtem ko domnevam, da so si na CSD privoščili svoje dopuste. Moj in sinov dopust so predstavljale samo skrbi in finančna stiska,« pove mama z grenkim nasmehom.
Končno!
In po letu trde papirnate borbe in skrbi, ki jo je ves čas čutil tudi Matija, je prišla dobra novica. Priznali so ji dodatek za nego otroka in tudi nadomestilo za izgubljeni dohodek. Obvestilo o tem je dobila septembra, torej ko je Matija že začel hoditi v šolo v Maribor.
»Hvala bogu, da sem ga vpisala v šolo v Mariboru in da nisem klonila zaradi vse
da bi mu omogočila primerno šolanje,« dodaja Kvedro-va. In zato ne popušča.
»Še vedno me zanima, kdo bi mi moral vse te stvari razložiti - kam bi se morala obrniti v takšnem primeru, kdo bi mi moral pojasniti predpise, člene zakonov, me napotiti na prave naslove? Morda sinova zdravnica, ki je opazila njegove težave in bi mi lahko dejala, da imam kakšne pravice do dodatkov, ki nama bodo olajšali življenje? Kdo? Sama sem se to leto dneve in noči prebijala skozi uradne liste, celo zakonodajo, trkala na številna vrata, na celjskem centru za socialno delo so nadme poslali celo varnostnika, češ da sem grozila. Grozila? Samo borila sem se z birokracijo za pravice, ki pripadajo mojemu otroku,« končuje Kvedrova.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Kvedrova je na podlagi svojih pritožb in dokazil prejela višji dodatek za nego za obdobje enega leta (od dneva podaje vloge), nadomestilo za izgubljeni dohodek pa so ji odobrili od 1. julija naprej.
NOVI TEDNIK	KRONIKA	19
Lutolli še enkrat doživel poraz
Vrhovni sodniki niso našli napak
Skoraj 15-letna sodna bitka Osmana Lu-tollija je te dni doživela še en zanj negativen epilog. Niti vrhovni sodniki ne vidijo nepravilnosti pri njegovem zdravljenju, ko so mu zdravniki leta 1996 postavili napačno diagnozo - rak - in mu odstranili del pljuč. Naj spomnimo, da so vsi izvidi kasneje pokazali, da raka sploh ni imel. Namesto odškodnine je dobil račun za 16 tisoč evrov plačila sodnih stroškov.
Revizijo postopka na Višjem sodišču v Celju, ki je sodbo okrožnega sodišča le potrdilo, je zahteval Lutolli. Po pregledu kazenskega spisa pa vrhovni sodniki nepravilnosti niso ugotovili in so odločili v prid bolnišnicam. Lutolli je pred leti tožil celjsko, mariborsko
bolnišnico in bolnišnico v Topolšici, a je pogorel na celi črti. Celjska bolnišnica se je sklicevala na to, da so njeni zdravniki opravili le histopatološki pregled tkiva, ki so ga odvzeli v Topolšici, niso pa ga silili k operaciji. V Mariboru so dejali, da so tam operacijo opravili zgolj na podlagi izvida.
Bolnišnice so se branile tudi s tem, da so bile spremembe na pljučih vidne, zato ni mogoče govoriti o »nepotrebni operaciji«. Okrožno sodišče tudi ni ugodilo zahtevi Lutollijevega odvetnika po tujih izvedencih medicinske stroke. Kaj bo Lutolli storil zdaj, ni znano, želi pa si, da bi primer obravnavali tudi na evropskem sodišču.
SŠol, foto: SHERPA (arhiv NT)
Osman Lutolli. Boj proti bolnišnicam ni uspel.
Kamenikovi osem let zapora
Obsojena na Koroškem, v Celju pa kmalu spet na sodišče
Bo v Celju priznala krivdo?
V sredo so na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu zaradi prekupčevanja z mamili obsodili združbo petih, med njimi tudi Marijo Kamenik. Medtem ko je senat Simona Stogarta obsodil na pogojno kazen, je obtoženi Alen Al Roubaie dobil šest let zapora, Dragan Tešič pet let in dva meseca, Ada Zupanc pet let. Kamenikovo je doletela osemletna zaporna kazen. Očitali so jim nakup, prevoz, hrambo ter mednarodno tihotapljenje droge.
Kamenikova naj bi z dvema državljanoma Bosne in Hercegovine od avgusta leta 2009 do februarja lani v Slovenijo večkrat pretihotapila heroin. Drogo naj bi prodajali odvisnikom v Celju, na Koroškem in v Mariboru. Ta primer je znan po tem, da naj bi mamila med tihotapljenjem skrivali tudi v telesnih odprtinah.
Kamenikova je v postopku tudi pred celjskim okrožnim sodiščem. Tu zdaj čakajo na odločitev Kamenikove in soob-toženih Saša Fijavža, Alojza Založnika, Konrada Kamenika, ali bodo podpisali sporazum o priznanju krivde. Obtožnica pa jih bremeni prav tako prekupčevanja z mamili. Ali bodo krivdo priznali, bo znano 25. oktobra, ko se bo proces v Celju nadaljeval.
SŠol
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Pijan s ceste, zdaj v zapor
Kaznovan za tragedijo leta 2008
V sredo so na Okrožnem sodišču v Celju na leto in šest mesecev zapora obsodili Antona Vengusta iz Žalca. Avgusta 2008 je v Medlogu povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl njegov 40-letni sopotnik. Poleg zaporne kazni je dobil tudi enoletno prepoved vožnje motornih vozil B-kategorije.
Nesreča se je zgodila 11. avgusta v nočnih urah, ko je takrat 43-letni Vengust vozil po glavni cesti iz smeri Čopove ulice proti Levcu. V bližini križišča glavne in regionalne ceste je izgubil oblast nad vozilom, ki je bočno zdrselo po cesti in trčilo v robnik kolesarske steze, nato pa še v travnato nabrežino. Zaradi sunkovitega trka se je vozilo večkrat prevrnilo, iz avtomobila pa je padel 40-letni sopotnik in se hudo poškodoval. Naslednji dan je umrl v celjski bolnišnici. Vengust je krivdo priznal, na podlagi priznanja pa so mu izrekli nekoliko nižjo kazen. V času nesreče je bil pijan, napihal je 1,36 grama alkohola na kilogram telesne teže. Na delu, kjer je omejitev 50 km/h, je vozil s hitrostjo kar 115 km/h.
SŠol
Beg zaradi poskusa kraje ledvice
Vse se vrti okoli morebitnih spolnih uslug
Na torkovi večurni sodni obravnavi zoper Esada Čehajica zaradi posredovanja pri prostituciji so zaslišali dve priči, Čehajicevega sina Kemala in Eleno Fanico, ki v lokalu Vegas ni delala, je pa poznala tam zaposlena dekleta. Seveda se je tudi ta obravnava vrtela predvsem okoli vprašanja, ali so ženske v lokalu nudile gostom tudi spolne usluge. »Ne da bi vedel,« je na to vprašanje sodnici odgovoril Čehajicev sin, ki je takrat v lokalu delal kot natakar.
Čehajič mlajši je dejal, da so bile med zaposlenimi dekleti tudi diplomirane zdravnice, medicinske sestre in ekonomistke. Zanikal je tudi, da bi dekletom vzeli potne liste, je pa dejal, da so bili varno shranjeni v sefu. Dekleta so do potnih listov prosto dostopala. To je potrdila tudi Fanica. Ta je v Slovenijo prišla iz Molda-vije, kjer je imela otroka v bolnišnici zaradi bolezni ledvic, kar se je kasneje izkazalo za
laž. Kot je trdila v zaslišanju, naj bi moldavska mafija poskušala prodati ledvico njene hčere, to je ugotovila šele, ko je hčerko pripeljala v slovensko bolnišnico, kjer so ji dejali, da je otrok popolnoma zdrav. Na Čehajiča naj bi naletela med urejanjem papirjev za preselitev in mu naredila uslugo: preko dveh moldavskih agencij mu je pomagala najti dekleta za delo v njegovem lokalu. A se je z njimi pogovarjala le o plesu in animaciji gostov, nikakor pa ne tudi o tem, da bi morala gostom nuditi spolne usluge. Fanica je bila namreč sprva v tej zadevi obtožena, da je Čehajiču pomagala pri iskanju deklet in pri tem vedela, da naj bi šlo za prostitucijo, a so kasneje obtožnico zoper njo umaknili. Sodnici je omenila tudi, da naj bi jo na policiji ustrahovali. Česa je bila pravzaprav obtožena, sprva sploh ni vedela, saj naj bi jo na policiji zasliševali kar brez prevajalca, je trdila.
SŠol
Pes, ki ima rad cigarete
Cariniki celjske mobilne enote so konec preteklega tedna opravljali nadzor vozil in blaga na avtocesti pri počivališču Lopata. Pri tem so pregledali tudi romunski kombi in pod drobnogled vzeli tudi rezervno kolo.
Ker so pri nadzoru uporabljali tudi službenega psa za iskanje tobaka in tobačnih izdelkov, je zaznal, da se v kolesu skrivajo cigarete. Cariniki so nato odkrili 4800 cigaret znamke LM z moldavsko tobačno znamko. Neprijavljeno blago so zasegli, zoper voznika pa uvedli postopek o prekršku.
Padla pri Petričku
Na območju Anskega vrha v Liscah se je v torek popoldne huje poškodovala pohodnica. Ta je med sestopom s Petrička padla in si pri tem poškodovala nogo.
Na terenu so bili poleg reševalcev nujne medicinske pomoči tudi poklicni gasilci. Zaradi težavnega terena so morali posredovati tudi celjski gorski reševalci, ki so poškodovano po strmem gozdnatem terenu do reševalne ekipe spustili s pomočjo vrvne tehnike. To je njihova že 21. reševalna akcija letos, kar je več kot v primerjavi s celim lanskim letom.
Poškodovan motorist
V torek popoldne je bila cesta Celje-Laško dlje časa zaprta za promet. Malo pred 16. uro se je namreč v Košnici zgodila prometna nesreča, v kateri sta trčila voznik osebnega vozila in motorist. Motorist se je pri tem lažje poškodoval.
20
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Nehumano zvišanje DDV
Žal o predpisih odločajo tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, nimajo pa sočutja do narave, tokrat do živali. Zgrožena sem nad predlogom o zvišanju DDV za hrano za male živali. Se predlagatelj sploh zaveda, da bodo škodo utrpela ravno zavetišča za zavržene živali? Tudi društva proti mučenju živali, ki rešujejo in skrbijo za brezdomne, lačne in najdene živali, bodo močno občutila ta udarec. Da ne govorim o posameznih ljubiteljih živali, ki iz lastnih žepov kupujejo hrano za brezdomne prostoživeče živali. Zvišanje DDV za hrano malih živali je absurd vseh absurdov
-	sploh če pomislimo, da je na trgu mnogo izdelkov, ki bi si resnično zaslužili zvišanje DDV, kot so na primer krzno in še drugi predmeti razkošja, vendar brezsrčni predlagatelj tega ni upošteval. Hvale za take predpise
-	živali pa trpijo!
LEA EVA MÜLLER, predsednica NO Zveze DPMŽ Slovenije
Obnova
Slovenskih Konjic
Strinjam se z vsemi kritikami, ki so jih doslej napisali posamezniki o ureditvi starega mestnega jedra v
klopi in ostalim morala malo pozabavati protikorupcijska komisija in preveriti, ali se ni morda davkoplačevalski denar Konjičanov stekal tudi v kakšne zasebne žepe.
JOŽE JURC, Slovenske Konjice
Slovenskih Konjicah. Če odmislim počasnost izvajalcev, bi se dotaknil pregrešno dragih klopi, o katerih je največ polemik.
Ker sem bil nekoč tudi obrtnik kovinarske stroke, bi takšno klop izdelal za približno 450 do 500 evrov, pa še hrbtni naslon bi imela. Cena te klopi, uvožene iz Nemčije, pa je bila pregrešnih 1300 evrov, kot je pisalo v časopisih.
Iz Nemčije so uvozili tudi železna cvetlična korita, narejena iz 8-milimetrske pločevine, ki bi jih lahko pri nas izdelal že vsak navaden ključavničarski vajenec, ki se svojega poklica uči že eno leto. Zanima me, koliko je tako eno cvetlično korito stalo in zakaj tako klopi kot cvetličnih korit niso dala narediti kakšnemu domačemu izvajalcu. So pa ta korita tudi neestetska, saj bi bilo mnogo bolje in lepo, da bi bila izdelana v kamniti izvedbi, tako kot je tlakovan celoten Stari trg.
Nefunkcionalni so tudi podstavki za kolesa, ki so ponekod postavljeni tako nerodno, da bodo, če bo v njih kolo, ovirala pešce. Na novi tržnici je klopi toliko, da mimoidoči lahko misli, da je tam kakšen kino na prostem ali letno gledališče, saj je klopi petkrat več kot stojnic. Ob sprehodu sem do zdaj videl sedeti samo enega sprehajalca na eni od številnih klopi. Mislim, da bi se z zadevo pregrešno dragih
POHVALE
Pojdi z menoj ...
Iskrene čestitke za 58. rojstni dan našega Radia Celje. Gledam sliko v Novem tedniku ob reportaži o visoki obletnici, vidim, da na sliki manjkata Simona in Nena. Seveda nista bili prisotni na rojstnem dnevu, ker sta bili z nami na prijetnem letovanju v Supetaru na otoku Braču.
Za nami je zelo prijetno letovanje v akciji Pojdi z menoj NT&RC in turistične agencije Relax, poslovalnica Celje. Že junija v Črni gori je bilo nepozabno, a na Braču je bilo še lepše. Hotel je imel štiri zvezdice, zraven pa smo imeli še dve, in sicer Simono in Neno, zato je bil tudi nepozaben dopust.
V imenu udeležencev se lepo zahvaljujeva NT&RC, da sta bili z nami njuni prijazni sodelavki. Iskrena hvala tudi TA Relax, enoti Celje, za organizacijo in vodenje našega letovanja. Posebej se zahvaljujeva za lepe nagrade pri naših zabavnih igrah. Simona je vse ovekovečila s slikami, ki so bile objavljene v eni od torkovih številk Novega tednika. Še enkrat hvala! Organizatorjem letovanja pa želiva še veliko uspehov pri skupnih akcijah. Poslušalcem in bralcem naših medijev in Relaxa pa kličeva, naj se v čim večjem številu pridružijo skupnim letovanjem. Ne bo vam žal.
MARJAN in MARIJA TRŽAN, Štore
Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
Kopanje zemlje
Naša naročnica iz Celja sprašuje, kako je z dovoljenji za dela na meji med zasebnimi zemljišči, ali je potrebno soglasje mejaša. Lastnik sosednjega zemljišča namreč opravlja izkop globoko v zemljo, ponekod po več kot pol metra, zato bralko zanima, če za izkope potrebuje njeno soglasje. Bralka ima tik ob meji s sosedom garažo, kot kaže, bo lastnik sosednjega zemljišča tam prav tako postavil nek objekt, po vsej verjetnosti garažo.
Vodja službe za skupne zadeve v Upravni enoti Celje, Jožica Tamše, odgovarja: »Za vsak poseg oziroma gradnjo na parcelni meji se morajo lastniki zemljišč pisno sporazumeti. Za gradnjo ga-
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
raže kot nezahtevnega objekta (to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom), je po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS št. 37/2008) treba pridobiti gradbeno dovoljenje na pristojni upravni enoti, v kateri je nepremičnina.
V	kolikor bo nezahteven objekt, garaža, odmaknjen od sosednjega zemljišča najmanj tri metre, se gradbeno dovoljenje lahko izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kot to določa 2. odst. 74. c člena ZGO-1D, v nasprotnem primeru pa so v postopek izdaje gradbenega dovoljenja vključeni tudi lastniki oziroma solastniki sosednjih zemljišč (mejaši). To pomeni, da upravni organ v posebnem ugotovitvenem postopku razpiše ustno obravnavno, na katero povabi tudi vse lastnike oziroma solastnike nepremičnin, ki mejijo na zemljišče, kjer želi investitor zgraditi tovrstni objekt.
V	vsakem primeru pa je potrebno na pristojni občini, na območju katere leži nepremičnina, preveriti, ali je gradnja objekta skladna s prostorskim aktom, ki ureja območje nameravane gradnje. V kolikor so v prostorskem aktu konkretno
določeni odmiki od parcelnih mej, mora investitor pri gradnji objekta le-te v celoti upoštevati, v kolikor pa odmiki v prostorskem aktu niso izrecno določeni, upravni organ postopa na način, kot je že zgoraj navedeno.«
Slab signal
Bralka iz okolice Nove Cerkve se pritožuje zaradi slabega Mobitelovega signala na območju KS Nova Cerkev (občina Vojnik). Dober sprejem signala naj bi bil omogočen samo v središču krajevne skupnosti, manjka v ostalih večjih in manjših krajih, kot so Soc-ka, Velika Raven, Čreskova, Landek, Vine, Selce in Tr-novlje pri Socki, pa tudi v delu Vizor.
Nataša Osolnik iz Službe za korporativno komuniciranje v Telekomu Slovenije odgovarja: »Na območju Nove Cerkve, z namenom izboljšanja mobilnega signala, smo že pred časom začeli iskati rešitev za postavitev dodatne bazne postaje. Glede tehničnih zahtev smo ustrezno lokacijo že našli, trenutno smo v fazi potrditve izbrane lokacije. V kolikor se bo načrtovana izvedba izkazala za ustrezno, bodo sledili nadaljnji postopki, med njimi priprava finančnega načrta, urejanje potrebne dokumentacije, postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem je treba vedeti, da je dopolnjevanje sistema mobilnih telekomunikacij z novimi baznimi postajami zahteven tehnični in prostorski proces, sami upravni postopki trajajo različno dolgo, tudi več let.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
Z uojmloeLiMicuLostieLo starostu
NOVI TEDNIK
DIO, Ki GA BERETE
21
I
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
■
SOBOTA, 13. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 14. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 15. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 16. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 17. oktober
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
ČETRTEK, 18. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 19. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Univox)
Kaly, DJ Teo in Samuel Lucas
Teov žur za »zmiksanih« 40
»Bil je nepozaben žur, ki ti ga lahko pripravijo le pravi prijatelji,« je bil še dneve po tem navdušen Teodor Šleh-ta, sicer bolj znan kot DJ Teo. Kako tudi ne, ko pa je zakorakal v 40. leta, obletnico pa zabeležil čisto v svojem slogu. Zvesti poslušalci gotovo veste, da se petkov žur vsak teden začne na valovih Radia Celje. Z oddajo Clubbing ga uvede prav DJ Teo. Če nadaljujete doma ali greste v »life«, pa je pravzaprav samo stvar geografije.
Teo zdaj že lahko reče, da je krepko polovico svojega življenja posvetil glasbi. Svoje poslušalce iz tedna v teden seznanja z najnovejšo klubsko sceno. Ravno prav za ogrevanje za aktivno družabno življenje ob koncu tedna. Teo se namreč ponaša s tem, da je vedno poln energije in mu nikoli zares ne zmanjka idej. »Kot mulec sem začel glasbo vrteti po osnovnih šolah in kmalu osvojil prve diskoteke. Svojo oddajo sem imel že na nekaj glasbenih postajah, vendar je šele na Radiu Celje taka, kot si jo zares želim. 60 minut mene osebno.« DJ Tea lahko seveda slišite tudi v živo v nekaterih lokalih na velenjskem koncu, sicer pa ustvarja tudi avtorske skladbe v sodelovanju z znanimi imeni na slovenski glasbeni sceni.
Zabavo ob okroglem jubileju je načrtoval kar tri mesece, a je izpadla še veliko boljše, kot si je predstavljal. Glasbeno poslastico v velenjskem Spacebaru sta posebej zanj pripravila Nina Pušlar in Samuel Lucas. Večer pa je povezovala Kaly Kolonič, ki ga je
DJ Teo z Nino Pušlar
celo pripravila v stilu Davida Moralesa do plesa zgoraj brez. V čast 20 let glasbene kariere na 20 let podlage je DJ Teo zavrtel svoje največje uspešnice. Načrti za naprej so smeli, korak pa prožen in udoben. Konec koncev ga je na zabavi priznani čevljar Mitja Hojak presenetil s posebnim parom unikatnih čevljev. Čisto možno, da ga bodo v poslovnih vodah odnesli tudi čez mejo.
Z domačimi glasbenimi imeni lahko nove stvaritve pričakujemo kaj kmalu. Dotlej pa poslušajte DJ Tea v Clubbingu na Radiu Celje. Morda bo v goste kmalu pripeljal svojega glasbenega naslednika, nadebudnega devetletnika. Če še ne, bo »pobič« morda že kmalu slišal na ime DJ Nik.
StO
Foto: ALEKSANDER KAVČNIK
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	HALL OF FAME - SCRIPT
FEAT. WILL.I.AM	(4)
2.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS (2)
3.	WHITE LIGHT - GEORGE MICHAEL	(6)
4.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK
TOGETHER - TAYLOR SWIFT (5)
5.	LIVE WHILE WE'RE YOUNG -
ONE DIRECTION	(2)
6.	BAD - JACKSON MICHAEL
FEAT. PITBULL	(6)
7.	SETTLE DOWN - NO DOUBT (3)
8.	SHE WOLF - DAVID GUETTA FEAT. SIA	(1)
9.	WINGS - LITTLE MIX	(1)
10.	WHAT COULD HAVE BEEN LOVE? - AEROSMITH	(3) DOMAČA LESTVICA
1.	TI SE LJUBIŠ - TINKARA
KOVAČ	(5)
2.	NOVA REVOLUCIJA -
RED FIVE POINT STAR (2)
3.	LJUBEZENSKA PUŠČICA
- MANCA ŠPIK	(3)
4.	DRAGI - NANA MILČINSKI (4)
5.	LINO - PANDA & LARA BARUCA	(4)
6.	ZA SPREMEMBO - PETER LOVŠIN & ŠPANSKI BORCI (3)
7.	SE ZGODI - VILI RESNIK (2)
8.	ČOKOLADA IN VANILIJA -DARE KAURIČ &
MARTINA MAJERLE	(6)
9.	TI PRIHAJAŠ - MATEVŽ ŠTALEHAR - HAMO	(1)
10.	A BI Z MANO ŠLA -
ALEX VOLASKO	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO SKYFALL - ADELE
LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
SKRIVNOST - NIKKA JS ZATE TI ZAME - GOGS
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
■ VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	NAVIHANI IN MLADI -NAVIHANI MUZIKANTI (5)
2.	ODLOČI NAJ SRCE -
TAPRAVI FALOTI	(2)
3.	TEBI - ZREŠKA POMLAD (1)
4.	HOTEL POLICIJA -SLOVENSKIH 6	(4)
5.	MAMA, RAD TE IMAM - ZUM (3) PREDLOG ZA LESTVICO
SAJ BI TRKAL - GOLTE SLOVENSKIH 5 PLUS 1. SREČA OPOTEČA - NAVEZA
»Hibe« nas omejujejo, kolikor jim dovolimo
Mnfliw.radiocelje.com
Boštjan Štefanič iz Radeč je slep od rojstva. Prehodil je klasično izobraževalno pot, ki mu je prinesla za slepe osebe skoraj klišej-ski poklic. Postal je telefonist. A Boštjan je v prvi vrsti človek, ki uresničuje svoje izzive. Odločil se je za poklic po svojem okusu. Poiskal je računalniški program, njegove tehnične prilagoditve za slepe in podjetje, ki ga
je bilo pripravljeno šolati. Po mnogih birokratskih ovirah je danes prva slepa oseba v Sloveniji, ki je pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo za knjigovodjo. Te dni je odprl tudi svoje podjetje. V nedeljo, dan pred svetovnim dnevom bele palice, 15. oktobrom, ga bo pred mikrofon Radia Celje povabila Saška T. Ocvirk.
2.	PERICE NI VEČ - AZALEA
3.	SAMOTAR - NEMIR
4.	ČE KDO VE - GADI
5.	PRISLUHNI MI - VIHAR PREDLOG ZA LESTVICO SVETI MARTIN - ANS. FRANČIČ
(3) (1) (5)
(4) (2)
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
22
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK



Brezskrbni poletni dnevi so mimo, vstopamo počasi
v jesensko in zimsko obdobje, ponovno ho treba razmišljati o vzdrževanju naših nepremičnin. Treha se bo pripravili na novo kurilno sezono. Tisti, ki se
ogrevamo na klasičen način z energenti, kot so kurilno olje, drva, peleti itd., bomo morali postoriti
še vsakoletna vzdrževalna dela na sistemih ogrevanja in za to bomo potrebovali mojstre, ki nam bodo nudili svoje storitve, potrebujemo pa jih tudi za vzdrževalna dela ter za nepredvidene okvare. Da bomo lažje ponudili pomoč našim bralcem, vas vljudno vabimo, da nam svojo storitev in dejavnost predstavite tudi na naših straneh.
Potrudili se bomo, da homo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepoznavni s svojem okolju in širši okolici, saj Novi tednik berejo na širšem celjskem območju.
\
Za oglaševanje na straneh VSI NAŠI MOJSTRI pokličite 031 692 860.
v oglasni rubriki p«*»8^
31 692 860
Za Vasin Vaidom vrilmo: d o m o f i n a 1 -lesaiitvo	
DOMO FINfll. Ivjn A08AC Eft j.p, Ul. fliüOM Janiaijev 11 a 32 T 2 Vojni k GSM: 041 755 668 telefon/ta:!» ?ai 21 72 e-poita: domDÜoa(@>t-1 .ii	■	hiavstvo -	stavbno kteparstvo -	montaiö Velu* oken -	Izdelava midsireikov ■	izdelava ravnih In zelenih streh Pooblašieni krovec za k rili ne: GERARD, CREATQN. TONDACH, BflAMAt LINDAS, HOSEKRA,TEGQLA, 5-METAL, ESAL -
NOVO! POPRAVILO VETRQBRAN5KIH STEKEL IN PVC ODBIJAČEV
SERVIS VSEH INAMKVOZll =^JP0HT1
NA VSE STORITVE 10% popust ZA VSE UPOKOJENCE KlA MOTORS avt7
The Power fe Sufpriw*
škorjanec
gsmc MU 1453!, gar: OSI Sfi 5T) M: 03^7 714M. Uks: 01/57 7 H» «-mail: brigni.lxiur^dmitiw
sfjGiTABt/jifim lÄezastrefio.r(snS§~]
E'ioii^iiinntjrii^jkravs^ldepirskihirifto Jf	"^jTI
ta!BE^kntii»;P™rnlaras57 lIJOilDfiEj	' "'
w ww.stre h a -m eta I ko.i I
ZA mm IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KUUf POKLIČITE MASEGA STROKOVNJAKA ZA iTHEHl NA GSM: 041 622 385
SALON KERAMIKE V CELJU	
	I Mww.tDpro-groii&t,si
	• Veliko ixblra I KOPALNIŠKE n ZUNANJE ■ KERAMIKE li ZALOGE ■ Snmtcirrtr ARMATURE - KOPALNIŠKO i uhiilvo
	
Kidričeva cesta 6 Celje Te!.: 03 491 22 U.Ü41 659 547	

UVEDBA VODOVODNIH IN CENfMlMH NAPELJAV m SANAOJA KOPALNIC
WtlliQttt VUUHill d.i.e. Proilnska vas 34/d, Stare, gsm: 041 5B2 907
INSTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Branko Vrečar s.p. Gsm:041 452 889
vfdifeuanjf ogrpwInlJi&teir», wiMlnoiifrevinp, '.Jmwptwjt 'Odliviid 'Jiijlii.nij.i MnJDjJ kopalnlf. Ijv menjrondptofjeviinirTOigiijtrn Suho 1 ij, 3224 Dobje pri Planini, E-rrmll: vreurbraniio^gnflil tom
-	PFC I I A C E N E □ CiGRIV 1NJEHA f I! D.*i
iS riHaticoBiva
CISTI »H i 1 h JI U HIIHO 0 LiMIUOl OV OHA! CHI]
MTW T~|T>—W~Trfliir"l----1 'iiii'» mimii «h ti i» ■imjlMJl
BOLliRlI Zi OGRIVANII »Iljl.-.CUI »••......
Hiniminnji
-	GLJNI JdUl ;.r;ur,vjLnjnHj lli'öMYNiKl've&E fit I! RYOA n ] I 11 Si HiriK HO VODO AH 111 1D VEH C MZTIZHIPOiODI
KOfi TERMOINSTALAOJE «Li »J/M» K	H» »11
I KalaAmilia », 3?3P Smlji«| «■■»j: l«h jlutUnntjji ■ Wwwjtot^korjh-«i

IPLHSTIKH
PRASKO BARVANJE WStH VHST KOVIN
.	..	HITRO.	kVALITtTHO iN UbäDNOl
«Ji'. ™ J	p» nrtiinl» «MBrlp« MHMWd [Mk»MI 51m: 041 741 094 atitew r rrniwiskp nntttail frtftttknf
(■mail:nurip.kuhfli»ic:^i0l.n(l	bmJitii: J-Il.bdktrnjskr. SdrfiMiüirtr, iii'i grjfei.
spiel httpj/fWWW.Hro jf pliitikJ ,ii	1 tino- itibilne -..). Muh«!! Iidelmn «ttm fctvur
T

yULKMK

k^- enostojni S F7^. trostojni ||
£
-===. s
LVLVLV. ■r m^m^M^^ mr	^
PROIZVODNJA - MONTAŽA - SANACIJE f Tel.: 068172 094 E-mail:dimniki@vulkatio,si M
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23
ill
I I I I I I I I 11 I I 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
Preberite!
Zunanja dela v oktobru
Oktober ali vinotok je mesec, ko največ Časa posvečamo shranjevanju pridelkov. Kmetje pripravljajo njive na setev ozimnih žit ali na počitek preko zime. Na zimski počitek moramo pripravljati tudi naš vrt.
ste. Tiste, ki že rastejo na stalnih mestih, jih pred mrazom zaščitimo s prstjo, šoto ali preperelim hlevskim gnojem vsaj 1S cm visoko nad nivojem sajenja.
Sadilne razdalje: GRMIČASTE: 45 do 60 cm narazen in do 30 cm od roba za sadit vene grede. MINIATURNE; 30 cm razdalje.
Trajnice
Pri večini trajnic jeseni nadzemni del odmre, podzemni de J pa preži mi in spomladi poženejo novj poganjki. Med trajnicami so zelnate rastline s korenino, čebulnice, trajne gomoljntce, trajne trave, praproti, močvirske in vodne rastline. Nekatere trajnice na istem mestu ne uspevajo dolgo, zato jih je treba presajati. Večino trajnic lahko še oktobra sadilno ali presajamo,
Zelenjavni vrt
V zelenjavnem vrtu pospravljamo pridelke. Solato pokrijemo s tunelom, kjer bo še rasla. Poberemo zrele paradižnike, liste, ki še niso zreli, odreže-nio pri tleh in obesimo v topel prostor z vrhom navzdol in bodo počasi dozoreli. Peleršilju poberemo zelene dele in jih posušimo ali zmrznemo. Če želimo imeti peteršilj in drobnjak čez zimo svež, ga posadimo v lončke in prenesemo na okensko polico kuhinje.
Pobiramo zimsko korenje, kolerabo, endivijo, rdečo peso in gomolje zelene. Če imamo na vrtu na mraz občutljiva zelišča, le ta pokrijemo z listjem ali s smrekovimi vejami. Prav tako zavarujemo jesenske posevke šphla če, moto vi lca in zimske solate. Prazne gredice pokrijemo s kompostom ali na grobo prelopatamo in zemljo pustimo čez zimo v grudah, da dobro zmrzne.
Jeseni je čas za sajenje spomladanskih čebulnic. Narcise, tulipani, žafrani in druge čebulnice potrebujejo določeno obdobje nizkih temperatur, da začno poganjati, Čas za sajenje je od konca septembra do novembra oziroma do zmrzali, Izkoristite lepe jesenske dni, ko je zemlja še topla. Predvsem ne pustite, da bi vas mraz presenetila, Pri sajenju upoštevajte navodila na embalaži glede na globino sajenja in višino rasti, Sadimo jih v skupine, da pridejo čebulnice, ko cvetijo, do izraza. Na splošno velja pravilo: čebulico posadimo približno dvakrat globlje od njene velikosti, S kombiniranjem različnih čebulnic in pravilno izbiro barv lahko spretni vrtnar ustvari zanimive, dolgo cvetoče kombinacije.
Sajenje vrtnic
Vrtnice običajno presajamo in sadimo sredi aprila, lahko pa sadimo pozno v jeseni {sredi oktobra], ko tla še niso zmrznjena. V tem času je šok ob presaditvi najmanjši, razvijejo se nove korenine, vendar jih je treba dodatno zaščititi. Vrtnice, posajene jeseni, bodo naslednje leto lepše in bolj čvr-
Vrtnice potrebujejo sončen in zračen prostor. Sadimo jih na jugovzhodni ali jugozahodni strani. Uspevajo v vseh vrstah tal. Zemlja, v kateri uspevajo, mora biti bogata, pH rahlo kisla in ne previa žna. Če je zemlja pretežka, dodamo kompost in pesek.
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
u	MatniaMribcrniks.p.
Poslovne enote; Kalobje-Sentjur-Celje
Kontakt: 031-363-S06 in 031-302 666 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com
«II www, najditI ovemko-ii t eo mpany/fi FHpAgejtplcom p*uyid

10%
POPUST
ZA UPOKOJENCE
"tOPRAUN!^
HITRI SERVIS in OPTIKA 3D
03/749 1710
riULEJ DEJAN a.p. Ul, Točke Cečeve 17 3230 ŠENTJUR mulej -dej an@siol.net
<Ptkk

MARJAN TERŽAN s d.
MafiDor^lta
p.p, 1013, 3502 CELJE TeL03M9t 38 OO, Fa*: 03/491-
■	STUQttClVtdl ^HE-ljL b U VlflA /A [K^AI A
■	KUAlirETTIA STEKLA IN OKViRIE ZA KOflEKCUSKAOfiAU
. SYnOKCvtJI «l£öl.£t>2AK0«WKTNELKS
■	«VALITETHFtSONTAJfTNELECE
■	filSTim za «OMTAliTNE LEČE
■	ÜÖNÜNA OCA1-A C.'HliML'llH HfiOl JVJUALCCV
■ lasten paflkihm PROSTOR za stoaftke optike ■
30-01
DELOV Ml ČAS: delavniki od S.OO-IS.OO.sobols od £.00-12,00
MiJm SERVK FLfkcA
-	BCPR.BNA PXtfWiLA	Tel.: TO 018
-	k-MJ<ANj F MENJAVA (ämtw, pjdicjr.
-	OŽENje flRjENje tucÜ \JZNJA
ziAvmrvo wmeK
- IZDELA/A in PPjjDAJA TyjBviH OgLAČlL
UfWjl C£LüvNr CAT:

KRAJŠANJE HLAČ
od S EUR d.-Jjc; 311 G H ATI S MENJAVA ZADRG v HLAČAH že za 6 EVftOV
: t. As-12.an in adlk.dv 1f. an: sati 7, iff 1?. an
1
Romanu Jüjnne.k -
GH» tIJtT 3000 Ct)jr CU fJJ I/ /J iMf ti J* H«
Kemšec
ffiOlSSOEP V naslednji številki: Zunanja dela v oktobru
- Št. 81-12. oktober 2012 -——
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
LAHKO JEMO DRUGAČE
Si predstavljate, da neko hrano obožujete, oziroma si brez tega ne znate predstavljati obroka? Veliko zgodbic na to temo pozna Suzi Kvas, direktorica JZ Socio. Omake, kruh vsepovsod in vedno, to je preprosto moralo biti. A je obrnila ploščo, začela jesti z glavo in na jedilnik uvrstila več zelenjave, marsikaj črtala, od olja je ostalo le olivno in še zdaj ugotavlja, kako enostavno je, ko se človek navadi na novo. Doma najprej niso bili navdušeni nad spremenjenimi jedilniki, a so počasi sposkušanjem ugotovili, da le ni tako slabo. Vse je res v glavi, je potrdila Suzi Kvas. In ko preklopiš, ne greš več nazaj. A vseeno to ne pomeni, da pridiga o zdravem življenju in so na primer sladkarije nekaj prepovedanega. Domači in gostje so veseli sočne torte Philadelphia, pogosto pa za kaj sladkega poskrbita otroka. Zapreta vrata kuhinje in ko je gotovo, sta starša dobrodošla in prva poizkusita, kaj je nastalo. Za ljubitelje kuhanja je tokrat poskrbljeno, Suzi Kvas predlaga nekaj iz morja in desert, ki kliče po še. Dober tek!
TORTA PHILADELPHIA
Sestavine:
Biskvitno testo: 4 jajca, 10 dag sladkorja, 1 vanilij sladkor, 12 dag moke, pol pecilnega praška
Krema:
2 Philadelphia sira, 4 žlice sladkorja, 1 vanilij sladkor, stisnjena limona, sladka smetana, ananas
Žele:
4 del vode, 3 žlice sladkorja, 1 vanili sladkor, žele okus limone
Priprava:
Za testo beljake stepemo v sneg, dodamo hkrati sladkor in rumenjake ter z električnim stepalnikom stepamo toliko časa, da se dobro speni. Nato po vsej površini potresemo presejano moko in jo vmešamo med testo. To naredimo tako, da s kuhalnico testo z občutkom dvi gujemo. Gledamo, da je testo gladko in da se hkrati v njem ohrani čim več zračnih mehurčkov. Testo vlijemo na papir za peko. Damo v pečico, ogreto na 220° C, in pečemo 10 minut. Pečen biskvit pustimo, da se ohladi. Priprava kreme in želeja: Sir, sladkor in limono zmešamo v gladko maso. Vodo in sladkor najprej zavremo in dodamo žele ter pustimo malo vreti. Ko se žele ohladi, ga zmešamo s pripravljeno kremo ter dodamo sladko stepeno smetano. Vse skupaj polijemo po hladnem biskvitu. Torto okrasimo s kolobarji ananasa.
NL
TRADICIONALNI DNEVI GRŠKE KUHINJE
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si I
^PRIc^ AHACU
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
REPKI NA BUZARO
Sestavine:
1 kg škampov, 1 dl oljčnega olja, 2 žlici drobno sesekljane čebule, 3 stroke sesekljanega česna, 2 dl belega vina, sol, poper, 1 konzerva sesekljanega paradižnika, 1 žlica drobtin
Priprava:
V zajetno kožico damo olje in na njem popražimo čebulo. Dodamo sesekljan česen in ko zadiši, stresemo zraven oprane cele repke. Med mešanjem vse skupaj malo pokuhamo. Prilijemo belo vino, solimo, popopramo, dodamo še paradižnik iz konzerve in vse dobro premešamo. Posodo pokrijemo in dušimo okoli 10 minut. Zadnjih S minut kuhanja buzaro potresemo z drobtinami, da se omaka malo zgosti.
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
GosV.šče.np^enoč,^
fllft" Bohorč " fte
DOMAČA KUHINJA, MAUC£, PIZZE, KOSILA, ALA CARD C ETC RING: Sprejemamo naročila za večje zaključene družbe' Bohorč Marjan s.p., DuSana Kvedra 4+, 3230 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 716 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 726
RESTAVRACIJA ETRk
ETfii In.»., Buko«lak 300D Cilje
Delovni čas:
P0N-PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od a.-oa da 23:00 NED: od 8:00 dn 22:00
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Piuerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
T: 03S?B;og:e 11[G:1630,511 IPeTmait restavracijah^
V dnevih martinovanja vam priporočamo odličen recept:
KOSTANJEVA STRJENKA	Ü O^TI SČ
V GROZDNI OMAKI
'MIRAN
Sestavine (za 10 oseb):
6 jajc
6 žlic sladkorja 3 ml konjaka
1/2 kg kostanjevega pireja 500 ml sladke smetane 80 g grozdne marmelade ali džema 2 dag želatine v lističih limonina lupinica
Rumenjake penasto vmešamo s 1/2 sladkorja. Dodamo konjak, ožeto želatino, kostanjev pire, limonino lupinico in vse skupaj premešamo, da se sestavine povežejo. Zmesi dodamo stepeno sladko smetano in stepen sneg s preostalim sladkorjem.
Kostanjevo kremo nadevamo v poljubne modelčke in v sredino nabrizgamo grozdno marmelado. Modelčke za 1/2 h položimo v hladilnik, da se krema strdi. Strjeno kremo vzamemo iz modelčkov, jo okrasimo z olupljenimi celimi kostanji, namočenimi v temno čokolado in postrežemo.
Dober tek!
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
Maske za obraz
Maske lahko sicer kupimo že pripravljene, tista pa, ki kaj da na domačo kozmetiko, si masko lahko pripravi kar sama. Osvežilna maska:
navaden jogurt ali skuta nekaj kapljic limoninega soka Na obraz si nanesite navadni jogurt ali skuto s kančkom limoninega soka. Maska naj učinkuje 15-20 minut, nato jo odstranite z mlačno vodo. Maska za suho kožo: 1 zrel avokado
1	žlička olja pšeničnih kalčkov ali sezamovega olja Avokado dobro pretlačite ali zmešajte v mešalniku, nato previdno vmešajte olje. Nastalo maso si na debelo na-mažite na obraz in pustite učinkovati 20 minut. Nato masko odstranite z vlažno brisačo, nato pa se umijte z mlačno vodo.
Čistilna maska za mastno in nečisto kožo:
2	žlici kvasa voda
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
M
THERMANA
Laško
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠJN1N ortoped revmatolog
TTTEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana m.: 03 /734-57-00,031 566 262; splft: ww.Hnx.si; e-pošta: fithx@t-2.net
kanček limoninega soka Kvas zmešajte z vodo in malo limoninega soka v gosto maso in si jo nanesite na obraz in vrat. Ko se maska strdi, jo s konicami prstov malo odrgnite, nato posnemite z vlažno in toplo krpo za umivanje. Ta maska deluje kot blag peeling. Maska, ki napenja kožo: beljak limonin sok smetana
Iz beljaka stepete trd sneg, dodate par kapljic limone in malo smetane. Masko namažemo na obraz in odstranite čez 10 minut z mlačno vodo.
DEŽEL^ SPROSTITVE
Viktor Cepelnik s.p. Kontakt: 040-385-017 spletna stran: uuuuuu.terrakrenc si NUDIMO:
MASAŽE, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, WELLNESS SOBE
PRESOTERAPIJA (strojna limfna drenaža). KAVITACIJA (odprava celulita in oblikovanje telesa).
NOVOSTI:
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MOTORNA
VOZILA
STROJI
PRODAM
PRODAM
OPEL astro karavan, letnik 1996, registrirano do marca 2013, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 696-164.
3825
MOTORNO kolo Honda 125 CBR, letnik 2008, prevoženih 2.500 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 707365.	3922
ODLIČNO ohranjen VW golf 5, letnik 2008, redno vzdrževan in servisiran, prodam za 8.200 EUR. Telefon 041 866-822.
3962
ŽITNO sejalnico Reform, 3 m in dvobraz-dni obračalni plug, prodam. Telefon 040 123-549.	p
TROSILNIK hlevskega gnoja Sip orion 40 cl, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 051 371-959.	3920 MOTORNO žago Stihl 045 av prodam.
Telefon 031 276-086. 3926 LEPO ohranjeno krožno žago Pan ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 707-365.	3922
urmrn
astrologinja ^jasnovidnost 1BIOTERAPQE
GSM 041404 935
mmm
aslrologinja
POSEST
PRODAM
0905430
KUPIM
RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.	3508
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.
3654
HIŠO v Štorah, na parceli 1.100 m2, na lepi, sončni legi, prodam. Telefon (03) 5771-276 .	3 6 09
SVETINA, Javornik. Opremljen, vseljiv bivalni vikend prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093. 3884 NA zelo razglednem hribu, Drenov hrib, Olešče, prodamo zidanico in kozolec. Cena po dogovoru, zelo ugodno. Telefon 041 658-173.	3937
www.novHednk.com

VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10,
3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net
Ponedeljek, 15. oktober, ob 20.00 Pogovor z dr. Milanom Medvedom,
predsednikom uprave Premogovnika Velenje
Dr. Medved bo predstavil aktualno dogajanje v podjetju, kako poteka Izgradnja Jaška NOP II, Širitev dejavnosti na trge EU in širše ter načrte za prihodnost.
Torek, 16. oktober, ob 21.00 Strokovnjak svetuje, kontaktna oddaja
Gostili bomo predstavnika podjetja Elektro Celje Energija in
predstavnika podjetja Atlas Trading, ki bosta predstavila možnosti za pridobitev finančne spodbude ob nakupu novih toplotnih črpalk. Vabimo vas, da z vprašanji sodelujete tudi vi.
Sreda, 17. oktober, ob 20.00
AKTUALNO: Ob svetovnem dnevu AIzheimerjeve bolezni
Alzheimer]eva bolezen je najpogostejši vzrok demence in je neozdravljiva degenerativna bolezen. Ker alzheimerjeve bolezni še ni mogoče pozdraviti, je osrednjega pomena skrb za bolnika.
CELJE, Slance, Teharje. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12 in gospodarsko poslopje, približno 14.000 m2 kmetijskega zemljišča, približno 300 m2 dvorišča oz. stavbnega zemljišča, za 92.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n CELJE, Trnovlje. Prodam stavbno zemljišče, 459 m2 in kmetijsko zemljišče, 167 m2, urejena asfaltna pot do parcele, v neposredni bližini elektrika, voda, kanalizacija, plin, telefon, po skupni ceni 39.800 EUR. Informacije po tele-fonu041 708-198. n CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, po skupni ceni 9.600 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo, 183 m2 (stavbišče), »marof« 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, po ceni 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, po ceni 79.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z lesenim objektom z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo, po ceni 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med leti 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, po skupni ceni 126.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
VIKEND za bivanje, na relaciji Celje-La-ško, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722.	3957
KUPIM
KMETIJSKO ali nezazidljivo zemljišče kupim v okolici Celja. Telefon 031 673-
3858
ZEMLJO, 300 do 500 m2, za parkiranje dveh kombijev, v bližini Celja, kupim. Telefon 041 377-704, 041 620-129.P
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
ODDAM
POSLOVNI prostor, ugodna lokacija, med Citycentrom in Planetom Tuš v Celju, en prostor približno 60 m2, drugi 10 m2, oddam. Telefon 040 626-815, 041 262-063.	3953
KOMPLETNO opremljeno prodajalno za izdelavo ključev, z vsemi stroji, oddamo v najem. Lokacija: Celjska cesta 40, Velenje - Velejapark. Telefon (03) 428-4100, od 8.do 15. ure; e-mail: info@alum-drame.si, alum.drame@ siol.net.	n
STANOVANJE
PRODAM
DVOSOBNO stanovanje na mirni lokaciji v Preboldu prodam. Telefon 031 853107.	3820 LAŠKO. Štirisobno stanovanje, 82 m2, s pomožnimi prostori, 45 m2 in zemljiščem, v dvostanovanjski hiši, zelo ugodno prodam. Telefon 051 658-500. p V ŠENTJURJU prodam obnovljeno, opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 041 837-447. 3 8 81
TRISOBNO stanovanje v centru Celja (peš cona) ugodno prodam ali oddam. Telefon 031 350-956.
ODDAM
3885
DVOINPOLSOBNO stanovanje v centru, v celoti opremljeno, prodam. Telefon 041 676-809.	3931
CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
SOBE za najem, popolnoma opremljene, TV, internet, kuhinja z vso posodo in kopalnica s pralnim strojem že od 100 EUR na mesec naprej z vsemi stroški. Možnost ureditve subvencije stanarine na CSD. Okolica Celja. Branko Lešer, Lopata 20 d, telefon (03) 5471-244, 041 763-800.	p
Do 36 mesec« na osiori OD, pokojnine
PE CELJE. Ul. XIV. dhrizije 14, 03/4257000
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
02/2341000
S3»
Stanata Boanana 16.02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27,1000 Ljubljana
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Celju oddam. Telefon 051 458-224. 6747 GARSONJERO v Celju oddam. Telefon 031 655-181, po 17. uri.	3906
V BLIŽINI Celja ugodno oddam takoj vse-ljivo stanovanje, ostalo po dogovoru. Telefon 070 556-321. 3922 STANOVANJE, spodnje Štore, oddamo. Vse informacije po telefonu 041 725-119.
3954
KUPIM
V CELJU kupim enoinpolsobno stanovanje, lahko je v slabšem stanju. Plačam takoj. Telefon 041 866-822.
3855
PRODAM
PEČ na olje, sušilni stroj, štedilnik, plinska peč, trosed, pralni stroj prodam. Telefon 040 869-481. 3950
1n1ww.radiocelje.com
n
VLADO KRESIIN
z Beltinško bando
in Malimi bogovi
PojmiiPesem^"
Inoyitednik
-.-.o
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje

RTA
regijska tiskovna agencija
PREDPRODAJA VSTOPNIC: 040 757 784, senta@rta.si, Novi tednik in Radio Celje
PRODAJA:
Pošta, Petrol, Big Bang, Kompas, Eventim
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
PEČ na drva, širina 50 - 85, za 70 EUR in tridelno omaro, oreh, drsna vrata, staro 5 let, prodam za 40 EUR. Telefon 041 736-229.	3958
AKUSTIKA
PRODAm
NOVI diatonični harmoniki, uglasitev C, F,
B in Be, Es, As, velikost 38 cm, prodam. Telefon 031 485-488. 3944
PRODAM
ODOJKI za rejo ali zakol, borova pasma, domača reja, prodamo. Kmetija Win-ter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p
VEČ telet, simentalci in limuzin, zelo lepih, prodam. Telefon 031 747-930. 3783
BIKCA, sivega, starega 9 tednov, prodam. Telefon (03) 5739-289. 3880
ZAJCE, za nadaljnjo rejo ali zakol, lahko tudi očiščene, prodam. Telefon 031 858-087.	3905
wwwiovitednik^ofli
DVE telički, težki približno 200 kg (ena), prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 041 953-989. 3913 PRAŠIČE, težke 100 in 200 kg, prodam.
Telefon 031 582-624. Š 269 OVČKI, mladi, od dvojčkov, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 070 854-989.
3909
BIKCE, stare 3 mesece, prodam. Telefon 041 793-834.	3923
TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Informacije po telefonu (03) 5792-174, 031 422-606. 3933 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, možne polovice ter dostava, domača krma, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. p BIKCA, čb, starega 4 mesece, prodam.
Telefon 041 797-052. 3940 DVA bikca, čb, težka približno 150 kg, ugodno prodam. Telefon 041 654-729.
3939
10 brejih pašnih krav in telic simentalk prodam ali menjam za klavno živino. Telefon 031 533-745.	p
KOZO in leto in pol starega kozla burske pasme prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 944-962. 3946 KOBILO, črno belo, zelo lepo, staro 8 let, brejo 6 mesecev, ugodno prodam. Telefon 031 705-771.	3949 KRAVI simentalki, za zakol, prodamo. Informacije po telefonu 031 466-043.p
iK ugtar d.o.o, 0r99t/!l,5 mi«.
vedeževanje, astrologija, feng shui

astrolog DANIEL
uistrßtüqij.1
feag shu.
j^trütagirtjA		Wäeievalka
1 DACA		LEA
^üfUraj.jj		ongfllskc n5r> ciganske Varw1
wi'rfrzcvfllka		vedeževalka
JASNA	Sp	KARIN A
'"Hilrftl hganskfi karte		{iganske karte
		
vedeževalka EMA
tarot
cigjftiki? karte
vedeževalka ANA
vodcievalhi UU
c: ij. sir:, k c karte «linsfci ključi
Pokličite nas ceneje!
K h
V SPOMIN
14. oktobra minevata dve leti, kar je ugasnil naš ljubljeni
RADIVOJ KLINCOV
Ne mine dan, da ne bi bil v mislih z nami. Hvala vsem, ki ohranjate spoštljiv spomin nanj.
Tvoji najdražji
KUPIM
OSTALO
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, tudi telice in krave za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 3717 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
PRODAM
PRODAM
CIPRESE smaragd, višine 40 do 50 cm, v loncih, po 2,5 EUR, prodam. Možno tudi večje sadike. Popusti! Telefon 040 578-587.	p
BIO repo in kolerabo poceni prodam.
Telefon 031 747-930 . 3862 ZELO kakovosten konjski gnoj v okolici Žalca, možna tudi dostava, prodam. Informacije po telefonu 040 427-327.
3912
KUPIM
80 do 100 kock sena ali seno v rinfuzi kupim. Telefon 031 640-437. 3930
PODARIM
ULEŽAN hlevski gnoj, okolica Frankolo-
vega, podarim. Telefon 031 705-771.
3949
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	3361
KOZOLEC, okrasni, gorenjski stil, primeren za zelenico, okras hiši, 140 x 160 x 75, ugodno prodam. Telefon 031 612-160.
3849 L 242
DRVA, bukova, cepana, prodam. Možna razrez in dostava. Telefon 031 351666.	3816
KAKOVOSTNA suha bukova drva, cepana in razrezana na 33 cm, prodam. Telefon 031 234-767.	3858 PLOŠČICE, keramične, na zalogi ali po naročilu, možen izris kopalnic, telefon 051 617-220; ostali gradbeni material 041 617-220. Hojnik trgovina, Lesko-vec 15, Ljubečna. 3891 BUKOVA drva, možen razrez in dostava, okolica Dobrne, prodam. Telefon 041 480-486. 3903 BUKOVA drva prodam. Telefon 041 276993. 3908 SUHA bukova drva, cena 220 EUR/klaftra, prodam. Telefon 031 851-448. 3914 BUKOVA drva in nove zračne puške, 5,5, prodam. Telefon 040 161-446. 3918
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROCILNICA
|NAR°Č|LN|CA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
PEČ na kurilno olje Feroli, 32 Kw, s cisterno, 2000 l in gorilnik Libela, vse skupaj prodam za 540 EUR. Telefon 031 825-840.	Š 271
TRAKTORSKI samonosilni kiper plato, nosilnost 1.000 kg in mešana drva, 4 m2, za 150 EUR, prodam. Telefon 041 866-612.	3917
CISTERNO za plinsko ali kurilno olje, 1.000 l, prodam. Telefon 031 276086.	3926 AVTO dvigalo, 2,5 t, hidravlični dvig, 180 cm, prodam. Telefon 031 276-086.
3926
SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 822-890. p SEDEM tednov staro teličko simentalko prodam ali menjam za telico, 300 do 350 kg, z mojim doplačilom. Prodam 300 l jurke, mošta. Telefon 031 840282.	3907 ŠTEDILNIK na drva iz nerjaveče pločevine, desni, prodamo, menjamo tudi za drva. Plastificirano 4 mm žico za ograje, brajdo, prodamo. Telefon 051 624-250. 3929 NARAVNO sušeno lansko koruzo ter smrekove, hrastove in češnjeve deske prodam. Telefon 031 209-011. 3941 SUHA drva prodam, zelo ugodno. Telefon 031 678-606. 3945 METRSKA mešana drva prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 944-962.
3946
TRAMPOLIN, malo rabljen, za 80 EUR in
tablični računalnik prodam za 70 EUR. Telefon 041 353-228. 39 56
KUPIM
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212 TRAKTOR, prikolico, priključke, motokul-tivator, tovorno - dostavno vozilo ter drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	3780
SMREKOVO hlodovino ali na panju, za kamionsko cesto, od 16 cm naprej, kupim. Telefon 031 649-201. 3932
tMEN
44-letni moški s podeželja si želi vzpostaviti razmerje z damo, ki ima vizijo za prihodnost. Telefon 041 240-403.
3888
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: pomoč na domu, območje Celje, Štore in Šentjur pri Celju. Telefon 041 268-289 ali mail: oskrba.amt@ gmail.com.	3921
IŠČEM delo: likanje in pospravljanje stanovanja. Vestna in natančna. Telefon (03) 5718-929.
3935
——- Št. 81 - 12. oktober 2012
MM
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Oči zapremo, v spominu vedno znova te uzremo. Nikjer te ni in to zelo boli, spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
V SPOMIN
14. oktobra bo minilo 20 let, kar te ni več med nami, dragi mož, oče, brat, tast in dedi
MARTIN ZALOKAR
iz Rifengozda pri Laškem
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali se ga spominjate z lepo mislijo.
Vsi tvoji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage
SAVE GLUVIČ
z Ljubečne
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali sveče in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
IŠČEM delo: čiščenje in pomoč v gospodinjstvu na področju Celja. Informacije po telefonu 041 993-955.
Trlgon s.p. Matjaž Lesjak dr.med. UL.SavLnjske öete 3, Žalec D4173B252
- Analitična psihoterapija
moč zavedanja - Akupuntura
preverjena učinkovitost tradicije
ZAPOSliMO:
zidarja -tesarja voznika kamiona strojnika gradbene mehanizacije Za informacije pokličite na tel: 03 56 48 841, 041 322 889
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
INŠTRUKCIJE angleščine in matematike ter postavljanje spletnih strani nudimo. Telefon 031 793-430; www.barvejezika. org.	3901
V NAJEM oddam starejšo hišo z ohranjeno krušno peč. Prednost imajo upokojenci. Za simbolično ceno prodam lepo ohranjene starejše tri omare, dve kredenci in dve postelji. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407.	3925
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
MARIJA SRAMEL
(2. 2. 1930 - 27. 9. 2012)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sv. maše in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Alojzu Kačičniku za molitve in lepo opravljen obred ter sosedama Marjani in Stefki za obiske v času njene bolezni. Hvala pogrebni službi Gekott, pevcem za zapete žalostinke in odigrano Tišino ter g. Bezenšku za poslovilne besede. Hvala PGD Ponikva, LD Ponikva
in LD Loka pri Žusmu za sodelovanje. Posebna zahvala gre možu Toniju za dolgotrajno oskrbo in nego, za kar so mu vsi otroci hvaležni.
Žalujoči vsi njeni
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj Tvoja vodi tja, kjer so drugi Tvoji že doma.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
LUDVIKA PUKMAJSTRA
iz Trnovelj pri Socki 13 a (1. 8. 1937 - 1. 10. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu Alojzu Vicmanu za opravljen obred, hvala domačim pevcem za pesmi slovesa, godbi na pihala iz Liboj, gospe Mileni Jurgec za besede slovesa in pogrebni službi Raj. Hvala tudi osebni zdravnici dr. Alenki Rak in Splošni bolnišnici Celje za lajšanje bolečin.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoča družina Kuserbanj
Celje
Poročila sta se: Katja PRA-ŽNIKAR iz Žalca in Matej GAŠPER iz Velenja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Samantha SRŠEN iz Volovnika in Aleš FERLEŽ iz Lutrja, Valerija RECKO iz Dobrine in Boris KOZJAN iz Serovega.
Žalec
Poročila sta se: Tina STROPNIK in Igor LEDNIK, oba s Polzele.
Velenje
Poročili so se: Tina ČEBUL iz Šoštanja in Urban JEMEC iz Železnikov, Sonja JOVANOVIČ iz Velenja in Jo-van PARIPOVIČ iz Beograda, Brigita LAMBIZAR in Anton VRZELAK, oba iz Andraža nad Polzelo.
Celje
Umrli so: Elizabeta MI-HOLIČ iz Celja, 83 let, Ivan IVANKOVIČ iz Celja, 90 let, Frančiška IRGOLIČ iz Pro-žinske vasi, 77 let, Marija PLEVNIK iz Celja, 102 leti, Miroslav KOŠEC iz Celja, 60 let, Maruša CENCELJ iz Dobriše vasi, 23 let, Edvard PAVČNIK iz Spodnje Rečice, 85 let, Frančiška NOVAK iz Sv. Lovrenca, 79 let, Sava GLUVIČ z Ljubečne, 59 let, Jožef ČEPIN iz Škal, 78 let.
Laško:
Umrli so: Anton MAVRIČ iz Celja, 93 let, Milena GRILC iz Jesenic, 73 let, Rozalija DAKSKOBLER iz Trobelj, 85 let, Martin GRADIŠNIK iz Lokavca, 61 let, Martina REZEC iz Lahomnega, 89 let, Rozalija BEZGOVŠEK iz Vojnika, 90 let, Anton KRIZ-MAN iz Celja, 78 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Viktor JUG iz Slatine pri Dobjem, 54 let, Anton
TOVORNIK iz Šentjurja, 70 let, Danijel JOŠT iz Svetelke, 72 let, Marija ŠRAMEL iz Bo-letine, 82 let, Ivan GRAČNER iz Golobinjeka pri Planini, 90 let, Mirko MASTNAK iz Loke pri Žusmu, 66 let.
Velenje
Umrli so: Stanislava POTOČNIK iz Šoštanja, 54 let, Danica KOLAR iz Celja, 86 let, Angela RAMŠAK iz Velenja, 70 let, Ivan OCEPEK iz Velenja, 78 let, Franc DREV iz Velenja, 68 let, Marija RO-PIČ iz Gornjega Grada, 76 let, Janez SAMEC iz Radeč, 80 let, Ivan KOVAČ s Polzele, 61 let, Rozalija TRATNIK iz Celja, 82 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PEVOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Od svojih dragih se je tiho poslovila draga mama, babica, sestra in teta
MARIJA HROVATIČ
slaščičarka v pokoju iz Ostrožnega v Celju (4. 4. 1937 - 1. 10. 2012)
Ob nenadni izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ORL oddelka
Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin. Posebna zahvala tudi sodelavkam bivše slaščičarne Mignon, Društvu upokojencem Ostrožno, kolektivu Libele ELSI, pevskemu zboru in trobentaču za odigrano Tišino, gospodu župniku Srečku Hrenu iz župnije sv. Duha za lepo opravljen cerkveni obred in sveto
mašo ter pogrebni službi Veking. Žalujoči: sinova Jernej in Silvo z družino, sestra Dragica, brat Franček ter ostalo sorodstvo
Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah; ona bodi mi gomila, njen odseva naj me prah. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
MARTINA REZEC
iz Lahomnega pri Laškem (1923 - 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku in pogrebni službi Komunale Laško za
opravljen obred. Iskrena hvala dr. Ivačiču in še posebej sestri Zaliki za
nesebično pomoč. Hvala še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej, še posebno tistim, ki ste jo obiskovali na domu.
Vsi njeni
Umrl je upokojeni sodelavec
PAVEL BUH
Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d.
www.radiocelje.com
n
28
NA KOLESIH
NOVI TEDNIK
Jure Križman pravi, da bistvo stunta ni hitrost, temveč akrobacije, ki jih izvaja pri dokaj nizkih hitrostih. Tako tudi v primeru padca poškodbe niso hude. Seveda je obvezna čelada.
Ne hitrost, bolj zanimive so akrobacije
Slatinčan Jure Križman eden redkih Slovencev, ki obvlada stunt - Motor njegov najboljši prijatelj
Jure Križman pravi, da je težko najti primeren prostor za treninge. Potrebna je namreč primerna in dovolj velika površina, ki naj bi bila nekoliko oddaljena od hiš. V preteklosti se je namreč pogosto srečeval s pritožbami krajanov zaradi hrupa. Svoj prostor je zdaj našel v Rogatcu.
Ste že slišali za moto stunt? Gre za izvajanje bolj ali manj zahtevnih akrobacij na motorju, ki zahteva veliko poguma, zbranosti, ravnotežja in tudi domišljije. V Sloveniji je ta šport še slabo znan, že pred leti pa je popolnoma zasvojil Jureta Križmana iz Rogaške Slatine.
Jure je bil že od malih nog adrenalinski navdušenec. Vragolije z rolerji in s kolesom so bile na vsakodnevnem urniku, užival je tudi v rolkanju in deskanju na snegu. Nad motorji pa se, kot pravi, kljub temu, da mu je bencin vedno »dišal«, ni nikoli pretirano navduševal. Dokler ni pred kakšnimi desetimi leti prvič prišel v stik s stuntom. Na svetovnem spletu si je ogledoval videopo-snetke mojstrov stunta, sam pa se je prvič preizkusil, ko je šport pred nekaj leti prodrl v Slovenijo. Prve akrobacije je izvedel na skuterju.
Predelan motor
»Začel sem s preprostejšimi triki, kot je vožnja po zadnjem in sprednjem kolesu. To sem osvojil v kakšnem tednu, potem pa poskušaš vedno več,« pravi Jure, ki je sam svoj trener. Ob tem hitro doda, da lahko preveč poguma pri tem športu tudi škodi. »Vedeti moraš, kje so tvoje meje, če poskušaš preveč, lahko hitro pride do poškodb.« Sam poškodb, razen manjših prask, na srečo še ni izkusil,
kljub temu pa priznava, da padci z motorja (bolje rečeno z motorjem vred) predvsem na treningih niso redkost. Prav zato, ker motor neštetokrat pristane na tleh, mora biti posebej ojačan. Jure je po treh mesecih treningov kupil 200-kilogramsko 600-kubično hondo in jo sam in s pomočjo prijateljev priredil. Nanjo je med drugim namestil zaščitno »kletko«, ki motor varuje ob padcih, ojačal je stopalke, ročico za zadnjo zavoro je prestavil na krmilo, dodal je ventilator za hlajenje motorja in zamenjal krmilo.
Od vožnje stoje do salt
Akrobacije na motorju so takšne in drugačne, koliko jih Jure izvaja, ni nikoli pre-štel, jih pa neprestano dopolnjuje. Tako se med vožnjo postavi na motor ali se, ko stoji na motorju, postavi na zadnje kolo. Precej adrenalinska je vožnja z nogami čez krmilo po sprednjem kolesu, posebej zabavno in glasno pa je »kurjenje« pnevmatik s kombinacijo akrobatike. Najtežji trik, ki se ga je Jure lotil doslej, je sedenje z nogami čez krmilo med vrtenjem na zadnjem kolesu, na nastopih pa, kot pravi, največji aplavz doživi ob salti čez krmilo.
Slatinčan pravi, da bi lahko cele dneve prebil na motorju, a kaj, ko brez službe dandanes ne gre. Tudi v stuntu denarja ni na pretek, sponzorje je le težko prepričati, da darujejo kakšen evro, stroški pa so precejšnji. V sezoni Jure na primer »skuri« kar 35 zadnjih pnevmatik ter dve sprednji, da o bencinu in stroških predelave ne govorimo. Večina privarčevanega denarja gre tako v motor. A vse je bilo poplačano na letošnjem avgustovskem evropskem prvenstvu v Bolgariji, kjer je Jure zasedel peto mesto. »Na rezultat sem resnično ponosen, kajti konkurenca je bila izjemna, v tujini, predvsem na Poljskem in v Franciji, je stunt namreč nekaj korakov pred Slovenijo,« pravi in dodaja, da naslednje leto cilja na udeležbo na svetovnem prvenstvu. Sicer pa je glavni Juretov cilj še naprej uživati na motorju, izpopolnjevati akrobacije ter s stuntom seznaniti čim več Slovencev.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Na tekmovanjih sodniki ocenjujejo vožnjo po zadnjem in sprednjem kolesu, akrobatiko ter tako imenovane burnoute (»kurjenje« pnevmatik) in drifte (vožnja počez brez pomoči noge). Več ko je kombinacij in skokov, boljše so točke. Padci pomenijo odbitek točk. Vsak tekmovalec ima za nastop praviloma štiri minute časa.
Nekaj Juretovih akrobacij smo ujeli v fotografski objektiv. Opozorilo, da tega ne počnite doma, verjetno ni potrebno.
NOVI TEDNIK	VODNIK	29
■ONO
			
P	LAN	ETTUS	
][
PRIREDITVE
Spored od 5. - 8. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Balada o trobenti in oblaku
ponedeljek: 16.00 Divjaki
petek in sobota: 15.30, 20.35, 23.15 nedelja in ponedeljek: 16.10, 21.15 Hiša na koncu ulice petek in sobota: 18.10, 20.45, 23.45 nedelja in ponedeljek: 18.10, 20.45 Hotel Transilvanija
od petka do ponedeljka: 16.10, 18.20 Kekčeve ukane nedelja: 16.00
Kekec
petek: 16.00
Madagaskar 3
petek in ponedeljek: 18.15
sobota in nedelja: 12.50, 18.15
Madagaskar 3, 3D
sobota in nedelja: 12.40
Nevidno zlo: Maščevanje
petek in sobota: 20.20, 21.25, 23.30
nedelja in ponedeljek: 20.20, 21.25
Nora dekliščina
petek: 16.30, 18.40, 20.40, 22.40
sobota: 14.10, 16.30, 18.40, 20.40,
22.40
nedelja: 14.10, 16.30, 18.40, 20.40 ponedeljek: 16.30, 18.40, 20.40 Pogum
petek in ponedeljek: 16.25, 18.35 sobota in nedelja: 13.30, 16.25, 18.35 Pogum, 3D
petek in ponedeljek: 16.05 sobota in nedelja: 13.50, 16.05 Šanghaj
petek: 15.40, 18.10, 20.50, 21.20, 22.30
sobota: 13.00, 15.40, 18.10, 20.50, 21.20, 22.30
nedelja: 13.00, 15.40, 18.10, 20.50, 21.20,
ponedeljek: 15.40, 18.10, 20.50, 21.20 Srečno, Kekec
sobota: 16.00 Straža
petek in sobota: 18.20 nedelja in ponedeljek: 19.00 Ugrabljena 2
petek: 17.10, 19.15, 21.20, 23.25 sobota: 15.00, 17.10, 19.15, 21.20, 23.25 nedelja: 15.00, 17.10, 19.15, 21.20 ponedeljek: 17.10, 19.15, 21.20
PETEK, 12. 10.
18.00 Galerija Šoštanj
Adel Seyoun
odprtje razstave likovnih del 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Živeti v Kuvajtu
potopisno predavanje Katarine Vidmar Nair
18.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda Stare sorte jabolk, avtor Adrijan Černelč in Sadje na znamkah, iz zbirke Janka Štampfla
otvoritvi razstav
18.00 Knjižnica Velenje
PETEK in NEDELJA
18.00 in 20.00 Nočne ladje - drama
SOBOTA
20.00 Ulcinj Ankaran - 1000 km na surfu - dokumentarni
PETEK
18.00 Loti in skrivnost mesečevega kamna - družinski animirani, sinh. 19.00 V iskanju pravice - akcijski tri-ler
20.00 Larina izbira: Izgubljeni princ
-	romantična melodrama SOBOTA
18.00 Loti in skrivnost mesečevega kamna - družinski animirani, sinh. 18.30 Larina izbira: Izgubljeni princ
-	romantična melodrama
20.00 V iskanju pravice - akcijski tri-ler
NEDELJA
16.00 Loti in skrivnost mesečevega kamna - družinski animirani, sinh. 18.00 V iskanju pravice - akcijski tri-ler
20.15 Larina izbira: Izgubljeni princ
-	romantična melodrama PONEDELJEK
20.00 Samotnost praštevil - drama
www.radiocelje.com
Cool knjiga
bralni krožek za najstnike vodi Andreja Kac
18.00 Dvorec Strmol Rogatec Razstava starega stekla
iz zbirke Jožeta Tomažiča - Joca
18.30 Dom kulture Velenje
Pika miga 2012
mini festival otroških plesnih skupin
19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje
Andraž Slakan z gostom
orgelski koncert
19.00 Savinov likovni salon Žalec Šepet brezčasja
predstavitev pesniške zbirke Nuše Ilovar
19.00 Šolska avla na Rečici ob Savinji Tone Partljič
pogovor z gostom
19.00 Večnamenski dom Vinska Gora
Ob 25-letnici večnamenskega doma in TD Vinska Gora
koncert
19.45 Cerkev sv. Danijela Celje Vesperae musicae
glasbeni večer z Mladimi ljubljanskimi solisti
20.00 Kulturni center Laško MaxTrio
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Klubski maraton
22.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli
Bemydelay & Maurizzio Abate
koncert
SOBOTA, 13. 10.
9.00 do 12.00 Mestni kino Metropol
Lutkovni maraton
lutkovne predstave za najmlajše
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanov operetni abonma
ob razstavi Obrazi operete
Odprtje razstave ročnih del invalidov
17.00 SLG Celje
8.30 do 13.00 Kosovelova ulica Celje 3-KONS
osrednja prireditev štirih šol; Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, Gimnazija Celje - Center, Poslovno-komercialna šola Celje, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje
10.00 do 18.00 Avla Mercator center
Celje_
Jaz sem ta biser našel kar v sebi
odprtje razstave; prikaz likovne ustvarjalnosti paraplegikov in tetraplegikov
15.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli Delavnica oblikovanja nakita in kamna
18.00 Kulturni center Laško Zoran Ogrinc
odprtje razstave slikarja, grafika in likovnega pedagoga
M. Zupančič: Shocking Shopping
abonma Sobota popoldanski in izven
18.00 Grad Lemberg
Glasba in vino
grajski koncertni večer
18.00 Dom kulture Velenje Pika miga 2012
mini festival otroških plesnih skupin
19.00 Dvorana KZ Šempeter_
Večer s prijatelji
5. obletnica delovanja MePZDU Šempeter
19.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli
100 srčnih koncertov
koncert Mance Izmajlove
19.00 eMCe plac Velenje_
S kolesom v Bosno
potopisno predavanje
19.00 OŠ Braslovče_
Koncert prijateljstva
Soon Gospel iz Švedske in MPZ Karel Virant Braslovče
22.00 Celjski mladinski center Trance night
Reconceal, Robent, Anže Polovič in miss M.
NEDELJA, 14. 10.
17.00 Dom krajanov Šentilj pri Velenju
Domače slovenske pesmi
v izvedbi Rudarskega okteta Velenje
18.00 Knjižnica Vojnik
Skozi kosmate oči
predstavitev pesniške zbirke Žige Stopinška; večer bo s kitaro popestril Primož Pinter
18.00 Dom kulture Velenje
Vinko Möderndorfer: Vaja zbora
v izvedbi Gledališkega društva Radeče
21.00 eMCe plac Velenje_
Yu
nostalgična sobota
PONEDELJEK, 15. 10.
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Knjižnica Vojnik
Ura s pravljičarko Klavdijo
17.00 Knjižnica Velenje
Na izlet v hribe
otroško ustvarjalno delavnico vodi Vesna Gaber Podhovnik
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Namibija, Bocvana, Zimbabve
potopisno predavanje Mance Čujež v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
RAZSTAVE
11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom, Kelti na celjskem; Utrip svetlobe, do 13. 12.; Recte illuminas - dobro svetim, do
preklica.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi operete; do 31. 10.
Likovni salon Celje: razstava HR-Stamenova: Water, Suppositions and Urbanism, do 14.10.
Galerija Niko Ignjatič Celje: Trije tedni v poletju, razstava likovnih del 11 avtorjev, do 13. 10.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Kiparstvo danes: Nova renesansa in transhumanizem, do 28. 10.
Osrednja knjižnica Celje: razstava izdelkov članov ŠENTA, ki so jih ustvarili v času svojih aktivnosti v centru, do
19. 10.
Galerija železarskega muzeja Teharje: Prepletanja - likovna dela Konrada Topolovca
Kvartirna hiša Celje: Duhovi preteklosti - fotografska razstava mladinskega projekta Kultour 12., do 18. 10.
Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 10.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava likovnih del iz slikarske kolonije Slom, Slomšek, do 26. 11.
Grad Podsreda: Naturalis - razstava likovnih del Alojza Konca, do 31. 10.
Savinov razstavni salon Žalec: Sožitje idej, dela članov likovne sekcije KUD Žalec, do 30. 9.
Ekomuzej Žalec: fotografije dr. Borisa Skalina, do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Laibach Kunst - Glück auf, do 18. 11.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Dražena Pavlovica, varaždin-skega likovnega umetnika - slikarja, do
30. 9.
DRUŠTVA VABIJO
PETEK, 12. 10.
10.00 do 11.00 Socio Celje
Zumba za starejše
12.00 Stara šola v Veliki Pirešici Semena naše prihodnosti
okrogla miza
SOBOTA, 13. 10.
8.00 Titov trg Velenje
Jesenski sejem
8.00 Cankarjeva ulica Velenje
Bolšji sejem
8.00 Atrij centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
11.00 Top-Fit Celje
NEDELJA, 14. 10.
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Človek človeku
dobrodelni koncert; izkupiček bo namenjen za pomoč težkim invalidom
Stoodstotna organska in veganska super hrana
predava Jure Bolka
9.00 do 13.00 Parkirišče KS v Migojnicah
Domača tržnica v Grižah
NEDELJA, 14. 10.
14.00 do 17.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina
Dan gasilcev, policije in reševalcev
zabavne igre, delavnice za otroke, gašenje z gasilnim aparatom, predstavitev opreme in vozil...
PONEDELJEK, 15. 10.
9.00 do 11.00 Celjski mladinski center Simbioz@E-pismena Slovenija
delavnice računalniškega opismenjevanja starejših
15.30 do 18.30 Celjski mladinski center Tečaj oblikovanja spletnih strani s pomočjo joomle
tečaj vodi Igor Srdoč
17.00 do 19.00 Celjski mladinski center Tečaj arhitekturnega risanja
risanje in priprave na sprejemne izpite za arhitekturo; tečaj vodi Gregor Černelč
wimiir.no«itednilu!oin
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
ANEKDOTE
IZJAVA TEDNA
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Črna kronika v časopisih čez 12 let ...
Zahvaliti se gre le izkušnjam pilota
76-letni pilot SloAira je včeraj pozabil doma očala, zaradi tega je zgrešil pristajalno stezo na Letališču Jožeta Pučnika in je zato moral zasilno pristati. Zasilno je pristal na avtocesti Ljubljana-Koper, pri tem je poškodoval 16 osebnih avtomobilov, 4 kamione ter potniško letalo. Samo dolgoletnim delovnim izkušnjam gre zahvala, da materialna škoda ni večja.
78-letni ropar na invalidskem vozičku zbežal
Včeraj popoldne je predrzen mlad 78-letnik, ki mu manjka še dobrih l8 let do upokojitve, drzno oropal banko G&BA. S službenim invalidskim vozičkom je prišel v banko ter od uslužbenk zahteval denar. Mlajša uslužbenka, 69-letna M. P., se nepridiprava ni ustrašila, takoj je poklicala policijo. Na kraj dogodka sta se pripeljala 72-letni policaj Janez P. ter leto dni mlajši Vojko K., ki je vozil policijsko vozilo in je nespretno parkiral v bližnjem lokalu. Predrzni lopov jo je brez plena popihal na invalidskem vozičku!
76-letni picopek zamenjal moko z mavcem
76-letni picopek Lojze N. je po pomoti zamenjal moko z mavcem. Do pomote je prišlo, ker mu je 81-letni Bruno V. po pomoti dostavil vreče z mavcem namesto z moko. Lojze, ki ima že več kot deset let manjše probleme z vidom (dioptrija levega očesa +13), ni našel svojega povečevalnega stekla, da bi prebral, kaj piše na vreči.
Mehak je
Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici.
V soboto zjutraj, ko lahko še malo poležita, se žena stisne k možu. Ta se ne zgane, zato mu žena jezno reče: »Potem pa vstani in pojdi po kruh!«
Mož se res odpravi v trgovino in ko domov nese štruco kruha, sreča soseda, ki pogleda proti kruhu in vpraša: »Je mehak?«
»Je, ja, če bi bil trd, bi zdajle še lahko poležaval.«
Vprašali smo vas: »Kaj Urška Žolnir rada počne v prostem času?«
Pravilen odgovor se glasi: Rada vesla, kolesari in se sprošča v savni.
Nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, bo za pravilen odgovor prejela Majda Mirkovič, Prekorje 73, Škofja vas.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V kateri občini na našem območju bodo imeli nadomestne županske volitve hkrati s predsedniškimi?
Ime in priimek Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 17. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Vir: Amalietti Peter: A nekdo te vselej prekaša. Amalietti&Amalietti, Ljubljana, 2008.
Komediograf Branislav Nušic, dolgoletni upravnik beograjskega narodnega gledališča, je bil zaradi svoje dobrodušnosti zelo priljubljen. Kljub temu pa se je včasih tudi razburil. Nekoč ga je nek mlajši igralec tako vrgel iz tira, da se je razhudil: »To je resnično škandal! Že sedem let igrate pod mojim nadzorom, pa vendar niste zmožni odigrati vloge navadnega razbojnika! Česa ste se od mene sploh naučili?«
Rrrrrrr
Kaj stori Ivana Stamejčič, ko mora na radiu prebrati prispevek o načrtih za novo celjsko brv? Da se izogne zapleteni kombinaciji črk v besedi brv, kjer ji r dela še največ preglavic, vse skupaj prekrsti v most in zadeva je rešena! Žal za vse besede s črko r ni vedno na razpolago tako elegantne rešitve ...
Pony express?
Urška Selišnik je na glas vprašala, kako se napiše pony express in namesto odgovora je dobila vprašanje, ali kdo od mlajših sploh še ve, kaj to je. Za test je preverila pri mlajši kolegici Saški T. Ocvirk in ta je kot iz topa izstrelila: »Pošta s konji na divjem zahodu!« Po salvah smeha, da je preveč gledala kavbojske filme, je sledilo predavanje o kolesih z motorjem, ki smo jih nekoč poznali pod imenom pony express.
MODROSTI
V	vsaki starejši osebi živi mlajša, ki razmišlja, kaj za vraga se je zgodilo! (Cora Harvey Armstrong)
V	meni živi vitka ženska, ki bi rada prišla na površje. Običajno lahko utišam to kozo s piškoti. (Neznana avtorica)
Najtežja leta življenja so med deset in sedemdeset. (Helen Hayes pri 73 letih)
Ne morem verjeti, da se mi na bradi pojavljajo kocine. To so obrvi, ki so zašle. (Janette Barber)
Starost ni za reve! (Bette Davis)
	6	3					9	
	7						2	
			8	6	7			
	2	9				7		
		6			9	5	1	
				1	4			
2							7	3
5			6	7				
			1					9
»Če razmišljamo o krizi, potem tudi sami zapademo v apatijo in gledamo, kaj narediti, da nas kriza ne bi prizadela. Namesto da bi iskali poti k novemu, se oklepamo tega, da ne bi izgubili že pridobljenega.«
Rudi Gabrovec, visoki predstavnik RS za vprašanja nasledstva
ZRESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV i
Walt Disney naj se gre solit
Šumenje... Spet šumenje... Kakšen zvok je to, se sprašujem v stanovanju, kjer zvečer ponavadi zavlada tišina. Dvajset let že bivam v tem pritličnem stanovanju, še nikoli ni bilo v njem slišati česa takšnega, kar daje slutiti, da je v stanovanju nepovabljeni gost. Čez nekaj časa se spet sliši šumenje. Ponoči me spet prebudi kaj drugega kot... večno šumenje med predmeti.
Naslednji dan, ko v fotelju berem časopis ter sem v stanovanju sam, na lepem opazim ob zidu radovedno živalco, kot jo je pogosto videti v risankah. Brez oblekic, ki jih nosimo ljudje, seveda, kot si miške predstavljajo v družbi Walt Disney. Miš v stanovanju je skoraj zgodovinski dogodek! Le kje si zdaj, pokojna Maca, kot smo klicali našo mačko, ki je morala živeti skoraj brez miši celo zunaj stanovanja! V letih, ko miši skorajda ni bilo. Balkonska vrata odprem na stežaj, mogoče bo miš vsiljivka - vseeno ljubka živalca - izginila, od koder je prišla.
Ne, ni izginila, še ena noč šumenja na različne načine. Treba bo resno ukrepati, zato se odpravim po mišolovko. In kje jih je sploh mogoče kupiti, se vprašam v letu, za katerega sem slišal, da je mišje nadloge toliko kot še nikoli. Pa še jesen je, ko golazen nasploh rada sili na toplo, v človekova bivališča. Kolega, ki je kmetovalec, mi pove, kje sploh bi bilo mogoče kupiti mišolovko, nekoč veliko bolj uporabljano napravo. Odpravim se v trgovino, kjer ponujajo tri različne modele. Ena je tista stara dobra klasična, z mrežo ter z luknjo na sredini, kamor je treba nastaviti za miš privlačno hrano. Druga naprava je komplicirana, tretja je najsodobnejša, ki miš takoj ubije. Zakaj
le, tudi miši imajo pravico do življenja, v naravi seveda, kamor je mojo sostanovalko treba hitro vrniti. Zato kupim dvakrat dražjo, klasično mišim prijaznejšo mišolovko, v njeno sredino nastavim sir ter čakam in čakam. Ostane pri čakanju še en dan, ko naletim na članek o nevarnosti mišje mrzlice ter na podatek, da so v mariborski bolnišnici v prvi polovici tega leta zdravili že 36 bolnikov. Bi mogoče namesto mišolovke na hitro pomagala sosedova mačka, ki se je še lani pustila pobožati? Ko srečam mačko, ta zbeži, ne pretentata je niti najbolj dišeča klobasa niti miš, ki jo mogoče sluti v pritličnem stanovanju. Mogoče bi pomagal z izposojo mačke kdo od prijateljev, ki hitro ugotovijo, da bi menjava okolja pomenila za njihovega velikega hišnega ljubljenca prehud duševni stres. Pa se je mogoče na sodobne, razvajene mačke sploh zanesti, mogoče bi se kakšna miši še ustrašila. Končno najdem živo miš v veliki vreči kosmičev, kamor ji je uspelo priplezati po močno drseči plastični vrečki. Vrečo z mišjo odnesem ven, na travo ter žival izpustim... Toda čez pol ure je v stanovanju spet slišati značilno šumenje. V njem je torej še ena miš, neko živo bitje vsekakor.
Izgubil sem vse zaupanje v mačke in mišolovke. Razmišljam, da bi poskusil še z najbolj kruto mišolovko, namazano s kikirikijevim maslom, ki miš ubije s pokrovom, medtem ko se hrani. K vragu moja filozofija, da ima vsako živo bitje pravico do življenja, če me ogroža in dela hude skrbi ena majhna žival, ki jo imajo radi le v risankah! Odpeljem se po novo mišolovko, po super mački poimenovano, ter poskusim srečo. Mišolovko doma postavim ob zid, med špranjo omare in zidu, ki jo bo miš težko zgrešila. Po dveh urah zaslišim pok in pogledam, kje je počilo. Miš leži pod pokrovom mišolovke ter se zvija, zato jo na hitro odnesem na prosto, kjer jo nameravam izpustiti. Ko pridem do trave, se miš neha zvijati, zdi se, da je mrtva. K vragu načela in Walt Disneyjeve risanke!
MIŠOLOVEC
NOVI TEDNIK
RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
Križan Ke &
uganKe
FRANCOSKO MESTO OB REKI TET
KOSOVELOVA PESNIŠKA ZBIRKA ZGOU KOŠARKARSKA UGA VZDA
Samo svoj šal mi daj in nihče ne bo...
SKUPINA
LJUDI S TUNIZUSKO SKUPNIMI MESTO CIUI
ITALIJANSKI PEVEC RAMAZZOTT1
POSODAZA GOJENJE RIB
VRSTA, LINIJA
AM. PISEC (SAMUEL) PRVOTNI PREBIVALCI ITALUE
i
OZNAKA IZRAELA
AMERIŠKI IGRALEC DOUGLAS
VRSTA ŽITA
ŽIVALSKI VRT
PESNIK ZAJC
ITALIJANSKO MESTO
SMRDLJIVA
PASJA KAMILICA
IZDELOVALEC PIL
TANEK KOVINSKI IZDELEK
OUMPUSKE IGRE
RUSKI ŠAHIST KARPOV
20
BOSANSKI PESNIK KIŠEVIČ
PRIPOMOČEK ZA IGRO
PRVI RIMSKI ZALOŽNIK
PRIPOMOČEK ZA DRSANJE STALNO BIVALIŠČE
KONEC POLOTOKA
TRESENJE TELESA ZBORTREH PEVCEV
VZHOD (ANG.)
GLAVNO MESTO ŠPANUE
VIRUS, KI SLOVENSKI POVZROČA GRAFIK AIDS JUSTIN
TRDA KOVINA l.PSICAV VESOLJU
REBEKA DREMEU
RADUSKA NOVINARKA (INA)
NASILEN
TAT ORGANSKE KEMIČNE SPOJINE
OTROŠKA ZABAVA
NAJMOČNEJŠA IGRALNA KARTA
PREDPLAČILO
TOK ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA
NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA
NEKDANJI POUSKI KONJENIK
KRAJ PRI ŠKOFJI LOKI
ŠPANSKA PRINCESA
MEDVED (SLABS.)
NAPRAVA ZA MLETJE
HČERIN MOŽ
NOSILNI DEL OGRODJA LADJE
UPAD VODNE GLADINE
PRAOČE JONCEV DIRIGENT KUNEI
TALISOVA PIJAČA IGRALKA KAČIČ
22
JEDRSKA
ELEKTRARNA NEKDANJA POŠTA
17
10
VZHOD FRANCOSKI IGRALEC VENTURA
OZNAKA MAKEDONIJE
JABOLČNIK (NAR.)
VELIKONOČNI SPEV
NEKDANJI UBEŽNIK PRED TURKI
18
ŠPANSKI ZGODOVINAR (JUAN DE)
KOS SUKANCA
SLOVENSKA SLIKARKA KOBILCA
RTV-NAPO-VEDOVALKA (MENČI)
Nagradni razpis
1.	nagrada: bona za gostišče Bohorč v Šentjurju
2.	nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 18. oktobra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 79
Vodoravno: SOL, ADAMS, PRIKRAJEK, LAGO, HALA, ADAM, TIL, CAVE, POHOTA, RAZVLAKA, OKULAR, ITO MIDORI, SRNA, ČAS, LI, TETA, ČT, EŠ, RALIJAN, JOKER, TEME, LOARA, SOBE, AK, ANTIKA, ALEN, POKLICI, NO-SITELJ, LASAN, MASIV, GEA, OZIMNICA, TREVI, DAMA,
GERG, ROJAK, JEEP, KL, PI, ANA, AGENS, ERO, ABEL, TRATE, ONI, RADIKALEC, KLAPAVICA.
Geslo: Avti in vonj po bencinu
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni paket kozmetike, prejme: Irena Do-brilovič, Šešče 81, Prebold.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Ana Simončič, Ob strugi 22, Šempeter.
3.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Dorica Dečman, Ilovca 17 a, Vojnik.
Nagrajencem čestitamo. Prvo in drugo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC (čaka vas mesec dni), tretjo bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
	17	18	19	20	21	22	
Ona: Bodite malo bolj odločni. Ne iščite le na površini. Tudi pri ljudeh je značilno, da najboljše stvari niso opazne na prvi pogled, ampak se je za popolno sliko treba kar precej potruditi.
On: Spoznali boste, kako velika in nepremagljiva je lahko ljubezen, prav tako pa boste utrdili svoje zaupanje v partnerkino zvestobo. Tako se vam obeta zelo prijeten konec tedna, ki vam bo še dolgo ostal v spominu.
Ona: Prisluhnili boste prijateljem in njihovim težavam in jim tudi pomagali z nasvetom. S tem si boste pridobili precej bonusa za prihodnost, ko boste morda sami potrebovali podobno pomoč.
On: Ne dajajte prevelikih obljub, saj se vam prav lahko zgodi, da tega ne boste uspeli uresničiti. Bodite raje realnejši in poglejte vso zadevo iz drugega kota. Le tako boste uspeli videti tudi tisto, kar vam ni ravno pogodu.
TEHTNICA fl
Ona: Presenetili boste partnerja in ga povabili na prijeten sprehod v naravo. Načeli boste precej občutljivo temo, o kateri se boste na koncu vendarle pogovarjali povsem sproščeno in brez vsakršnih zadržkov.
On: Le tako naprej in uspelo vam bo! Zdaj ste v izredno ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev, kar bo v veliki meri povečalo krog vaših prijateljev. In kdove: mogoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več.
Ona: Treba bo začeti shujše-valno kuro, sicer bodo posledice še bolj neprijetne, kot si morda zamišljate. Nikar si ne delajte nepotrebnih težav zaradi denarja, ampak raje uživajte, dokler še lahko.
On: Lotili se boste zelo kreativne naloge, od vas pa je odvisno, koliko zadovoljstva vam bo prinesla. Z malce truda lahko krepko napolni vaš bančni račun, zato izkoristite priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila.
DVOJČKA 3ft ■ STRELEC #
Ona: Stvari se bodo začele obračati na bolje, kar bo predvsem naključje in ne vaše delo. Toda tudi naključja je treba znati izkoristiti. Boste videli, dogodki se bodo odvijali hitro in predvsem nepredvidljivo.
On: Svojo partnerko boste najprej vztrajno prepričevali v svoj prav, kasneje pa se boste vendarle sprijaznili s kompromisom, ki bo zadovoljil oba. S trmoglavostjo se pač ne pride kdove kako daleč.
sr*
Ona: Prijeten neznanec bo vstopil v vaše življenje in povzročil pravo zmedo. Toda vse skupaj niti ne bo tako slabo, saj se boste ob njegovih šalah izredno zabavali. Kdo ve - mogoče bo še kaj iz tega ...
On: Skrivoma se boste spogledovali s prijetno neznanko, ki se že nekaj časa giblje v vaši bližini, tako da to enostavno ne more biti samo naključje. Simpatija bo obojestranska, zato se nikar ne obirajte.
Ona: Strpnejši dialog vam bo pokazal doslej povsem neznano rešitev, ki bo v hipu opravila z vsemi težavami, ki so vas že nekaj časa mučile. Težave je treba reševati s trezno glavo, precej lažje je.
On: Z naključno znanko se boste dogovorili za precej konkretno zadevo, ki vam bo v veliki meri spremenila dosedanje življenje. Odprlo se vam bo tako v poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju.
KOZOROG ^
Ona: Pazite na svojega prijatelja, saj vas lahko spravi v zelo neprijetno situacijo. Raje se ga izogibajte nekaj časa, vendar po drugi strani pazite, da vam tega ne bo zameril. Torej: diskretno in brez hitrih korakov.
On: Ne delajte daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veste, kaj vas lahko doleti. In nikar se ne prenaglite pri načrtih, za katere ne veste, ali so dobri ali popolna polomija. Premislek vam ne bo škodil.
Ona: Največja napaka bi bila, če bi začeli zanemarjati svoje delo, saj vam trenuten finančni položaj tega pač ne dopušča. Ponudila se vam bo priložnost, da izboljšajte gmotni položaj, torej ne omahujte!
On: Skušajte vplivati na mlajšo sorodnico, sicer bo naredila veliko neumnost, kar bo tudi vam povzročilo velike težave. Odkrito se pogovorite z njo in ji skušajte svetovati, kajti bolje je preprečiti, kot zdraviti.
DEVICA
Ona: Začeli se boste ukvarjati z zadevo, od katere ogromno pričakujete, vendar bo izkupička bore malo. Nikar se ne zaprite vase, ampak se posvetite raje drugim veliko bolj realnim in dosegljivejšim ciljem.
On: O neki stvari boste začeli razmišljati bolj razumsko in ne tako čustveno kot nekoč. To vam bo prineslo prav presenetljiv razplet, ki bo s seboj prinesel obilico prijetnih posledic. Čim bolj jih izkoristite.
VODNAR
Ona: Z avtomobilom je kot s partnerjem: če niste kar naprej zraven, vas lahko kaj hitro izneveri in pusti na cedilu. Na nek način bi lahko rekli, da je čas za generalno popravilo odnosov med vami in vašim partnerjem.
On: Ob vsem, kar doživljate, boste morali prevzeti del odgovornosti. Prijatelj vam bo sicer pomagal, a to ne bo dovolj, torej se potrudite in čimprej končajte zoprno zadevo. Včasih je treba opraviti tudi neprijetne stvari.
Ona: Nikar ne obupujte zaradi trenutnih malih nesoglasij s prijateljico, saj ni s tem mislila nič hudega. Raje se potrudite in ji predlagajte spravo, ki se lahko kaj hitro sprevrže v trdnejše prijateljstvo.
On: Nekdo vam bo naredil precej sivih las, vi pa mu tudi ne boste ostali dolžni. Vse skupaj se lahko sprevrže v pravo vojno, zato previdnost ne bo odveč. Ne pozabite na sestanek, ki vam lahko prinese precej koristi.
2
4
3
8
19
5
9
12
11
15
16
21
RUMENA STRAN
Dvojno zadovoljen predsednik
Vrtnar in vinogradnik Mirko Krašovec iz Arclina (prvi z desne), ki je predsednik vojniških vinogradnikov, je letos lahko vsaj dvojno zadovoljen. Na državnem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni je prejel zlato in dve srebrni medalji, kar je izjemen uspeh, dobro je obrodila tudi potomka najstarejše trte na svetu, ki raste ob vojniški občinski stavbi. To se je posebej izkazalo na trgatvi, na prireditvi, ki jo je povezovala voditeljica narodnozabavnega popoldneva na TV Celje, priljubljena Polonca Podovac. Pogovarjala se je tudi s podžupanom Vojnika Brankom Petretom iz Nove Cerkve, ki opravlja funkcijo že tretji mandat. Brez slovenske vinske kraljice Martine Baškovič iz dežele cvička pa trgatev seveda ne bi bila to, kar mora biti!
BJ, foto: GrupA
Dve trgatvi v enem dnevu
Le kaj počne vodja občinske uprave v Vojniku Mojca Skale na lestvi pred občinsko stavbo, kjer vabi slastno grozdje? Je vlada toliko priškrnila na račun občin, da mora preveriti, če je vsaj občinsko grozdje bogato obrodilo? Ne, vodja občinske uprave je bila med predstavniki občine k trganju grozda posebej povabljena na prireditvi vojniških vinogradnikov. Po prireditvi je morala odhiteti domov, kjer jo je čakala še ena trgatev, na domači brajdi.
BJ, foto: GrupA
Drakšičev rezervni načrt?
ZKŠT Žalec je v ponedeljek pripravil tradicionalno prireditev Kako daleč je Kozmus, na kateri so se obiskovalci preizkusili v metu kladiva. Med udeleženci je bil tudi judoist Rok Drakšič, ki je zastopal slovenske barve na zadnjih olimpijskih igrah, v ponedeljek pa je tatami zamenjal za atletski štadion. Glede na to, da mu je met kladiva po nekaj prvih neuspelih poizkusih šel dobro od rok, ima tako že rezervni načrt za prihodnje olimpijske igre v Braziliji.
ŠO, foto: TT
Nazdravili ob koncu obiranja hmelja
Hmeljarji v začetku oktobra že tradicionalno pripravijo prireditev Hmeljarski likof, na kateri potegnejo črto pod sezono, predvsem pa se poveselijo ob opravljenem delu. Kljub temu, da v zadnjih letih med hmeljarji ni pretiranega razloga za veselje, so v soboto pozabili na skrbi in se tako kot nekoč sprostili ob koncu sezone. Obranega hmelja je letos manj kot lani, a kot kaže, se ni treba bati, da bi vrčki s pivom ostali prazni. S polnimi vrčki so tako ob koncu prireditve v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče nazdravili (z leve) Anton Rožič, predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, Janko Kos, župan Občine Žalec, Slavko Šalej, aktualni hmeljarski starešina, in Janez Oset, bivši predsednik društva.
ŠO, foto: TT
Alenka Prebičnik Sešel z »rekvizitom«
Alenka 50, Milka 80
Dve zelo aktivni članici Turističnega društva Nova Cerkev sta pred kratkim praznovali okrogli obletnici in to je bila priložnost za veselje in zabavo. Bivša predsednica društva Alenka Prebičnik Sešel, znana tudi kot profesorica na celjski I. gimnaziji, se je srečala z abrahamom. Niti invazija 50 gostov - članov društva, ki ga je do letos vodila, je ni vrgla iz tira. Druga slavljenka pa je bila najstarejša in še vedno aktivna članica društva Milka Omerza, ki je praznovala častitljivih 80 let. Prve čestitke je prejela že na gradu Lemberg, kjer je tako kot vsako leto aktivno pomagala do uspešne izpeljave Grajske nedelje. Nadaljevanje je sledilo pri njej doma.
Milka Omerza na Grajski nedelji na Lembergu