W idrcdnlitvo je v Kopitarjevih ulicah itev. 3. ■ (vbod čez tfverliče aad tiskarne). S urednikom je mogoče govoriti le od 10.—13. ure dopoldne. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. ___ V Lkjubl]ani, v sredo, 9. novembra 1904. Uhaja vsak dan, Isvs.mšl nedelje ln prasnike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: s« celo lato St K, sa polovico leta 13 K, sa četrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2 K 20 h. Vupravniitva prtjaman: sa celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, sa četrt leta 5 K, sa 1 mesec 1 K 70 h. Ja pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. p-- UpravtliStvo je r Kopitarjevih ulicah itev. 3. « Vsprejema naročnino, Inserate Id reklamacija. — | laaeratl sc računalo enostopna petltvrsta (dolilaa j TJ milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, sa Irlkral 9 b, za več kat Irlkral 8 b. f V reklamnih noticah slane enoalepna f armoodvrala H b. — Pri večkratnem objavl|eoja primeren pepasl. J Uprarnlikega telefona iter. 188. J Graška univerza in Slovani. Gradec, 8. novembra. Včeraj ob 6 uri zvečer bo sklicali slovanski akademiki v Gradcu protesten shod, kateri se je izborno obnese). Ako-ravno se je mogla ta novica radi nepričakovanih zaprek razglasiti šele pozno popoldne med slovanskim dijaštvom, se je na shodu zbralo nad 260 slovanskih akademikov, ki so bili brez razlike atrank edini. Nikdar doeedaj se v Gradcu še ni pokazala taka vzorna jugoalo« iranska in splch slovanska vzajemnost. Shod sta vodila Slovenec g. Masten, predsednik »Triglava" in Srb gosp. R i -a t o v i č. G. Masten otvoti sborovanje s pozdravom na vse Slovane. Avstrijsko oiradje pretresa pokanje revolverjev. Dijaški valovi pljuskajo visoko. Io kaj je vzrok temu ? Povzročili so to naši nemški tovariši. Mi obsojamo počenjanje Italijanov v Inomostu, a jim priznavamo pravico vseučilišča, ker so kulturen narod. Kdo pa je povzročil nemirne dogodke in kršenje akad. svobode v Gradcu? Znano je, da bo prišli nemški burši k rektorju tehnike in zahtevali od njega, naj od atrani vse nenemške deske na tehniki. Rektor Be je udal zahtevi Nemcev in dal izvršiti to, kar so zahtevali. Izprva smo mislili, da bo to storili nemški burši sami, a rektor je od« govoril, da ee je to zgodilo na njegovo izrecno povelje. Izrazil Be je tudi, da je pripravljen zagovarjati in vidržati to naredbo. Nočem slikati težkoč, ki jih ima slovansko dijaštvo v Gradcu. Samo nekaj bi prosil, da kakor legalno smo nastopali do sedaj, tako tadi naprej nastopamo do gotove meje. Ako pa nam dajo Nemci povod, da drugače nastopimo, bomo tudi mi znali braniti svoje pravice. Ako s svojim taktnim nastopom ne dosežemo nič, potem bomo branili svoje pravice drugače. Na to so bile sprejete sledeče peticije in resolucije: I) 1. Z ozirom na to, da se je z najnovejšo odredbo magnTicecce rektorja tehnike, vsled katere so se odstranile vse deeke nenemških društev, ne da bi bil zato najmanjši povod, kršila občna akademična prostost, ker akademiftni državljani nikakor ne morejo trpeti, da bi bile njih pravice odvisne od momentane samovoljnosti; dalje z oiirom na to, da slovanski akademiki grafikih visokih šol nikakor niso gostje, ker bo že kot državljani avstro-ogrske monarhije enakopravni z Nemci, in ker ^imajo Slovenci posebej^ kot; notranji]) avstrijski na-rod glasom ustanovne listine isrecno zajamčeno enakopravnost na graških visokih šolah; končno z ozirom na to, da bo ae z zgoraj omenjeno odredbo vsled pritiska nacionalnega šovinizma nemških dijakov od vzele slovanskim akademiškim društvom stare pravice, protestira slovansko dijaStvo zbrano na graški univerai odločno in slovesno proti tej odredbi ter zahteva, da se ista takoj prekliče. 2. Ogorčeno protestirajo Blovanski vi-sokošolci proti počenjanju nemškega dijaštva, ki je dne 7. t. m. po inavguraciji rektorja tehnike potisnila nekaj slovenskih dijakov is tehnike edino le sato, ker so se posluževali materinega jezika, in oposariajo slavni profesorski kolegij tehnične visoke šole v Gradcu, da je isti dolžan poskrbeti za na-redbe, ki jamčijo sa o b e b n o varstvo Blovanskih dijakov. II) Slovanska akademiška društva pro« sijo akad. senat, da jim vrne ataro pravico glede objave naznanil na deskah samo v materinem jeziku in to ic sledečih razlogov : 1. Smo uživali to pravico že od nekdaj. 2. Imajo te deske namen samo člane posameznih ^ društev obvestiti; vsled društvenih pa je uradni jezik društev dotični materni jezik. 3. Kakor je razvidno iz ustanovne li stine,graška univerza ni samo nemška posest. Ista peticija z nekaterimi premembami velja tudi za tehniko. Predsednik »Zarje", g. Lovro Pogačnik, predlaga, naj se sklene tudi resolucija glede pisave nemških graških listov in da odklanjamo vso odgovornost za posledice, ki se lahko razvijejo radi nizkotnega hujskanja sovražnega nam časopisja. „Montagszeitung" je pisala, da hočejo Hrvatje, Italijani in Slovenci z burnimi demonstracijami radi odstranjenja nemških desk onemogočiti predavanja in celo doseči to, da se zaključita obe visoki šoli. Na tako nizko pot se mi ne podamo, ampak to je podlo obrekevanje in hujskanje nemških časopisov! Demonstracije v nedeljo zvečer je povzročil „Grazer Tagblatt", kateremu so Nemci šli na limanice. K temu predlogu se je ©glasilo več govornikov, ki so naglašali, da je „Montags-zeitung" brez veljave, in da se nam ni treba ozirati nanjo. Tudi nemški burši ji niso šli na lim, ker ni bilo demonstracij dopoldne. G. Pogačnik odgovarja, da za ponedeljek „Montagszeitung" ni bila brezpomembna, ker v ponedeljek zjutraj noben drug časopis ne izhaja. Nemški burši so se »Grazer Tagbl." tudi vsedli na limance in res demonstrirali pred gostilno „Zum \vilden Mann", kjer se bi imela vršiti češka predstava. — Predloga večina ni sprejela, pač pa bode izvrševalni odsek vseh slovanskih dijakov, kakor slišimo, rektorju na univerzi ustno izrazil svoje ogorčenje radi takega hujskajočega pisanja. Po teh resolucijah in peticijah se je vršila slavnostna manifestacija Slovencev za vseučilišče v Ljubljani, pri kateri so bili navzoči vsi zborovalci — torej tudi Srbi in Hrvatje. V 1 a -dalaje vzorna vzajemnost in z navdušenjem smo sprejeli peticijo: Slovenski dijaki poživljajo visoko c. kr. vlado, da naj takoj ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče: 1. Je zajamčena po čl. XIX. državnega tem. zakona vsem avstrijskim narodom jezikovna enakopravnost, vsled katere pa jim mora biti tudi mogoče, da vživajo višjo izobrazbo v materinem jeziku. 2. Bi vseučilišče v Ljubljani, v srcu Slovenije, naše materielno stanje olajšalo, posebno zato, ker smo na sedaj obstoječih univerzah pri podporah prikrajšani. 3. Smatrati nas hočejo na vseh sedaj obstoječih univerzah Cislajtanije le kot goste, dočim bi morali kot avstrijski državljani vživati popolno enakopravnost z drugimi narodi. 4. Bi se z ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani povzdignil kulturni niv6 Slovencev, kar je gotovo tudi v interesu visoke c. kr. vlade. 5. Smo izpostavljeni nemškemu šovinizmu, kar zadostno kažejo najnovejši dogodki. Z burnim odobravanjem se je sprejela ta peticija, gromoviti živio-klici so zadoneli po dvorani. Vsi Jugoslovani so z velikim navdušenjem sprejeli to peticijo. Bil je slavnosten trenotek, v katerem se je na tako lep način pokazala jugoslovanska vzajemnost. Zborovalce pa je kar naenkrat razburila vest, da v avli čakajo nemški burši. Silen nemir nastane. Predsednik g. Masten gre k rektorju, ki je bil tudi v avli. Ta mu pove, da Nemci Slovanov ne bedo napadli, ako ti ne izzivajo. Zapustili smo torej dvorano in dostojno odšli. Slovani smo držali besedo. Nemci pa LISTEK. Srce ga je izdalo. Angleški spisal Edgar Allan Poe. Rob jel Nervozen — strašansko nervozen sem bil in Bem še danes; ali zakaj pa mislite, da sem blazen ? Muka je bila moje lute poostrila, ni jib pa aničila ali otopila. Bolj kot vse drugo — imel sem neizrečno dober sluh. Cul sem vse, kar Be je godilo na nebu in na zemlji — čul sem mnogo, kar je prišlo iz pekla. In vsled tega naj bi bil blazen? Poslušajte me ter opazujte, kako pametno, kako mirno vam morem pripovedovati celo dogodbo. Kako Be mi je vtihotapila tista misel v glavo, ne znam povedati, ali takoj, ko se me je oprijela, me je zasledovala ponoči in podnevi. Namena ni bilo nobenega. Strast mi ni prigovarjala. Imel sem starčka precej rad; učinil mi ni bil nikdar nič hudega, razžalil me ni bil. Njegovega denarja si nisem ielel. Menim, da je bilo njegovo oko! Da, da -— to je bilo ! Eno njegovo oko je bilo podobno jastrebjemu — lahnoplavo, počez kakor paj-iolan. Kadar se je njegov pogled povesil name, mi je zledenela kri v žilah, in tako je polsgoma, polagoma — prav počaBi doiorel v meni sklep, da ubijem starca in se tako za vedno oprostim očesa. Paaite dobro: vi menite, da'sem blazen; a morali bi me videti! Morali bi videti, kako pametno sem ravnal — s kako skrbnostjo, s kako pazljivostjo! Kako sem ae zatajeval, kadar sem stopal k delu! Še nikdar nisem bil tako prijaien napram starcu kakor v onem tednu, predno sem ga umoril. — In vsako noč sem o polnoči pritisnil na njegovo kljuko in odprl — o, tako tiho! In kadar se je odprtina razširila za mojo glavo, sesa dejali v njo latico, dobro aatvorjeno, da ni svetila luč ia nje, in ytaknil nazadnje svojo glavo med duri. O, smejali se bi bili, če bi bili videli, kako fino sem vse napravili Počasi, zelo, zelo počasi sem jo stezal naprej, da ne motim starčevega spanja. Porabil sem gotovo eno uro, predoo sem prerinil glavo toliko skozi odprtino, da sem mogel videti, kako je ležal na postelji. Ali bi bil pač blaznik tako premeten, ho? In potem, ko je bila moja cela glava v sobi, aem odprl opresno svetilko — o tako opresno, kajti Sarnirji so evilili — odprl Bem jo samo toliko, da je pal mal ozek iarek na jastrebje oko. In to sem počenjal sedem noči, vsakikrat o polnoči, toda oko sem našel zmeraj zaprto, in sato nisem mogel iz- vršiti čina, kajti jezil me ni starec, ampak njegov zli pogled. In vsako jutro, ko se je bližal dan, sem šel predrzno v njegovo spalnico ter se menil ž njim, zval z ljubeznivim glasom njegovo ime ter popraševal, kako se počuti. Vidite, da bi bil moral biti jako prekanjen starec, če bi bil mogel sumiti, da pogledam jaz vsako noč, točno ob dvanajstih, medtem ko on spi, v njegovo sobo. V osmi noči sem odprl vrata še previdnejše kot prejšnje noči. Minutnik moje žepne ure se premika mnogo hitrejše kot se je tedaj moja roka. Nikdar se nisem zavedel svoje lastne premetenosti tako silno, kakor v tisti noči. Da, srce se mi je smejalo ob zmagovalni misli, kako odpiram tu njegova vrata in kako on niti najmanj ne sluti, kaj da počnem ter nameravam. Gotovo pa me je bil začul, kajti premaknil se je nenadoma v postelji, kakor da se je prestrašil. Mislite, da sem tedaj odšel — o ne. V sobi je bilo temno kakor v rogu, kajti iz strahu pred tatovi je bil zaprl popolnoma okna, in ker sem vedel, da ni mogel ničesar videti, sem odpiral tiho vrata vedno širše in širše. Ravno sem vtaknil glavo v sobo ter hotel odpreti svetilko, ko je spodrsnil moj palec na mali pločnati sponi in se je starec dvignil in zakričal: „Kdo je tukaj ?" Miroval sem. Celo uro se nisem ni premaknil, a čul tudi nisem, da bi se bil on zopet vlegel. Sedel je še zmiraj na postelji in prisluškaval ravno tako, kakor sem pri-sluškaval jaz v mnogih nočeh črvu v steni. Naenkrat sem začul tiho stokanje — stokal je v smrtnem strahu — povzročila ga ni bol, povzročila ga ni skrb, o ne! To je bil tisti tihi, zamolkli, bojazljivi glas, ki se trese z dna prestrašene, mučene duše. Poznal sem ga predobro. Bilo je o mnogo polnočeh, ko so vsi drugi spali, da se je izvil iz mojih prsi ter s svojim groznim odmevom le pomnožil strahove, ki so mi razjedali srce. Da, da, poznal sem ga predobro. Vedel sem, kaj čuti starec, in usmilil se mi je, četudi se mi je smejalo srce. Vedel sem, da je bdel izza onega prvega tihega šuma, ki ga je bil dvignil raz ležišče, da se je zatem njegova bojazen vedno bolj večala. Izkušal si je bil dokazati, da se boji brez vzroka, ali ni se mu bilo posrečilo. Dejal si je bil: „Saj je le veter v peči — saj je le miš, ki je stekla preko sobe", ali „za-čvrčal je le osamljen čriček". Da, da, s takimle se je bil hotel pomiriti, ali zastonj — prav zastonj, kajti smrt je stala v bli- Je niso držali v popolnem obsegu, kajti izzivajoče so nam nastavljali noge, da bi le povzročili nemir in pretep. To so nemški vitezi, ki so hoteli demonstrirati pred češkimi služkinjami! po demonstracijah^ Inomostu. Preiskavo vodi v Inomostu Sest sodnikov. Nekaj težko ranjenih Se niso mogli saslišat'*. Vsi aretirani Italijani bo avstrijski podaniki. Slikarja Pezieja je vendar le labodel vojak — podlovec Luigi M e n o 11 i. Naznanil Be je sam ter izjavil, da je bajonet obrisal ob telečnjak, potem ga pa skril v posteljo. Tako je bilo mogoče, da je pri preiskavi pokazal čist bajonet — ker si ga je izposodil od tovariša druge stotnii«, ki pri nemirih ni nastopila. Vsi listi v Inomostu, ki ao priobčili morilčevo ime, bo bili zaplenjeni, drugod po Avstriji pa ne. Italijani bodo ia drgodkov v Inomostu hoteli napraviti kolikor mogoča dobička. — Laški državni poslanec Mazurana je dejal, da se mora proti vladi vzdigniti ves parlament, če bi vlada hotela če dalje obdržati italijansko fakulteto vlaomcstu... Gospodje škilijo v Trst. N» Danaju je radi dogodkov v Inomostu pnredilo shod društvo »Alldeutscber Verein lur die Oatmark«. — Navzočih je bilo 4000 oseb, in tudi več vsenemških poslancev. Govorniki bo povdarjali, da so Nemci ■ Korberjem že davno nezadovoljni. (!) Po shodu ao udeleženci priredili demonstracijo. Ea del je prodrl policijski kordon ter razgrajal pred poslopjem ministrstva za notranje stvari. Nemci menda sedaj nalašč tako ropotajo, da bo Korber imel več »vzrok««, jih hitro zadovoljiti. Ali je Erler pri vprizoritvi demonstracij postopal na svojo roko, ae bo v kratkem videlo. Po Italiji, posebno v Milanu, iredentovci dele oklice, ki so polni psovk na Avstrijo. Neko dunajsko žensko godbo bo v Milanu izžvižgali. Tudi v gledališču so bile zopet protiavstrijske demonstracije. V Inomostu je bil včeraj mir, izvzemši en napad. Nekateri listi naareč poročajo, da bo Italijani napadli in ranili asistenta dr. R e i c h a. Ali imajo tudi Italijani navodilo, da ne smejo biti mirni in tako več »izme-šetarijo«. Neki češki politik je, kakor smo že omenili, izjavil, da radi dogodkov v Ino mostu v prvem trenotku zasedanja drž. zbora ne bo treba Č^hom nastopiti v zbornici z gotovimi taktičnimi sklepi. Čehi nimajo povoda, da bi ovirali razpravo o teh dogodkih, katero bo pričela vlada in jo bodo nemške stranke nadaljevale. Razume se, da bedo Čehi osvetlili pri tej priliki nekatere zadnje dogodke. Ta češki politik pravi, da bodo Čehi morali paziti nato, da za slučaj predlogov ia legislativno rešitev italijanskega vseuči-liškega vprašanja nasproti skupnemu nastopu nemških strank nastopijo tudi ne-nemSke stranke z gotovimi predlogi. V ta namen bo potreba iskati zveze z italijanskimi poslanci in morda se ustvari podlaga za skupno parlamentarno akcijo, posebno glede vseučiliškega vprašanja. V skupni seji Mladočehov in Jugoslovanov ae bo to vprašanje kot aktualno obravnavalo. — To so sicer jako lepe žini, njene temne sence so se razprostrle ter ogrnile žrtev. In te sence so tudi povzročale, da je, četudi me ni niti videl niti slišal, čutil, da sem jaz blizu. Dolgo časa sem petrpežljivo čakal, in ko še vedno niiem začul, da bi se vlegel, sem sklenil malo, prav, prav malo odpreti svojo svetilko. Odprl sem — vi ne morete ni slutiti, kako previdno sem to storil — da je naposled en sam, slab žarek, podoben niti pajčevine, pokukal izza odprtine ter šel na jastrebje oke. Bilo je odprto, na široko odprto, in jaz sem se razjaril, ko sem je zagledal. Videl sem prav natančno — labnoplava barva, povprek z gnjusnim pajčolanom, da sem se stresel do kesti. Ostalega obraza nisem videl, še manj ostalo telo moža, kajti bil sem, kakor da me je vodil instinkt, naravnal žarek natančno na tisto strašno mesto. In tedaj — ali vam nisem pravil, da je bila le nenavadna ostrost čutov, kar menite vi, da je blaznost ? — tedaj, pravim, je zadel moje uho tih, zamolkel, kratek glas, kakor se ga čuje približno iz ure, če se jo zavije v vato. Jaz sem poznal tudi t a glas prav dobro. Starčevo srce je bilo, in to je povečalo mojo razjarjenost, kakor vzbudi glas bobna pogum vojaka. Konec prih. besede, a bati se je, da iz te moke baje ne bo kruha Vlada ima Ce pripravljene koncesije za Italijane ia Nemoe, zato bodo morali Slovani paziti, da pri tem zopet ne ostanejo praznih rok. Naposled tudi ni izključeno premirje med Nemci in Italijani, ki bi Italijanom prineslo laško vseučilišče v Trstu. Slovanskim zastop nikom je torej treba mnogo pievidnoati in — odločnosti. Rusko - japonska vojska. Boj aa Port Artur. Res je, da obleganje napreduje, vendar do danes ni nobenega pravega poročila, da bi bila padla kaka glavna utrdba. Privatne brzojavke, na katere smo navezani, nam pa največkrat resnice povedati ne morejo, ker so v Čifu in drugod ravnotako malo po-uSeni o položaju, ko mi. — Vse, kar Be da povzeti iz došlih brzojavk, je, da Japonci na predujeio. — Iz Londona poročajo 7. t. m., da so Japonci v soboto napad na Port Artur nadaljevali vkljub groznemu sneženemu in peščenemu viharju. Rusi bo v soboto delali več protinapadov iz Erlunšana, da preprečijo prodiranje Japoncev. Ti protinapadi pa niso imeli nikakih uspehov ter bo Rusi izgubili mnogo mrtvih. Sedaj se pričakuje, da bodo pričeli Japonci delovati z dinamitnimi minami, ker bo podminirali že najvažnejše utrdbe. — V To kiu smatrajo, da je Mesto ie padlo. Rusi imajo sicer še štiri utrdbe, a mesto je Japoncem na severovzhodni strani odprto. — Čete sicer ie niso ndrle v mesto, ker bi bile izpostavljene ognju iz Ljaotješana. Japonci se silno trudijo, da bi vzeli Zlato goro. V Tokiu se že pripravljajo, da proslave padec Port Arturja. Z dne 8. t. m. pa poročajo iz Lo dona sledeče: V Port Arturju samem so razdejana vsa poslopja, luka je le kup razvalin. Bojne ladje so večkrat zadate od japonskih projektilov. Po pripovedovanju nekega be gunea, se je „Retvizan" nagnil na stran. — Posadka dobiva polovične porcije. Vojaki so utrujeni, a Stesljevo junaštvo jih drži po koncu. Boli okrog utrdb še niso končani. »Te legraph" poroča iz Č:fua, da vsi vehementni napadi pri vsej hrabrosti Japoncev, vendar niso mogli doseči padca trdnjave. General Steselj bi eventuelno mogel vzdržati še en čas in baltiško brodovje bo morda le še pravočasno došlo. Tadi ko bi Rasi izgubili vse vzhodne atrd be, ter bi bilo razdejano mesto in luka,'bi lahko Steselj fie vedno iz L;aotjeS»na branil Japon cem, rabiti Port Artur za luko. — Vsi dosedanji napadi so stali Japonoe mnogo žrtev. Za fronto utrdbe Erlunšan imajo Rusi nove in stare baterijske pozicije b topovi težkega kalibra, na katere se lahko umaknejo, ne da bi izgubili obvladanja nntranie brambene črte. Kolikor časa imajo Rusi Erlunšan, Japoncem ni mogoče vzeti Port Arturja. Zadnje dni se je kitajskim džunkam, ki so bile v Tjencinu in drugod naložene z živili, posrečilo, prodreti blokado ponoči. Povprečno se izmed treh džunk posreči prodreti blokado eni, druge so baje potopljene. Te vrste tihotapstvo se bogato izplača. Od 1. t. m. so cene zopet poskočile, ker je vedno manj upanja na uspeh. Ameriške in nemške eksportne firme se posebno udeležujejo tihotapstva. Moštvo japonskega brodovja, ki blokira luko in ki je devet mese cev ie neprenehoma v službi, je silno utru jeno. Toda ne samo diunke, ampak tudi parniki drugih parobrodnih družb vozijo v luko, kar dokazuje, da je blokada prenehala. Število poškodova nih japonskih ladij je veliko. Več ladij so premeniti v bolnišnice. Nove japonske čete še vedno prihajajo pred Port Aitor. Japonci ne pričakujejo, da bi rusko brodovje udrlo na odprto morje. Japonsko brodovje je pa sploh na to pripravljeno. Oddelek admirala Urina leži med Kiacčanom in Vajhajvajem. Vesti o ruskem brodovju so v protislovju. Enkrat pravijo, da so skoro vse ruske ladje potopljene, drugič se pa čuje, da je pričakovati izpad*. Karakteristično za boje zadnjih dni je, da uporabljajo Japonci ročne granate in ščite, ki varujejo pred krogljami, katere so napravili japonski pijonirji v svojih delavnicah. Prvi Ščiti so bili napravljeni iz lesa, pokritega z železno pločevino, a so bili ne> rabni. Sedaj pa izdelujejo 32 funtov težke ščite iz jekla. Te si pritrjujejo pijonirji na telo, ko režejo žične ovire. Vrsbi je naBto-tine možnarjev, ki mečejo granate na 200 jardov iz jarkov. Japonci imajo pri naskoku več ko tisoč leBtvio. Rusi pa rabijo z veliko spretnostjo in uspehom metalce svetlob« proti naskakujočim Japonaem. Londonsko vojaško časopisje pripravlja javnost na pade« Port Arturja. Iz Londona prihaja 8. t. m. ša sledeče poročilo : Posameznosti Se niso došle o zavzetju treh važnih utrdb pred Port Arturjem. Toda, da so res zavzete, ni dvoma (?). Vsled tega v poučenih krogih z veliko res nostjo trdijo, da se more Port Artur držati v najboljšem slučaju le še en teden (?). Ic iJfua poročajo 7 t. m., da so našli ob utrdbi Ljaotešan več ruskih torpedovk, ki so zadele ob pečine. V Mandžuriji. Iz Peterburga prihajajo 7. t. m. poročila »Birž. V|ed.« in »Rasa«, ki pravita, da ae Japonoi na celi fronti krepko utrjujejo z volčjimi jamami tsr žičnimi napravami. Kitajci pripovedujejo, da so v japonskih sta novališčih napravljene peči, kar nadomsstuje prstene hišice ter omogočuje prezimovanje. Nemirovič Daočenko poroča, da je „Rdeči križ« prepeljal v vlakih od 12. do 22. oktobra 37 000 ranjencev v Harbin. Is Pariza poročajo 8. t. m.: Iz Tokia poročajo: Raka Hun je zamrzojena. Vsled tega so zakasnele akcije obeh armad. Iz Londona poročajo 8 t. m., da ima »Daily Mail« sledeče poročilo iz Cifaa: Ev-ropejski inžener, ki je došel sem iz Mandžurije in Koreje, je poročal, da ie spodnji del železnice Antua—Ljaojan—Fenvančen gotov. Pravil je nadalje, da stoji v Ham hanu 4000 Rubov. Dal tega kraja je utrjen ter v vedni zvezi z Vladivostokm. h mska obleka japonskih vojakov je nezsdostna. Iz Berolina poročajo 8. t. m.: Ruska armada je dobro pripravljena za aimo. Gete bo preskrbljene z gorko cbleko. Vreme je podnevu toplo, ponoči pa pade temperatura na —10° C. Vedno več ljudi prihaja z de žele v mesto. Reuterjevemu uradu poročajo v London 8. t. m., da je Linevič že došel v Mukden. Japonci ne deluiejo sedaj nič. Ruske baterije vedno obstreljujejo japonske postojanke. Dopisnik »Rusi« poroča, da so se ruski prostovoljci po srečni ofenzivi umaknili iz Bontapu. ko se je približala znatna premoč. Na celi fronti traja boj topništva. Baltiško brodovje. London, 8. novembra. Iz Port Saida poročajo, da je došel tja ruski generalni konzul v Kasso ter se razgovarjal s konzulem v Port Saidu celo popoldne. Pripravljajo se posebne odredbe v varstvo prekopa ter postavljajo posebne straže, ki stražijo obrežje. Rusko ministrstvo ima za pričo hulskega dogodka tudi kapitana nevtralne trgovske ladje, ki je drugo jutro videl na morju torpedovke, zapuščeno od moštva in na stran nagnjeno, katero je morski tok gnal naprej. Ruski morski častniki trdijo, da so z reflektorji jasno videli dimnike torpedovk. Dalmatinci za Rusijo. Iz Splita poročajo 8. t. m., da se je ondi osnovalo društvo slovanskih domoljubov, ki naj bi v slučaju vojske med Angleško in Rusijo pregovorilo razne pomorščake, kapitane in posestnike ladij, da stopijo v zvezo z rusko vlado, da se takoj oboroži množica ladij in jadernic, ki ima naloge napasti vsako angleško ladjo, ki bi hotela pomagati Japoncem. Pomoč so obljubili tudi grški patrijotje in pomorščaki. Za novo rusko bojno brodovje Peterburško poročilo od 8. t. m. pravi, da je car odredil, naj se fondom za napravo novega brodovja pridene takej 40 miljonov rubljev. Skupni troški znašajo 300 miljonov rubljev. Ruska vlada je dala francoskim ladjedelnicam za 240 miljonov naročil. Japonska bojna iadja — potopljena ? Iz Sangaja prihaja 8 t. m. vest, da v angleških mornariških krogih kroži govorica, da je pred Port Arturjem zadela ena japonska bojna ladja na mino ter se potopila. Saharovo poročilo Saharov je poročal v Peterburg dne 7. t. m.: Slab ruski oddelek je zasedel pristave na severni strani vasi Linšipu, prodiral 6. t. m. naprej in zasedel pokopališče, med tem ko so prostovoljni lovci zasedli severni del vasi. Lovci so se polastili več ruskih in japenskih pušk. V zasedenem delu Linšipu so našli truplo nekega podčastnika moršanskega polka. Najbrže so ga obglavili Hunhuzi, ki so v japonski službi. Ena ruska baterija je obstreljavala v noči na 7. t. m. več vasi. Lovci so opazovali, da obstrelja-vanje silno vznemirja sovražnika. Moral je zapustiti del utrdb. Ojama — lagal. Iz Kolina poročajo, da prinaša „KSln. Ztg." iz Peterburga sledečo brzojavko: Poveljnik 4. sibirskega voja, generalni poročnik Zarubajev, izjavlja, da v Ojamovem poročilu, češ, da je 4. sibirski voj 12. oktobra izgubil v boju proti Nodzuovi armadi 150 ujetnikov, 8 topov in 19 municijskih voz, ni niti ene resnične besede. Zasedanje deželnih zborov. Nižeavstrijski dež. zbor. V včerajšnji seji je deželni maršal Schmolk izjavil obžalovanje nedolžnim žrtvam povodom dogodkov v Inomostu. Izrazil je svoje prepričanje, da bodo vsi zbornični člani podpirali težnje, da se za vedno ohrani nemški značaj Inemosta. Moravski dežel. zbor. Predvčerajšnjim je zbornica odobrila načrt zakona, s katerim se v svrho zboljšanja plač učiteljem naloži na vsak hI piva deželna doklada v znesku 1 K 70 h. — Poslanec Stransky je ostro grajal dijaštvo v Brnu, katero izkorišča svoje prireditve, da terorizira Cehe. Govornik nemškega dijaštva je povodom dijaškega zborovanja dne 7. t. m. rekel, da bo Brno drugi Inomost, če se ustanovi v mestu češko vseučilišče. Stran-sky je nazival nemške dijake „zeleni mladiči", nakar mu je zaklical poslanec A 1 -b r e c h t „drzni Žid". Končno je pozval Stransky vlado, naj nastopi proti onim profesorjem, ki so se udeležili omenjene demonstracije. Poslanec Albrecht kliče Stranskemu: „Viste hujskač in denunciant, sramujte se." V nadaljni razpravi je zbornica odobrila proračun, nakar je bilo zaključeno zasedanje. Istrski dež. zbor. Vladni zastopnik, namestniški svetnik Fabiani je od-gevarjal na interpelacijo poslanca Andrijčič in tovarišev. Slovanski poslanci so protestirali, ker je na njihove hrvaške interpelacije odgovarjal v italijanskem jeziku. Vladni zastepnik izjavlja, da vlada prizna enakopravnost obeh deželnih jezikov. Vsled tega se tudi ob otvoritvi rabita oba jezika. Med razpravami pa rabijo vladni zastopniki italijanščino, ker govore vsej zbornici in morajo vsled tega govoriti v jeziku, katerega razumejo vsi poslanci. Zgornjeavstrijski deželni zbor je včeraj po triurni razpravi odklonil predlog o ustanovitvi splošne volivne kurije. S o 1no grašk i deže1ni zbor je predvčerajšnjim rešil proračun za leto 1905., nakar so zaključili zasedanje. Nazadovanje agitacije »Proč od Kima". Dasi taje protestanški pastorji, je dejstvo, da v Avstriji nazaduje gibanje »Proč ed Rima". V moralnem oziru je gibanje že itak doživelo poraz. Vsenemška stranka je p<» krivdi Wolfovi izgubila malone ves ugled in Schonererjeva stranka je razpadla. In to pač ni čudno, ker so tudi glavni hujskači za protestantizem povzročili velika pone-verjenja. Tako je hujskač za odpad Anton Russ v Sternbergu na Moravskem poneveril 79.000 kron in pobegnil. S kavcijo svojih uslužbencev je pobebnil izdajatelj nekega lista za prusko propagando Juranek iz Brna. Vsenemški župan v Pečavi na Češkem je izginil in so našli občinsko blagajno v največjem neredu. Edini dr. Eisenkolb še ni omadeževan, a je že izgubil svojo privlačno silo. Celo mlačnim katoličanom se že gabijo surovi in nedostojni napadi na katoli-čanstvo. Tudi denarni primanjkljaj je že dokaj znaten. Računski izkaz o stroških za vikarje izkazuje mesečno 3000 mark primanjkljaja; a kljub temu še vedno nastavljajo nove vikarje. Tudi dolgovi za zgradbo cerkva so vedno večji. V krajih kjer je 16, 30, 70, 60 in 120 protestantov so zgradili krasne protestanške cerkve. Število katoliških odpadnikov je, dasi so zgradili protestanti 50 novih cerkva, vedno manjše To dokazuje sledeče številke: V prvem polletju 1902. je znašalo število odpadnikov 1873; v isti dobi leta 1903. 1644, in leta 1904. pa 1558 Notranji politični položaj. V Meranu je poslanec dr. Grabmayr govoril o notranjem političnem položaju. Pri-četkom svojega govora se je pečal z razmerami na Tirolskem, osobito z vprašanjem, kako urediti razmere z Italijani. Glede splošnega političnega položaia je pa izrazil mnenje, da bodo naibrie Cehi kapitulirali pred KSrberjem. Z» Nemce pa so Cehi, če ob-struirajo, manj nevarni nasprotniki, kakor če se udeležijo rednega parlamentarnega delovanja. Nemški pomisleki se tičejo zgolj imenovanja češkega ministra, a če se bo za to oeno povrnil v zbornico mir in ne bo več obstrukcijc, ni nikakor Blaba kupčija z imenovanjem češkega ministra. Trajno bo pa mogla zbornica delovati le, če se premeni zbornični poslovnik. V krogih nemške napredne stranke prevladuje glede pravoslovne fakultete v Inomostu mnenje, da jo bo morala vlada pre-mesti ti,,in sicer v Trst. Tridsnt in Rive-redo sta iikljuiena. V seji nemškega izvrševalnega odbora bo stran-k a t u d i b t a v i 1 a predlog, i ko-jim se poživljajo nemške stranke, naj delujejo za izpolnitev italijanskih želja glede ustanovitve italijanske pravne fakultete v Trstu. V dunajskih krSčansko socialnih krogih so trdno prepričan', d« bo v kratkem sbor-nica razpuščena. Krščanski socialei so ie tudi izvršili priprave za volitve, zlasti v onih krajih, k|er še niso zmagali, a upajo na zmago. Kakor poroča »Zeit«, bo Korbar v pri. hodnjem zasedanju državnega i bora pred. vsem delal Da to, da zbornica reii predlogo za podpore in pa zakonski načit o uslano vitvi italijanskega vseučilišča v Roveredu. Ce pa med razpravami naatanejo viharji ali oalo obstrukcija, bo K8-ber razpustil zbor nioo, ker ima baje ie pooblastilo oeaarjevo v iepu. Včeraj je dr. KOrber dalje čjsa konfe riral z mladočeikitna voditeljema dr. Paca kom in dr 8lranskym. Ogrski državni zbor. Ker sta se združili ljudska in Ugro-nova stranka glede premembe poslovnika, je združenih 37 poslancev v odločen boj proti Tiszi. To sili tudi Košutovce, da tudi cb) kandidata: Reosevelt in Parker. Vse pričakuje nestrpno poreč 1 o iz idu volitev, dasi prevladuje mnenje da bode izvoljen Roosevelt, ker je aplešno priljubljen med volivci. Včeraj ao volili volivne može ia aicer voli vsaka država toliko volivnih mož, kolikor šteje senatorjev in poslancev. Pravs volitev bo pa prvo aredo meseca de oembra. Z Balkana. »K5'.iiische Zaitung« poroča iz Soluna, da se vrfia poleg posameznih umorov tudi umori v velikem obsegu, Dne 29. oktobra so vstiSi napadli neko vas, ker ni hotela občina naataiiti bolgarskih učiteljev in duhovnikov Zažgali so hiše in so štiri ženske, trije moški ter en otrok zgoreli. Demonstracije v Brnu. V Brnu bo vč*raj zvečer priredil soci alni demokratje velik shod, na katerem so protestirali zaradi deželne naklade na pivo in aahtevali splešno volivno pravico. Po shodu bo priredili poulično demonstracijo, med katero so pobili okna nekemu občinskemu svetniku. Pogajanja o trgovinski pogodbi n Nemčijo napredujejo jako počaai, dasi so pomnožili itevilo posredovavcev. A kljub temu se za trjuje, da bo imelo sedanje posvetovanje za-željeoi uspeh. Pri prvem branju carinskega tarifa 83 bila pač razi čna maenja, a ni izključeno sporazumljenje o prepornih postav kah. Grcf Posadovsky ne bo čakal konaa posvetovanj, a avstro ogrski poslanik v Be-rolinu, S.5gysny, bo ostal na Dunaju do konca tega meseca. Danes avečer se grof Poiadovssy odpelje v Budimpešt?, kjer bodo skupna ministrska posvetovanja. Zadeva poslanca Syvetona. Včeraj so izvolili v francoski zbornici komisijo, katera se be pečala z zadevo poslanca Syvetona. Devet članov je zato, da se Syveton izroči sodišču, dva bosta pa glasovala proti izročitvi. Če be Syveten izrečen, be sojen pri policijskem sodišču. Poslanca Syvetona je pozval na dvoboj poveljnik 26. lovskega bataljona, Lejaille, ker je v petek trdil v zbornici o njem, da je vojnemu ministru pošiljal obvestila o častnikih v njegovem bataljonu. Štajerske novice. š Brinjeva Gora. Dekleti „Družbe Marijne" na Frankoiovem bo sklenile, da bodo na »zahvalno nedeljo", t' j. v nedeljo po prazniku Vseh svetnikov, obiakale Ma riji poavečeno cerkev na Brinjevi Gori. O tej nameri so zvedele tovarišica .Drulbe Marijine" v Srečah in one »pri Sv. Kuni gundi" na Pohorju. Minolo nedeljo so se družbenice frankoljske ia zreške zbrale v župnijski cerkvi v srečah. Odtod so se v procesiji podale na omenjeno Goro. Tje so sa njimi v svetišče Marijino prišle, tudi v procesiji, s svojo zastavo dekleta od Sv. Kunigunde. Vse so med slovesno sv. mašo imele skupno av. obhajilo. Po službi božji pa, ko so se nekaterniki šli telesno krepčat v bližnji iotor, ao mladenke zunaj istega okoli družbene zastave vse hvale in pohvale vredno vprizorile nedolžno veselico. V naglici se je namreč priredil govorniški oder. Tu je podnačelnica družbenega oddelka iz Zreč pozdravila danes na Goro došle sestre is sosedstva. S primernim odzdravem in pa-zdravom se je oglasila ena odbornioa od Sr. Kunigunde. Potem smo poslušali še zaporedoma dve deklamatorki. Za govori sledilo je nabožno petje. In poučnemu kratko časenju je koneo naredil zvon, ki aas je po Vabil k popevanim litanijam. Iz cerkve ao dekleta rožrivenec moleč se razvrstile v procesijo, skupno gredoč do križa ob rebri Brinjeve G re. š Ii Breilo. Dne 6. t. m. je priredila tukajšnja »C.taloica" s prijaznim sodelova njem diletantov ter pe^siega in tsmbura škfgi društva »Kum« iz Rsdač gledališko predstavo in koncert. Igrali so igro »Revček Andrejček" precej dobro. Izvrstno in čaBtno so rt šili svojo nalogo: .Franica", »Revdek Aodre|ček", »Pavei", »Domen* in BNesan". Obisk je bil precej dober, ven d»r pa ne Ukšen, kakršen bi m ral biti za Brežice, osobito za .Narodni dom", ki bodi shajališče proti nemškem natilstvu. š Slovensko katol akad. druitro .Zarja" v Gradou je izvolilo g. Ivana Der mtBtia, župnika v Plavih na Goriškem, radi njegovih taalug za d'U8tvo za častnega člana. i Smrtna kosa. Uoarla je v Žalcu dne 6. t. m. mati g. dr Bcrgntama gospa Ivana Bargmann roj. N;ckermann, po dolg', a uini bolezni v 73. letu, — Umrl je v Laškem trgu posestnik in geitilnišar T. Podgoršek v najlepših letih nagle smrti. Mož je bil po Bvojtm prepričanju Slovenec, toda volil je z nemčurji, ki bo ga imeli popolnoma pod Bvojo komando. š btajerski deielni abor. S o venci so včeraj nadaljevali obstruncijo. Ni sporedu je postavka: .Oskrba in rtžjiki stroški za štajerske prisiljencb" Poroievaleo grof Kot tulinaky predlaga, naj zbornioa postavko, ki izkazuje potrebščine 83112 K, pokritja 7145 in primanjkljaja 75 967 K, odobri. Slovenski poslanci so stavili devet premi-njevalnih predlogov, o ktterih je glasovala zbornica eno uro, Dr. Dečko je koneem seje interptlral o regulaciji Poglajne. š Učeneo oklofntal učitelja. Neču-vene vesti krožijo po mestu o disciplini in sploh o razmerah na celjski meščanski šoli. Govori ae namreč mnogo o dogodku, ki se je pripetil pred tednom med telovadbo III. razreda. Telovadbo vodi sedaj novo nastav-ljeai učitelj, A>stricb, katerega je prišel ne kako nadzorovat učitelj telovadbe na ljudskih šolah, Porsche. Ker pa je menda učenec Webrbann napravil kakšno neumnost, ga je Porsche ozmerjal, a šolar se mu postavi po robu, češ, da nima ljudskošolski učitelj tu nič govoriti, da je on meščanski sin in druge takšne zarobljenosti. »'ednjič pa si je drznil celo prilepiti »aušnico svojemu predpostavljenem Porsche mu je vrnil zaušnioo, in to je bi!a malone vsa kazen za šolarjevo predrznost. Tako kruto razžaljeni učitelj, Porsche, je aicer zahteval, naj se si lovitega učenca takoj izključi ia zaveda, a to se ni zgodilo. Fant je dcb;l za kizan le tri ure sapora! To so naravnost kričeče razmere na doli; to je disciplina! In tako se vaiuje ugled učiteljstva, da ostane šolar, ki zagreši tako siro/ost napram svolemu učitelju, nekaznovan! In zakaj ? Ker je oni fint sin celjskega bogataša in mogotca W e h r h a n n a. To je korupcija, ki je že okužila sploh vse Celje I Tako se ravna z nemškimi šolar|i, a slovenske se izključuje brez povoda! š Nemiki naoijonaloi ln veronauk. V šta,enkem deželnem zboru so poslanci Pfrimer in tovariši interpelirali ces. namest nika, zikaj katehet na nemški šoli v Studencih pri Miriboru poučuje verontuk najprej v slovenščini in potem v nemščini in kaj namerava proti temu storiti. Pritoiili so sa tudi proti temu, d« je molitev pred učao uro katehetovo slovenska in po učni uri nemika. — Ta bi bila lepa, da bi nemiki naoijonaloi komandirali katihete! Ali naj večino slovenskih otrok uči katehet veronauk v jeziku, katerega ne razumejo? To naj si tapomnijo tudi tisti, ki nekaj godrnjajo radi Poberža. Koroške novice. k Shod »Kat-pol. in gosp. društva za Slovence na Koročkem" zadnjo nedeljo pri Kramarju na Žalinjah se je nad vse izborno obnesel. Došla je velika množica kmetov, da so bili prostori natlačeno polni. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvrstnim govornikom č. g. msgr. V. Podprorc u, našemu nevstrainemu junaku Fr. Grefen-auer-ju in šentjurakemu provizorju č. g. V. Poljancu. Sploh opažamo v novejšem čaau novo čilo gibanje. Naše pol. druitvo je začelo delovati z novimi močmi, in aredišče — Celovec — se je tudi začelo zavedati svoje naloge. Neustraino naprej! k Nedeljski pofiitek je nekaterim na Koroškem neznan Dne 30. pr. m. ao delali v Glinjah v Rož. dol. tesarji jes; dne 1. t. m. pa so v Celovcu zidarji belili in popravljali hifio nasproti mestni farni cerkvi. k Koroike katehete so zadnji četrtek dne 3. t. m. v dež. zbornici nem. na oijonalni poslanci nad vse surovo napadali, češ, da ne storijo svoje dolžnosti v šoli in da so največ kateheti krivi, da je ljudstvo prepalo t .»ko globoko. K temu pač kateheti ne smemo molčati! Oitra icjava proti po slancema Wieaerju in Mattersdorferju ter dež. šol. nadzorniku Palli bi bila tu umestna. Pokažimo tem dobrim (?) katolikom, da imamo mi svoja poslanstvo od cerkvene oblasti, nikakor pa ne od njih. Slovenski kateheti moramo poleg tega protestirati tudi aoper napade glede pouka v materinskem jeziku 1 Mi smo dušni pastirji, ne pa germanizatorji! Dnevne novice. V Ljubljani, 9 novembra Posvetovanje avstrijskih ikofov se je pričelo včeraj pod predsedstvom kardinala dr. Gruše na Dunaju. Posvetovanja se udeležujejo: Solnograški kardinal Katsch-thaler, olomuški knezonadškof Bauer, lvov-ski nadškof Bilczewski, celovški knezoškof Kahn, mariborski knezoškof Napotnik, graški knezoškof Schuster, šenthipol, škofRossler, ljubljanski knezoškof Jeglič, tržaški škof Nagi, kraljevograški škof Doubrava, brnski škof grof Huyn in briksenski knezoškof Altenvveisel. Peniiek v sagati. »Narodov" poročevalec na Dunaju, g. Penižek, ki ae je te dni a svojimi fantazijami blamiral, je včeraj aopet telefoniral »Narodu«, da n i nobenega dogovora, o katerem ni pisal le »Slovenec«, ampak tudi »Narodni List« in »Edinoat«. S Penižkom se o tem ne bomo prepirali. On prav n i č n e v e o tej stvari, ker ga nihče ni informiral in se je tudi zlagal o Vukoviču. Penižek naj sanjari, kakor hoče, dejstva on ne bo izpremeni 1. Nam dela prav veliko zabavo, da so radi tega dogovora slovenski liberalci tako razburjeni, ne vemo pa, ali je pri teh lakajskih možeh večja nevoščljivost do .Slovanske sveže«, ali pa —■ skrb za vlado. G. Penižka očividno jezi, da ga nihie ni vprašal za Bvet. — f Msgr. Jane« Abram Umrl je v soboto zjutraj na svojem stanovanju na Stolnem trgu v Gorici msgr. Jan. Abram. Rojen je bil v Tupeljčah v občini Koble glava na Krasu dne 18. maja leta 1813. — Svetila mu večna luči Obstrukolja v itaj. dei. zboru. Slovenski poslanci se včeraj nadaljevali obstrukcijo v deželnem zboru štajerskem. Ker se je menda nemška večina naveličala glasovanja po imenih, hoče .prostovoljno" odnehati ter postaviti na dnevni red lovski zakon. Dasi novi načrt lovskega zakona ne odgovarja opravičenim zahtevam kmečkega prebivalstva, vendar slovenski poslanci temu ne bodo ugovarjali. — „Grazer Volksblatt", glasilo nemške kršč. ljudske stranke meni, naj se Slovencem dovoli kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom. 401etnloo službovanja bode obhajal jutri, 10. t. m., c. kr. rudniški nad-svetnik v Idriji, gosp. Josip Schmid. Pokloni se mu tem povodom več deputacij. Goriiki deielni sbor bo zaključen v soboto. Imel bo vsak dan seje ta teden. Goriiki učitelji so se zopet obrnili do deželnega zbora, da naj jim poviša plače. Poslancem kličejo: Z največjo udanostjo in blagoslavljajoč vas srčno, vas bodo hvaležni učitelji klicali .Očetje domovine". To je drugačen govor, kakor zmerjanje »Učiteljskega Tovariša". — Baron Handel v Dalmaoijl niti rib ne dobi. Upor Dalmatincev proti ces. namestniku Handlu je velikansk. V Zadru je prišla na ribji trg kuharica, o kateri so ribiči mislili, da je Handlova kuharica. No ben ribič ji ni hotel prodati rib. Sele ko je dokazala, da služi pri vojaškem poveljniku Horsetzkiju, je dobila ribe. — Znpnija Podmeleo je razpisana do 15. decembra. — Prezentacija dotičnega župnika tiče o. kr. nameatništvu v Tratu. — Is Washlngtona nam piie naš rojak g. Fr. Sakaer: Dne 27. oktobra aem osebno čestital Rooaeveltu, predaedniku ame riških Zedinjenih držav, povodom njegovega rojstnega dne. Bil je selo prijazen ter se zanimal za Slovence. — Umrl je v Metliki Dako M a k a r star., vrl in značajan mož, ki ja vedno ne-uatrašene branil resnico in pravico. Zbolel je v Ljubljani, vrnil se domov ter šel k zdravnikom v Zagreb, kjer pa je našel amrt. Kako priljubljen in Bpcštovan je bil pokojni Makar, o tem sta pričala sprejem trupla ob mostu pri Kulpi in pa pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudstva iz mesta in okolice. S sorodniki, potrto ženo in otroci ža luje vsa metliška župnija. Rodbini izražamo avoje sočutje, pokojniku pa svetila vefna luč 1 — Občinske volitve v Zagrebu bodo dne 17., 18. in 19. t. mes. V tretjem razredu čista stranka prava samostojno kan didira, v ostalih dveh razredih pa je upanje, da se idruženemu nastopu hrvaških strank posreči razbiti sedanje gospodstvo mažaronov v obč. s vetu. — Ustanovni abor .Skalnioe, dru-itva slovenskih delavk" v Gorici. V nedeljo popoldne je bil ustanovni zbor „Skalnice, društva slovenskih delavk" v Gorici, ki je bil jako dobro obiskan. Udeležilo se ga je kakih 200 žen in deklet, ki so pristopile novemu društvu. Po jako primernih govorih gosp. dr. A. Pavlice in gospice Mirke Holzinger pl. Weidich so se vršile volitve. Izvoljene so soglasno: 1. Za edbornice: Mirka Holzinger pl. Weidlick, c. kr. učiteljica, Irma Pirjevec, c. kr. učiteljica, Ana Plesničar, Doroteja Ternovic, Marica Podgornik, vrtnarica, Neža Dugar, Amalija Drufovka, Gabrijela Abram, Josi-pina Žnideršič, Čebin Marica. 2. Za namestnice: Cecilija Čebron, Neža Kovačič, Pavlina Rozman, učiteljica, Amalija Velikonja, Katarina Kljun, Marija Krmavner. 3. Za pregledovalki računov: Lavoslava Koršič, učiteljica, Ana Dovgan, učiteljica. 4. Za duhovnega voditelja: Dr. Andrej Pavlica. Po končanem občnem zboru je imel izvoljeni odbor sejo, v kateri je izvelil blagorodno gospico Mirko Holzinger pl. Weidich za predsednico, gospo Amalijo Drufovka za podpredsednico, g. Nežo Dugar za blagaj-ničarico in gospico Marico Podgornik za tajnico. Bog daj novemu društvu obilnega blagoslova! — Slovenskim knjiievnikom. OJ- bor za alovenaki oddelek »Jugoslovanskega almanaha" nam je poslal ta - le poziv : »V Ljubljani bivajoči literatje so na Bvojem shodu dne 14. okt. sklenili, povabiti vse naj-odličnejše in priznane slovenske književnike in pisateljice, naj blagovolijo sodelovati pri izdaji »Jugoslovanskega almanaha«, ki ga ia dajo srbski umetniki in pisatelji v spomin na pobratimstvo vseh jugoslovanskih književnikov in umetnikov v dneh slavnostnega kronanja kralja Petra I. „Almanah" prinese umetniške r e p r o d u k c i j e s 1 i k i n k i p o v , ki so bili na I. jugoslovanski razBtavi v Belemgradu, razen trga pa še 40 pol književnih doneskov bolgarskih, srbskih, hrvaških in slovenskih be-letristov in znanstvenikov. Ljubljanski literatje so sklenili dalje, najuljudnejše naprositi vse slovanske književnike, naj blagovolijo vsaj do 1. decembra t. 1. dopo-slati uredništvom v Ljubljani izhajajočih me aečnikov (»Doma in Sveta", „L;ubljinskega Zvona« in »Slovana«) svoje doneske, da se morejo urediti in izročiti csrednjemu odboru za izdaio »Jugoslovanskega almanaha« vsaj do 15 decembra t. 1. Slovenskemu književnemu delu »Almanaha« je odločeno 10 pol. Priobčiti Be morejo ie ne objavljeni sestavki ali pa tudi že tiskani spili živečih literatov. — Pripomnjamo, da je doneske slovenskih pisateljev poslati uredništvom »Doma i n S v e t a " (g. dr. E. Lampe), .Slovana" (g. Fran Gm čkar) in »Z vo« na« (g. dr Fr Zbašnik). Ker je aodelova nje brezplačno, je dovoljeno te priapevke tudi ponatisniti v naših beletrističnih listih." — Nadejamo se, da se temu potitu radi odzovejo brez razločka slovenski književniki, saj gre tu za trajen umetniiki in literaren izraz kulturne viajemnoili in složnosti Jug o s 1 o v ano v 1 — Ogenj. Iz Srednje vasi v Bohinju se nam poroča: V ponedeljek dopoldne ob 11. uri se je unel Bajdrov stog, ali kakor drugod pravijo kozolec, prvi na desni strani iz Jereke proti Češnjici. Ker je bilo v kozolcu nad 100 stotov sena, mnogo slame in lesa je bil naenkrat velikanski ogenj. Ljudje so bili v velikem strahu, ker stoji pred Lešnjico stog pri stogu, vsak napolnjen s senom in slamo, in zraven vas z 90 hišami. K sreči so Cešnjani napravili vsled groze lanskega požara dve večji ročni brizgalnici. Ženske so naglo nosile vodo v škafih, ljudje so pritisnili, stog podrli proti Jereki in ogenj je bil omejen. Škode je nad 1000 K. Stog ni bil zavarovan, kakor nobeden na polju. Ljudje menijo, da tam ni posebne nevarnosti. — Umrl ie v nedeljo g. Andrej Štrukelj v Smihelu pri Sempašu, nuj večji tanKšmi davkoplačevalec. — Stepll so se v nedeljo Lntje vVe-lesovem. Jože Grilc je Franceta Sukneta težko poškodoval na gUvi in na rokah. — Novo druitvo. Za občine Vipavo, Slape, Ločo, Budanje, Goče, Efzelj in Vrh polje se anu e „V»ajemno podporno društvo za zavarovanie goveje živine v Vipavi«. — Ukradena je bila posestniku Franu Koširju pri Mojatrani kcbila, vredna 600 kron — Znižanje tarif na ces Ferdinanda severni železnici. Z Dunaja se nam poroča: Z ozirom na ugodni uspeh minolega leta je državna uprava v dogovoru z ravnateljstvom omenjene železnice določila, da se znižajo tarife od tovarniške soli, hmelja in hišne oprave, kakor so na državnih železnicah; dalje za izvoz cementa, stekla, posušenega sadja, papirja, porcelana in železa. Te in druge olajšave stopijo z novim letom v veljavo. — Naknadni kontrolni ahod. Vsi oni rezervniki ki se niso udeležili glavnega kontr. shoda opozarjajo se, da pridejo k naknadnemu shodu, ki bode v četrtek, petek in soboto, t. j. 10., 1 1. in 1 2 t. m. — Kdor bi tega zamudil, bi bil kasneje pozvan, — a tudi kaznovan. — Ti trije dnevi so določeni za vojake stalne armade; — deželna bramba ima naknadni kontrolni shod dne 2 8. in 29. novembra. — Z graške univerae nam poro čajo: Včeraj zjutraj so na deskah it»iijan skh društev izbrisali napise. — Z cajvečjo radovednostjo priOakujejo slovenski akide miki, kaj senat ukrene glede zahteve nem šiih buršev, dr, se odstranijo vee nenemške deske. — Demonstranti v nedeljo niso stre Ijali z revolverji. — Mnoge je iznenadilo, da je bil v ponedeljek zvečer sssed nem škimi burši s čep ca tudi akademik Einspie ler iz znsne koroške slovenska rodovine. — Deputacija slovanskih dijakov v Gradcu (gg.: Ozmec Brankovic, B.kar in Pogačnik) je iz javila uredništvom graških listov, da so veati, da bi slovanski dijaki nameravali prirediti demonstracije, neresnične, tudi nimajo povoda prirediti kake lgjave simpatij laškemu dijaštvu v Inomostu. — Klotarski tečaji 01 c. kr. vinar skega nadzornika g. B Sdalickega smo pre jeli nastopni razglas : Znano je, da je kle tarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi deželami še na jako nizki stopirni — ter da je nujno po trebno, da su naši vinogradniki z vso res nostjo poprimejo boljšega kletarjenja ako hočejo pridtlavati dobro, okusn.) in etano viino vino in z istim s pridelki drugih de-ž"l uspešno konkurirati. Kaj pomaga naj lepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ce zna pripraviti fine, žlahtne in stanovitoe vicske kapljice? Ist> tako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno zn vinske trgovce in gcstdničarje, ki posredujejo prodaio vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najbolj šega vina najslabše naredijo, ako ž njim pra vilno ne ravnajo. D« se ponudi interesentom prilika, izobraziti s« teoretično in praktično v umne® kletarstvu, priredi c. kr. vinarski nadzornik Bohuslav Skalicky pri državni kleti v K nem mestu tekom prihod njih zimskih mesecev vič trodnevuih kletar-skih teča,ev. Klor ae misli encg* teh tcča jev udeležiti, mora se pisxenim pctom ali ustno zglisiti vsaj do 25. novembra t. 1. pri c. kr. vinarskem nadrorstvu v Njvem mestu Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje prej ko mogoče vpošijejo. Vsak, kdor Bo v tačaj sprejet, bode pra\o5aano in sicer vsaj en teden pred pridelkom tečaja pismenim polom obveščen. — Šola na Robo. Poroča ae nam Nič ni čudnega, če se ljudstvo v raznih krajih upira zidanju novih šol. Pri nas pa je krajni Šolski s vet Bklenil scglaano, naj sa tukajšnja šola razširi v dvorazredoico. Tudi občinski odbor ee ne upira in je za 1. 1905 že dok čil v proračunu potrebno naklado. L-a c. kr. okrajni šolski sv«t ae no gane. — Germanizacija. Nemški »Schul-verein« namerava ustanoviti novo šolo v — Skednju pri Tratu. kjer je slovensko prebi valatvo poleg psr Lihov. — Demonatraoije v Trata so se včeraj zopet ponavljale. Prišlo je do spopada med iredentovci in nasprotno lašk stranko, ki je iredentovce celo izzivala s klici »Evviva Insbruck". — Zeljnate glave, h Črnega vrha nad Idrijo: N*ši uberoioi se hočejo zopet proslaviti pred svetom z zeljnatimi glavami, kakor so se pred uekaj leti. To pet jim bo bržkone izpoaletelo, ker so svet kriški ka pucini iskali zoljia za d«nar, ne pa zastonj. Če pa nekateri debri Črnovršci niso boleli plačila, ampak so zelje rajši darovali, to menda ni taka hudobiji«, da bi jo bilo treba preganjati z žondarmerijo. — O !e Hrovatin iz Vipave je kupoval evo e dni po naši občini krave in teleta. Žito so ga imenovali liberalci (batnim ebSanom. Kspucini so pa kupovnli zeljnate glave, zato jih županstvo zasleduje po žendarmerij'. — Skrb za zelj nate glave je pokazal?, kako liberalci čuvaje, da ne bi kdo kaj odnesel iz občine, celo za denar ne. A prav tisti liberalci so napravili dolga pri bivši mlekarni 20.000 kron. Skoda Be jim zdi par zeljnatih glav, ki jih dobri ljudje hočejo darovati redovnikom, ne :,di se jim pa škoda 20.000 kron, katere bodo plačali Grnovršci, zapeljani od liberalcev in VBled njihovega slabega gospodarstva. Kdaj bodo plačali? Gotovo prav hitro, da se le kon čajo občinske volitve, ki Be vlečejo že od spomladi. Preje se ljudstvo ne sme razbur jati, to bi bilo nevarno za liberalno stranke Cjdno pa je, da se pristojne oblasti ne ga nejo, ko vidi e kako z odlašanjem raste pri manjkljaj. Oba Ivana sicer tolažita zadruž nike, da jim ue bo treba plačati. D::bro, torej naj plačata sama, potem bomo verjeli Kaj pa čaksta ! — Blaž Zuje« pravi, da ka pelan nima volilne pravice v prvem razredu, ako še nima konkurza. Ta pa je res ime nitca NaSi liberalci so napravili pri mlekerai imeniten k>ckurz, torej pridejo vsi v pni razred. Kaj bo bi nekateri mesto svojih glav nataknili tiste zeljnate, po katerih sa jim tako sline cede. Mogcče bi to kaj poma galo. Tako delajo liberalci za č»st ia slavo Črnovršoev. — Liberalne ose. Iz Selc se nam piše: Zsdn,i č»s se liber«lre ose pogosteje zaletavajo v nafo stranko. A tako bedasti raps di niso vredni, da bi odgovarjali stvarno. Grmek in tovariši so premalo resni, da bi na bavili ž njim;. Ose se uničijo z dimom. Te fmrlje jez', da eo onemogli. Slepili so ljudi z lovom, uravnavo Sore in veljavo pri višjih oblaatvih. Ker pa to ni več pomagalo, pa stresajo jazico, kakor otročaji. Radovedni smo, koliko časa bode Grmek še gostolol na Bukovici. — Imenovanja Č. g. Ignacij K o bal, ka^celist pri kneconadškcfijskem cr dinarijatu je imenovan v svrho višje duhov «ke izobrazbe za kaplana pri S. Mar a ah' anima v Rimu. Na njegovo mesto je imenovan č. g. Ivan T a b a j , prefekt v de< škem semenišču. Č. g. Ivan D r a š č e k , kaplan v Cerknem je premeščen za kaplana v Bilje pri Gorici. Č. gosp. Anton Sok, novomašnik pride za II kaplana v Cerkno. — Za kamniško dekani o b^de shod sodalitatis ss C rdia v Komendi dne 14. t. m.; začetok cb 10. uri. — Planinskega orla je dne 30. oktobra na Čroi gori v Bohinju ustrelil spretni lovee Zeiselberger. Opazil je v jutru tri orle, ki so krožili nad prepadi bohinjskih gor*, zagledal je tudi tri divje kozliča begati od skale do skale. Mahoma kozliči obstoje na neki skali, upro so b prednjimi nogami ob skalo, zižano obupen glas in e« postavijo v bran orlu. Uname se hud boj. Stara kozla premagata cria in rešita kozliče. Livec, ki |e opazoval ta boj z dvooevko ustreli orla, ki pade v prepad. Dve uri je lovec lezel v prepad, kjer se je orel še vedno branil, da ga je moral s palico usmrtiti. Orel meri 2 metra 10 cm. — Medved aa še vedno klati po Ilo vici. Pravijo, da je že nekdo streljal nj, a ga ni zadel. — Popravek. V včerajšnjem poročilu 0 dopolnilnih volitvah v hrvaški sabor, naj se ime izvoljenega poslanca pravilno čita Chavrak, v notici o izstopu nekaterih odbornikov iz „Matice Hrvatske" pa je ime dr. D e ž m a n bilo pomotoma natisnjeno za dr. Dežuran. 25 000 kron znaša glavni dobitek loterije za vojaški spomenik. Opozarjamo cenjene bravce, da se vrši žre-bsnie nepreklicno 12 novembra 1 9 0 4 in da je čisti dohodek te loterije na menjen podpore potrebnim dala nezmožnim bojevnikom, niih vdovam in sirotam. Traun« in sicer vsled odredbe g. predsed nika *Mestne hranilnice«. Navadni takt bi b 1 moral g. Benedikta velevati, da ne obeša več nad svojo prcdajalnica samonemškega napisal Poročil se je danes g. dr. Fran D o r -č i č , c. kr. davčni nadzornik v Gorici, z gospodično E m o Z a r 1 i, hčerko c. kr. pristava ravnateljstva pomožnih uradov R. Zarli iz Ljubljane. Poročil ju je g. c. kr. vojaški kurat Maračid. Najiskrencje čestitamo! Dal Bog mnogo sreče! Kurzi za stavbinske obrte na c kr. umetno-obrtni strokovni šoli v LJubljani Ker prihajajo o i raauih strani vprišanja g'ede teh novih kurzov, omenjamo Še enkrat, da se letošnji kurz prične v ponedeljek, dne 14. t m. Kurzi cbsasajo dva zimska tečaja, ki trajata vselej od novembra do konca marca. Pnuk bo vrSi vsak dan šestin pol ure ter obee;a tse v stavbiosko stroko spadajoče predmete. Namen kurzom je, da se podaje stavbinskim obrtnikom, osobito pa pomočnikom višja isobraiba in se jim ust .ari podlaga za napravo predpisanega izpita ca zidarskega, kamnoseškega ali tesarskega mojstra. Votap je v prvi vrsti megoč pomočni kom navedenih obrtov, ki naj bodo stari vsaj 18 let in bo izkažejo z učnim izpriče-valom. Izjemoma se pa sprejemajo tudi gostje, ki nimajo omenjene kvalifikacije. Pouk je brezplačen in je tudi nekaj ustanov na razpolaganje od 10 do 20 kron na mesec Vpisnina znaša 80 kron, a zato dobe obiskovalci vse učne potreb ščine brezplačno. Stavbinske pred mete bode poučeval inžener profesor J a r o s 1 a v Foerster. Ravnateljstvo spre jema zglasitve za te kurze do ponedeljka, ko se pouk prične. Pevski zbor »Glasbene Matice" priredi v soboto, dne 19. t. m., v areni »Narodnega Doma" svoj letošnji I. zabavni večer Spored, kateri se objavi pozneje, bode ob segal poleg koncerta ljubljanske društvene godbe še petje, šaljive prizore in ples. Umrli so: Ivana Košir, delavčeva žena, 71 let. Uršula Hlebš, delavka, 75 let. Janez Lenarčič, delavčev sin, 14 mes. V hiralnici: Karolina Formacher, kuharica, 77 let. V bolnici: Marija Leskovec, kuharica, 21 let. Ljubljanske novice V »Slovenski kršč. soc zvezi" je sinoJi predaval g.spjd dr. Žitnik o točki: „ D e n r t — sveta vladar". Denar in delo sta faktorja produkcije. Čim močnejši je prvi faktor, tem sUbsjši drugi, kar se kaže v gospodarskem, socialnem in nrav-nem življenju. Posledica je pereče socialno vprašaoje, malone neome ena oblast „prepe-liiarjev" povsod v javnem življenju, na go spodarskem in kulturnem polju. — Piihid njo predavanje v torek. »Vormals Traun« — Izginil. Raz po- . slopja »Mestne hranilnice« je že izginil Osamonem>ki napis J. S.Benedikta »Vormals Repertoar slov. gledališča. Jutri v če trtek se vprizori prvič v tej sezoni Rihard Wagnerjeva velika romantična opero »Lohengrin". Od treh VVagnerjevih oper iz skladateljeve mlajše dobe, ki so se doslej vprizorile in ponovno predstavljale na slovenskem odru se Je prleg »Tannl Huserja' našemu občinstvu »Lohengrin* št najbolj priljubil. Opera je pevsem novo študirana in vprisorjena ter se je tudi operni zbor za predstave „L hengrina" primerno pomnožil. Naslovno ulogo poje gospod O r ž e l s k i, Eizo gospa S k a 1 o v a , Telramunda g. O u f e d n i k in Ortiudo gdč. S t o 1 z o v a. — Ako ne bo kaoega posebnega zadržka, se opera takoj v soboto zopet ponovi. Prihodnji teden vprizerita se dve dramski noviteti in sicer senzacionelna drama iz rimskih časov »V znamenji križa« ter francozka burka »Japonska v a z *". Visoko dnino si je prilastil Jože Glin šek, deiavee iz Ljubljane. Pomagal je nam reč na tukajšniem južnem kolodvoru posest niku Luki Antiču iz Selo nakladati zeljnata glave na voz. Ker je visel Antčev jopič na vozu, si ga je Glinšek mtančneje ogledal. In res je našel mošnjiček z vsebino 60 K katerega je vzel in se odstranil. A imel je smolo. Kmetič je kmalo pogrešil denar, ka terega bo našli v Glinškovih hlačah za pod lago. Sodišče ga je obsodilo na pol leta težke ječe. Na mesečni sejem je bilo včeraj pri gnan h 518 konj in volov, 309 krav in telet, skupaj 827 glav. Kupči|a je bila pri goveji živini kakor pri konjih radi slabega vre mena — srednia. Svetovnoznani Ljubljančan V Tntu so prijeli nekega Janeza Kušarja iz L ubljane, ki je bil radi vlomov že kaznovan v Parizu, L^nd^nu in Cirihu. Troje tatov je aretirala danes ponoči policij«. Prvi tat je Janez Požar, črev-ljar brez posla iz Brežič. Prišel je v hotel k južnemu kolodvoru. Ogledoval si ga je toliko čas?, da je zagledal suknjič sluge Ivana Hrovata. Ker je bil boljši kot njegov, ga je odnesel, a sreče ni imel. Srečal ga je Atražnik in ga povabil siboj. Drogi tat je postopač Rošek. Prišel je sinoči v gostilno k Jeri Jermanovi v Kolodvorske ulice št. 7. Pil je, a ko je hotel oditi si je postregel a natakaričn m dežnikom. Tudi temu je pre strigel pot stražnik in ga odvedel. Tretji tat je Ivan Jerman, bivši knjigovez. Ta je dobil željo, da bi rad nosil gorko zimsko suknjo. Pil je v gostilni Mihaela Vasela na Tržaški cesti št 13 Na steni je visela gorka nova gostilničsrjeta suknja, Jerman je ča kal, da je dobil priložnost, jo snel in odšel, a tudi njega je vstavil policaj in ga odvedel. To je tisti Jerman, ki je kradel v žup nišču sv Jtkoba. Tatinski postopač, ti večkrat zaradi tatvine in vlačugarstva kaznovani Tone Bu- tek ic Ljubljane je beračil dne 11. oktobra po mestu. Obiskal je tudi upr.viteljioo Zoi-io ve hiš-, Terezijo Lesijak, kafcre pa iat. čas ravno ni bilo doma. Ko aa vrne, najde P® P" kuhinjskem oknu ubite, svojo obleko v kovčegu razmetano, na tleh je pa bila ras-grnjena rjuha ter na nji za 46 kron ženske obleke, katero je tat hotel odnesti. Butek tatvino taj, D bil je 15 mesecev težke ječe potem pa pride v prisilno delavnic?. Kanal so pričeli graditi na oesti v Sire- dovih ulic 80 P0,0Ž Ii do C ril Meto- Tlakovanje prehodov Na Miklošičevi cest. so pričeli te dni b tlakovanjem pre naS^. H^i, df Krispe/;evi hiši. Davčni urad oddelek »mesto Ljubljana« posluje od 25 okt. dalje že v noi7 pro itorih erar. hiie št. 5 na Vodnikovem tfgu. . , ^J8"6«)? 8tr°J u »naženje prahu je stal 12.000 K in potrebuje za očiščenje ene velike sobe 2 uri. Kurjava ae oskrbuje z bencinom. Selitev strank v novembru. V tem 8e- lilnem terminu se je preselilo, kakor dozna jemo, okolu 50 družin in nekako 110 po-samezaih oseb. V novih hišah je še mnogo stanovanj praznih, deloma viled nspraktične zgraditve, deloma vsled proviaoke najem ščine. ' Koncert društvene godbe vrši se jutri zvečer v restavraciji g. 8ohreya, južni kolodvor. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za oseb?. Književnost in umetnost * Slovensko gledališče Včeraj se je ponavljala zgodovinska drama Sardou-a »Domovina" — Da predstava ni dosegla tistega uspeha, katerega bi lahko, je pač v motivu drame same. — Glavne uloge, posebno ona grofa Rysoora (gosp. rež. D o -b r o v o 1 n y) so se dobro predstavljale. — Neverjeten in v faktičnem življenju nemogoč značaj grofice Dolores je vseskoz lepo predstavljala gdč. S p u r n a. Manj ugajal je g. T i š n o v; menda ni bil razpoložen, in pa slovenščina ne gre še dovolj gladko. — Za interpretacijo epizodnih ulog nam pač primanjkuje materijala: tu se ni mogoče otresti diletantizma. — So začetniki, ki nekaj obetajo, a mi bi že sedaj radi videli, da se drama z velikim ensemblom gladko izvede! Sicer pa precej številno občinstvo ni štedilo s ploskanjem. Naj nam bo dovoljena še ena opazka! V zadnjih parternih sedežih nabralo se je okrog pol tucata nemških igralcev, ki so cel večer nemški čebljali, a to preglasno. To je za ušesa ostalega občinstva res neprijetno. * Svetopisemska knjiga Job ln paalem 118. Poslovenil S. Gregorčič. Tishaia in založila »Narodna tiskarna« v Gorici. 1904. Str. 173. Že dalj časa smo vedeli, da ima Sim. Gregorčič v rokopisu prevod Joba. To delo je plod dolgega premišljevacja, kajti Gregorčič ni prevajal površno, ampak ce je po izvirniku globoko zamislil v to duhovito, skrivnostno in težko knjige, dsdaj imamo pred seboj prevod, ki ima veliko pesniško vrednost m zasluži, da ga sprejme naša književnost med sveja najboljša dela. Po naključju se je igodilo, da ra.no letos tudi »Djm in Svet« objavlja prevod »Joba« iz pert sa Antona Medveda. Nismo imeli še pri 1 žnosti, da bi v podrobnostih primerjali oba prevoda. Na prvi pogled smo takoj opazili glavno razliko: Gregorčič si je izbral bolj prosto obliko v krajših varsib, Medved pa peterostopne jambe. Aielo se nam je, da je Gregorčičev prevod gibčnejši in lajši, Medvedov pa bolj izbran v izrazih in dikoiji. b tem pa ce izrekamo nobene definftivne sodbe, ampak puščamo kritikom strokovnjakom, da se vgl be v ta pesniški umotvor. Posebno povzdiguje vrednoat knjige dr. Franca Sedeja »Pojasnilni uvod v knjigo.Job"«. Tak uvod je potreben, ker laik ne more najti vodilne misli, katera so prede skozi celo knjigo. Go spod dr. Sedej je napisal jassn in jako poučen uvod, ki ga priporočamo vsakomu, da ga naj prebere, preden začne čitati prevod knjige same Slednjič imamo tu prevod 118 pjalma. Ta psalm prelagati je težko, ker je sestavljen iz samih senteno, ki stojd navides brez zveze druga za drugo. Gregorčič je izbral pvavo pot: Posamezna poglavja je smatral kot posebne pesmi, katerih vsaki je dal drugačno obliko. S tem je dosegel raznovrstnost, katera jako poživlja to sicer enolično vsebino. Gregorčičev prevod sam Btane mehko vezai 1 K 80 b, dr. Sedejev uvod (32 str.) pa 40 h. Priporočamo, da se kupita obe knjigi skupaj vezani, ki staneta: v platnu 2 K 70 b, z zlato obrezo 3 K 20 h, po pošti 20 h več. Čisti dohodek je namenjen »Šolskemu Domu« v G rici. * Vojska na Daljnem Vihodu. Urejuje dr. E Lampe. 9. in 10. zvezek izideta skupaj konec tega tedna. Obsegata branila. Ako se to zgodi, potem je priSel MltMrolo|l(n4 pn kr- red 8yoje kuUatn0 d p . ,-------jfflBK ZahtCVd fe ▼ava bitka pri Tjurenčenu z znamenitim .. J . ..... t . . t „ stuj. prehodom čez reko Jalu, ki zaključuje prvo van,h bodo dobl11 vnete Podpiratelje. j Tl^ntrrr738T] ^TslTTeverTMasno- i.V NM&AM UrL "F®" po ovici decembra t. 1. v veliki četvork. ter slovenski poslanci nimajo ničesar ti ob. 9 12.popol.| 733-8 | 9 31 s, sever. | pol. obl. | j I inb™®gjj?iaj» prinese na 104 straneh 16 nevih skladb. JL^rcb-ih nr«iin. «r»dnia včerajšnja temp.rat«™ 4-?\ .orm 6-6* Itei&LlI ,n ffOdbenih reci Album, ki g« isda gosp. H O. Vogrič v ravnavi gospodarskih predlog. _^ __u. Kftnra/I Trstu, vi* Aq ledotto 6t. 42, bo tiskan le v Novi Jork, 9. nov. (Kor. ur.) Rjosa- „ . , . WfjBf llalins IlUliraU tolikih iztisib, kolikor bo naročnikov. C e n a velt je z veliko večino »voljen za predsed- bprejmem taKOJ '""" 1 »Albumu« snaSa 8 kron brez poštnine in nika ameriških Zedinjenih driav. Pri volitvi j t v «| ^^ MoBt št-955' jo sprejema do 20. novembra izdajatelj. Prva je bi|o od()aoih 16 milijooov eUtnv UltO VSi^O DOfllOCniO, ^I«?!!;«^ r<0 polovica naročnine nai se takoj plača, druga 1 _ . „ ' * . " .. .. unv^u |/viuv«uiuu) u Je,,M0Teje, UHaJ.,,le({.Terižioouslu' L jUt polovica, ko album izide. Za vezan albuas Zagreb, 9. novembra. Pri včerajšnji šneccrllskl stroki- I W* u"r","kom'kom"1--- naj se pošlje 1 krona več. Dijaki dobe volitvi v odbor „Hrv. akad. podpornega morabitT s[ov!nPskegainnemškega ■..... album po inižani ceni. Na prepozu« društva" so zmagali „Obzorovi" pristaši z jezika. LVortO X Tli Tli <">O naročila in na naročila brez denarja Be ne 300 glasovi proti 230, katere so dobili pri- Ponudbe naj se pošljejo na 1877 2-2 P idil L (J Lil I) 1(><1 bode oziralo. Naslovi naj bo natančni. staši čiste stranke prava. T «. Vttl^AVU, Kazne stvari. Zagreb, 9. novembra. Včeraj zvečer J cUlKO 011(11, Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, IVaJnoToJie od ra«nlh atranž je bil po komersu »zagrebške omladine« na trgovec V Samoboru. HrvaŠko. v Ančnikovi hiši poleg Figovca. Velevazna iznajdba. Vojak Jelačičevem trgu velik tepež med dijaki in _ 76. pešpolka v Sopronju Franc Berger, je policij ki je mahala s sabljami Ve5 di_ --nloe^&a^Treie^Ta grozdje"®; JSS iznašel napravo k. vsako v telefen izgo- jakov je ranjenih. Mpd naslovom : > Pridnost I nih mukah umrl. Gorel je kot baklja. Inomoit, 9. novembra. V samostanski in poštenost« poste restante, Ljubljana. i87i 3-2 BHfljp Zenitov bivšega anamskega ce- vojašnici je bil danea velik in krvav razpor •arja. Bivši »namski ceear, čegar državo so med nwnSkim in ,a8kim moštvom. Več v0- -ZT--ff%M zasedli trancozi, se poroči z goepico Calve, , , .. _ , .. 4 . Nfc •Kaj' najstarejšo hčerjo predsednik, prizivnega so- akov J3 raaJenih- 0jlastl railie 0 tam d° " KODPdVG V.% M 1» dišča v Alžirju. Ta gospica se prišteva med godku. f ■ ^^^^^ najlepše ienske ltancoske kolonije v Alžirju. Parls, 9. nov. Japonski zastopnik je Q1 1 TI 1 Vi ^^TOIAV ^^^ Cesar je spoznal gospico na nekem plesu ter poizvedoval v Vigo, so li imele ruske bojne <4.111111 OH V se je aaljubil vanjo. Poroka bo v novembru. ladje namo3tne mreže zoper torpedne na- Vl d" bi traJal° veC ,et' ako bi J»Ponci Opozarja na veliko svojo škse?a ^ezika v ^rui n pisavi popolnoma dne so vdrli 4 zakrinkani razbojniki v hoteli napraviti rove pod portarturske utrdbe, Ilttfl zalogo vešča se sprejme do 15^nov. v Ljubljani hišo kovača Lopeca, mu povezali po hudem ker je zemlja silno hribovita in skalnata. = Izflotovljene obleki ronudoe sprejema JS.arol riamnftefc, boju vso družino, od njega pa s hudimi London, 9. bov. (Kor. ur.) Ii Nogije- IIIIhII« posebno na haveloks v na)- JU JanS'_1'31 3~S grožnjami zahtevali naj jim pove, kje ima Vega glavnega taborišč se poroča, da je ^^ veCji Uberi po najnižjih cenaH I | _ _ ^ ?Sr;hrSh QoJrealov° To°pa ba^ kriiaric, »Bajan« zad.lo Sest gran.t »ob>fltelj aulform aT,trlJ,k9g, MtnUmlW uradnic |Sll SKcl Vlllcl tom ni zadoščalo, zahtevali so še več. A in da S° raofinn Poškodovan«. — - " Tj ■ w kovač ni imel več in ni mogel povedati. London, 9 novembra. (Kor. ur.) »Daily WlPCf|lf?l tl/l l/)Vni*f1lKl1 lastnega pridelka. Tedaj so zakurili hudodelci na ognjišču, Mail« poroča iz Cifua, d a so Japonoi 1,1WJU,VU ,,U «UfViIliaU ____ ° ^ začeli vleči meh, ter položili nesrečnega opustili nadaljne napade na tik glavne ceste, na zelo obljudenem pro- ^^^Z IlOVSl, IZIZZZ KS« ^0° rS:p]ar "rplenill Port Artur Poiskun, obdri.tl .aple ^ " ^ muškateljec, belo, rdeče in te- kuhinjo in klet ter dobro jedli in pili, do- ^na t3P0V° v utrdbab, so se le deloma S^K g P g ' j® " , ran. Spec.jaliteta: belo Vino za svete kler ni revež izdihnil, nakar so nečloveški posrečili. Blokadi okolu Port Arturja je se- ""'""T . . . . .""/ maše. roparji izginili brez sledu. Pred leti so ko- dai v.dno o4is. Q Ponudbe sprejemam pogoje stavi Marija Dobiva se edino.le pri pridelovalcu in vačevega strica umorili na ravnotak način. -——-— Bregant, posestnica na javorniKu.__lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Orožništvo pridno zasleduje zločince; raz- DUU H j8 K a b(»TZa Sprejme se takoj __Giorgio, Rovinj Istra. 1583 20-15 burjeno prebivalstvo mu pa pomaga. dnž 8. novembra. _____ ^ • 1 1846 3_8 Krojaško mesto. Čudno središče obrti Skupna konv. renta, maj-november .. 103- V O tli O CI11K O Q f V pokrsj 101 Pietrkov na ruskem Poljskem je skupna konv. renta, jaa.-julij .... 99'8i A i^dvCll mestece Brezin, kakih 22 kilometrov odda- skopni državni dolg v notah.....iu8 30 za črevljarski obrt, plača na teden Ijeno od Lodzs. Mad 7669 prebivalci tega Skupni državni dolg v srebru.....100 30 5 K in prosta hrana. 1873 3-2 za vžltnino za davčni okraj Tržič se S meiteca ni niš manj nego 4000 krojačev, faonsS 100-- Istotam se sprejme tudi učenee. L januvarjem 1905 sprejme. večinoma Židov, ki prodajajo izdelane moSke ATrtrijska inv. renta 3'/,*......91-35 „ D , ., „ , PlaCa po dogovoru. Prošnje so do 30. t. m., pred- obleke prav po ceni. Lepo in dostojno obleko Opreka zlat« renta 4%.......ns-90 JOŽEF BECAN, Rakovnik, p. Medvode. ložiti na gosp Kar| Ruech, w yr|j{U F , je dobiti tu za 8 »ubljev. Vsako leto prihaja OJ1^"1 kronska renta 4%......98 u _________________—^—- --=r~-—-^-- velika mnoiica trgovcev iz srednje Rusije in Sl^^^c, ! ! i ! ! u daljnoga vthoda v Brezin. in vsako leto fteditn« delnice......... 670 - prodajajo tamošnji krojači povprečno oblek London vista...........289 37'/, —————————— m __» ■ a % za 4 milijone rubljev.__xgao ^ pQ u^odn| cen| ^ * Fljt© ^ f Telefonska ifi brzojavna SgTbanko^.^ •. •. •. •. gg sukneno bia^o pri > KlclUGfjGV f Dunaj, 9. nov. Položaj je tak, da v Tržna poročila. n JUI ll/l^ll/^III HT * 1 U I dri. aboru hočejo Nemci, izvzemfii Vse- 8. novembra. I\a fllllVIClUV 2 S ^ (F /1 V nemce pričeti akcijo za ustanovitev ^ ttL«-.- | !iik ^ i^IU? £ laškega vseučilišča v Trstu, do -.—; z* april 7.9O do 7.92. Oves zaokt. K LjUPIlancl N Tf i Vlada bo predložila predlogo za ustanovitev ^^Vo6^ " °ktobWf ŠnHalske ulice štev 5 S f 113 jzdl 3 VejŠi VSefa likerjeV. * laSkega vseučilišča v Roveredu, a potem Pšenica : ponudbe srednje: povpraševanje po- ^ m 644 150-95 tf skoro gotovo ne bo imela mnogo proti pre. ffSZ^" ^ „"?S5d5 (J minjevalnim predlogom, dasi bo svoj načrt zvišanja. Vreme; megla. • ^^Hv^^K^-Ka w ^ d © to O a o P & o p< o K-h-" o ►i .8» N 03 I—' O on? ss pozor! Vsakdo zasluži 2O°|0, kdor naroči uro! Ker nameravam obdržati v svoji zalogi samo izdelke prvih švicarskih tovarn „Union" — znamka „Union" — ter druge fine ure, sem odločil čez par tisoč žepnih ur, (švicarskih izdelkov), katere prodajam WT 2O°|0 ceneje kakor doslej. Za vse te ure jamčim pismene ! Kdor torej želi dobro uro po nizki ceni, naj ne zamudi te ugodne prilike! Briljanti so obrestovan kapital! Kdor si namerava omisliti briljante, naj jih sedaj nakupi, ker pozneje bodo mnogo dražji! Cena briljantov se viša od dne do dne ! 265 52-44 Za prav obila naročila se ulj. priporoča Fr. Čuden urar in trgovec v Ljubljani. Glavna trgovina: Preiernove ulice. Filijalka: Glavni trg, naspr. rotovža. Št. 13.826 O U) 93 © U o Q * a a> v © "a « * OS M) O N! «8 © t- te f •f t Dr. J vari J^ilan Hribar X uljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Sodnijshe uHce Štev. 2. f •f + 1854 2-2 t 4» Razpis. 1854 3-2 Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči službi okrožnih zdravnikov: 1.) V Toplicah z letno plačo 1400 K in z aktivitetno doklado 200 K. Vrhutega dobi okrožni zdravnik za opravila kopeljnega zdravnika posebno letno odškodnino po dogovoru z imetnikom kopeljišča; 2.) V Vipavi Z letno plačo 1400 K in z aktivitetno doklado 2000 Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 25. novembra 1904. -^rg ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. Od deželnega odbora kranjskega. Ljubljana, dne 2. novembra 1904. Žrebanje Glavni dobitek =r že v soboto. = = kron 25.000 kron - Srečke vojaškega spomenika priporoča a 1 krono J. C. Mayer, Ljubljana. 1753 11 Dobitki obstoje iz erektov in se ne izplačajo v denarju. ^^ Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo j velijo zalogo | I zlatnine, srebrnine, -v- p briljantov, diamantov in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po najnižjih cenah. \5V5«S\S\SS.CTK\5\K\5\5\5