MANU CENA 120 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POÈTI 6310 IZOLA-ISOLA INŠPEKTORJI PROTI INŠPEKTORJEM CENTER IŠČE DIREKTORJA 1 OD PONZE DO GOLEGA OTOKA lj|l|ji|jl|Pii|l]ii iiiiiiiiiTi^pliiiiiiiiBiiir' Ijj IJ1 p , / Č&c*'1*.. Zahvala in voščilnica, ki mu jo je poslal Sandro Pertini, takrat italijanski predsednik Izola, julij 1980 Franc Taurer -Plahun in Franc Biček 75 LET IZOLSKEGA NOGOMETA Izolski nogomet letos praznuje 75 letnico in to bi gotovo bila priložnost za večjo proslavo, ki pa je žal ni bilo, saj so očitno nanjo pozabili vsi, ki bi jo lahko pripravili. Pozabili niso le v nogometnem klubu, kjer so sklenili, da bodo ob počastitvi tega velikega jubileja oblikovali člansko moštvo in ga vpisali v primorsko ligo. Tako seje tudi zgodilo, 1MNK Izola je zaigrala v članski konkurenci in trenutno zanesljivo vodi v primorskem ligaškem tekmovanju. To je lahko lepa nagrada ob 75 letnici, zagotovo pa bi si nogometaši zaslužili kaj več, saj se ponašajo z bogato zgodovino in pomembnimi dosežki, med katerimi je gotovo uvrstitev v evropsko tekmovanje in srečanji z slovito portugalsko Henfico. Ob 75 - letnici smo na pogovor povabili predsednika MN K Izola, Nikolo Jurasoviča. Ste predsednik Mladinskega nogometnega kluba, ki seveda ni več tisti stari NK Izola, vendar pa vseeno naslednik nogometne tradicije v Izoli. - Da, NK Izola je obstajal, bil je slabo voden, prišel je v težave in se je brisal iz registra. Skupina navdušencev je sklenila ustanoviti nov nogometni klub, ki ne bo imel nobene povezave s starim klubom, razen nogometa. Šli smo čisto na novo, da bi dobili nazaj na igrišče tiste mlade, ki jim je bil nogomet pri srcu. Naš ustanovni sestanek je bil pod cipresami pri gasilskem domu, saj nam tedanje vodstvo NK Izola ni dovolili vstopiti v prostore kluba. Ker smo začeli z mladimi smo se odločili za takšno ime in tako je nastal klub, ki ni niti materialno, niti idejno povezan s starim klubom in na ta način že delamo tri leta. - Kako ste potem sploh prišli do igrišča? - Mi smo se normalno registrirali in takrat nas je priznala tudi ZTKO in nam dovolila uporabo športnih objektov namenjenih nogometov. Žal smo takrat izgubili lokali, ki je bil zgrajen zato, da bi z njim ustvarjali sredstva za nogomet, vendar smo optimisti, da ga bomo enkrat le dobili vuporabo. - Začeli ste brez denarja. - Začeli smo iz nič, brez denarja, razen članarine in sofinanciranja občine. Zato smo delali z mladimi, ki pač niso finančno tako zahtevni. Prvi predsednik je bil Jože Herbst, ki je po enem letu vrnil predsednikovanje in malo po skupščini, kjer smo ga razrešili, so me izvolili za predsednika. - Takrat ste že imeli nekaj vaditeljev. - Da, plačali smo jih iz članarine in iz dotacije občine. Ustanovili smo vse selekcije od mladincev navzdol. V teh treh letih je tako šlo skozi naše pogone od 120 do 170 tekmovalcev in iz leta v leto jih je več. - Koliko strokovnjakov vodi vse te selekcije? - Imamo sedem trenerjev, od tega je eden (Fabio Lovrečič) plačan s strani države. V tem primeru seje celo zgodilo, da smo mi delno plačali njega, saj so na Centru za šport rekli: Država vam je dala za trenerja, zato vam bomo mi od našega nekaj vzeli. Z g. Žlogarjem smo se prav pred novim letom pogovarjali, da bi nam to vrnili, saj smo se pravočasno pritožili na takšno ravnanje s sredstvi, ki bi morala biti v celoti naša. Nemogoče je, da ti država da denar za razvoj tega športa in da ti fa Center vzame. Gre približno za 450.000 tolarjev v letu 1998. - Koliko stane takšen pogon z vsemi strokovnimi kadri? - Naš proračun za leto 1999 znaša blizu 8 milijonov tolarjev, zgolj z mladinske sekcije, saj se članska ekipa s svojimi 2,5 milijona mora financirati sama. Trenutno imamo mladince in kadete v vrhu lestvic in je veliko možnosti, da gredo oboji v prvo slovensko ligo, kar je seveda dražje kot doslej. Mladinci so prvi, čeprav smo izgubili štiri točke zaradi administrativne napake, kadeti so tretji in se bodo z mladinci avtomatsko uvrstili v prvo slovensko ligo. - Člansko moštv o je koristilo? - Da, odkar imamo člansko moštvo, ki tako prepričljivo vodi v primorski ligi, imamo na treningih mlajših selekcij trikrat več igralcev. Za to se moram zahvaliti Santinu, Stevotu in Maksu, ki so me podprli pri načrtu za ustanovitev članskega moštva, čeprav je bilo precej ljudi proti. Pa tudi NK Korte nam je pomagal pri oblikovanju moštva, zato smo jim zelo hvaležni. - Kaj bo, če zmagajo v primorski ligi? - Šli bodo v tretjo ligo,ki je kvalitetnejša in malo dražja od Primorske lige za katero pravijo, daje treba bežati iz nje. - Ob 75 letnici niste pripravili nič posebnega - Ustanovili smo prvo ekipo in to je to. - Na kaj ste zdaj posebej ponosni? - Ponosni smo na to, da igramo in bomo igrali amaterski nogomet in da imamo tako dobre ezultate ter najboljšega strelca v pimorski ligi in v mladinski ligi. - Kaj vas najbolj muči? - Pomočno igrišče. O njem govorimo že desetletje a ga ni. Zdaj nekaj govorijo o nekakšnih projektih in upamo, da ga bodo narisali na lokaciji med golom in S080TICA,16.1999 0H-05H UNITED DJ'S UNITED ART UNITED NATIONS, UNITED SOUND sPixiAi. sunpiiisr.. Capo Serbianno Danno Ai»in/v'rio o« VOCAl -M.C.= MIRI MINO m SELECTA. Il PWOimCF: TOP ANIMATION STAffS/ uvr mv nvtor t, »oor p<4/w»c «IJJSflJ OI<- x tTOOH MEXICO COROM WtASS sm EDYTHÉhs f (housw sm /'LUCA DE MARCHI n l’Q 4T03H crrcHMo srrj UJ O ROKOMET 1. liga -moški V avstralskem Melbournu seje začelo svetovno prvenstvo jadralcev, ki je nekakšna generalka za bližnje olimpijske igre v Sidneyu in hkrati priložnost za kvalifikacije v državne reprezentance. Pravzaprav je končan šele Open Week na katerem so naši bolj ali manj preizkušali opremo. Od Slovencev so v Melbournu: posadki v 470 - Čopi - Margon, Orel - Maučec ter Izolan Vasilij Žbogar v razredu Laser. Žbogar bo uradni del tekmovanja začel danes (četrtek) jadralci v razredu 470 pa šele v soboto. fpr *7000 WORLD sailing š 7 / / CHAMPIONSHIPS IZOLA: ANDOR 24:21 (10:10) Sobotna, odločilna tekma za premik z dna je bila zelo slaba rokometna predstava v kateri so kaj vredne le prvenstrvene točke, vse drugo pa bi bilo treba čimprej pozabiti. Izolani so v začetku na hitro napolnili mrežo nerazpoloženega Valenčiča in povedli s šestimi zadetki razlike, potem pa so so, kot običajno, povsem izgubili in Hrpeljcem dovolili, da so do polčasa rezultat izenačili. V drugem delu so Izolani spet ubežali za tri zadetke prednosti, k sreči pa so tokrat uspeli zadržati to prednost, čeprav so spet naredili celo vrsto napak. K sreči je bilo tokrat manj individualizma, kar je prispevalo k končni zmagi, tako da so Izolani že naredili pol koraka proti obstanku v prvi ligi. Najboljši strelec pri domačih je bil Gologranc, izkazal pa se je vratar Vučinič, ki je bil poškodovan a je vendarle zbral 18 obramb. Poglejmo še strelce sobotne tekme: Izola: VuKastelic, Mičovič 2, Sovdat, Vidmar 5, Dežjot, Matijaševič 1, Vučinič, Gologranc 9, Čebular 2, Cah 3, Štor O, Radosavljevič 2__________________ Koper: >66/27X 70(1 Centrala. >66 / 27X 701 l*i ijava napak ili molenj v kabelskem sistemu. >66 / 27X 702 Prodaja K A l V n ikljiickov. >41 /661 412 ( kSM ’nslovalniea Sežana: >67 / 31 X32 >41/722 346 GSM KAPUČINO Mu/čev lig X. (»ODO Koper Podjetje /a satelitsko in kabelsko televizijo. VESLANJE VROČE NA OBČNEM ZBORU VK ARGO Izredni občni zbor Veslaškega kluba Argo je bil zares izreden, če ne drugače pa po varnostnikih, ki so pred vrati skušali zavarovati normalen potek sestanka, saj se je napovedoval oster spopad dveh struj v klubu. Udeležba predstavnikov občine, na čelu z županjo Bredo pečan, je verjetno prispevala k temu, da so na sestanek pustili tudi Egidija Krajcarja, ki so ga pred časom razrešili vseh obveznosti in ga celo suspendirali, končno pa so mu le dovolili udeležbo na zboru, vendar brez pravice glasovanja. Sam občni zbor je potekal dokaj rutinirano, z izjemo nekaj nasprotnih mnenj posameznih staršev o različnih deviacijah v klubu, pa tudi nastop Egidija Krajcarja ni dosegel željenega cilja, to je razrešitve sedanjega vodstva kluba. Kako se bo vse skupaj razpletlo zdaj, ko že imamo dva veslaška kluba, pa še eden od teh ima dve močni struji, ostaja vprašanje, vsekakor pa takšne razmere najbolj škodujejo veslanju samemu. Na to je opozorila tudi županja in povedala, da občina ne bo financirala klubov v katerih bodo vladale takšne nemogoče razmere. 360 dni pred novim tisočletjem v izolski rokometni dvorani nič novega. V obeh klubih je še vedno vse na svojem mestu. Začetek prvenstva torej ne obeta radikalnih sprememb. Izolske rokometaše še vedno vodi Karlo Kastelic, igralce, vsi še niso prisotni, pa še malo mučijo dobrote preteklih praznikov. Je pa Izolo v času Dedka mraza obiskala delegacija RK Prevent iz Slovenj Gradca in se zanimala za Vučiniča.No vmes je tudi Gologranc (domaje iz Slovenj Gradca) tako, daje stvar lahko tudi resna. Žal, kot vedno tudi tokrat, uprava stvari ne komentira. Zanašanje na igralne pogodbe lahko stvar malo omili, vsekakor pa ne ustavi. Z novim datumom se starih stvari ne da kar izbrisati. Sploh pa ne dolgov, teh pa je. Treba se bo nekako izvleči. Pri vsej stvari je trener velik optimist, razpored tekem v spomladanskem delu prinaša tudi nekaj prednosti, toda vemo kako je, delo in pa maksimalna angažiranost. Pri takšni "trgovinice vedno boljše prodajati kot pa kupovati.Mogoče celo lahko kaj "zaslužiš." Pa počakajmo... Tudi dekleta zaslužijo nekaj besed, najlepše bi bilo, da bi ponovile jesenski del. Težko bo, nekoga dvakrat presenetiti. Daevvoojevke že pilijo formo, odigrale so tudi prijateljsko tekmo, že sedaj so vse oči uprte v lucijsko dvorano. Izolankam se je obetala tudi igralska okrepitev iz Makedonije, vendar pa je še ni na spregled. Čuk je malce v dvomih, dodatnih stroškov res ne potrebuje. Tako ne preostane nič drugega, kot da dekleta vso stvar "zelo resno" oddelajo.Nekaj novih imen bo, vendar bodo to dekleta iz mlajših selekcij, nekatera si to res zalužijo. Pri vsemu bo potrebno tudi nekaj potrpljenja, čez noč ne gre. Januar torej v znamenju priprav in pričakovanj, vsekakor bo tudi kaj sprememb, jaz sem eno že dosegel. POD BELVEDERJEM Športnatrgovinanyftrv ^ Kraška 8, Izola, tel,: 645-37501VI UGODNE CENE: - ZIMSKE BUNDE, SMUČARSKI KOMBINEZONI SMUČARSKE HLAČE, TRENIRKE člani športnih društev imajo 10% popust ! HIGHROAD Rovinj. V kategoriji Dame in gospodje so zmagale odbojkarice Nove Gorice (Vrtnice) in v moški konkurenci ekipa Old stars iz Kopra. V soboto zvečer je ŽOK Radio Morje za udeležence in goste Festivala organiziral tradicionalni odbojkarski ples, na katerem so podelili tudi priznanja najboljšim odbojkaricam in odbojkarjem v Izoli. Podelili so tudi posebno priznanje, ki so ga organizatorji namenili prof. Lucijanu Kozloviču za dolgoletno in uspešno delu v športu. Priznanje za najboljšo igralko v Izoli v preteklem letu je dobila Sara Raspor, za najboljšega igralca pa Dejan Gasparini. V kategoriji najboljših mladih igralk in igralcev pa sta priznanje dobila Mateja Merkandel ter Andraž Paliska. V nedeljo , 28.12,98 je bil turnir zaključen, vsi udeleženci pa so obljubili, da bodo naslednje leto spet prišli v Izolo. V otvoritvenem govoru je županja Breda Pečan pozdravila več kot 200 tekmovalk in tekmovalcev ter jim zaželela čimveč športnih uspehov. Pohvalila je tudi Organizatorja ŽOK Radio morje izola, za njihovo vztrajnost in delavnost, napovedala pa je tudi večjo podporo Festivalu odbojke in vse športnike povabila k druženju in zabavi. Izjave: Sara Raspor (najboljša igralka leta 1998 ŽOK RADIO MORJE !ZOLA):"Presrečna sem zaradi prejetega priznanja. Moje dobro igranje pa je rezultat skupnih naporov celotne ekipe." Mateja Merkandel (najboljša igralka novoletnega FO 98): "Zadovoljstvo je dobiti priznanje za najboljšo igralko, veselim se, da sem ga dobila v veliki konkurenci in na našem Festivalu odbojke." Manuela Percan (najboljša podajalka, OK Poreč):"Prvič smo v Izoli in lepo smo se imeli. Zahvaljujemo se organizatorju za vabilo in upam, da bomo prišli tudi naslednje leto. Bojan Pečar (trener OK Žužemberk): "Na festivalu odbojke tekmujemo četrtič, od prvega turnirja in se vedno lepo počutimo. Vabilo za naslednji turnir imamo in zagotovo bomo prišli. Goran Jovičič (ŽOK Radio Morje): "Veselim se, da gre naš festival naprej. Začeli smo skromno, danes pa smo imeli mednarodno zasedbo in najbolj množičen odbojkarski turnir v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Vedno si želimo več in naslednje leto bomo še boljši. VSEM ŠPORTNIKOM, KULTURNIKOM IN OBČANOM ŽELIMO ČIMVEČ USPEHOV (ZDRAVJA!) V LETU 1999. Hkrati obveščamo, da smo dobili svoje prostore v stari italijanski šoli, da bomo še aktivnejši kot doslej *f*° "*% ZIMA JE ŠE VEDIMO MLADA In mi imamo še vedno veliko izbiro oblačil za smučanje in bordanje znanih izdelovalcev. •Mt ■AIA Manziolijev trg 1 tel. 648-844 IV. Festival odbojke, Izola 20.-28.12.1998 KONEC LETA V ZNAMENJU ODBOJKE Teden odbojke v Izoli, ki je največji odbojkarski turnir v Sloveniji, je pokazal vso lepoto odbojke kot športa mladih. Talentiranost mlajših generacij, borbenost, veliko želja, družabnost in srečanja zunaj športnih igrišč - vse to je bilo v Izoli prisotno ves teden. Ekipe iz Slovenije in Hrvaške - skupaj 40 ekip - so se v osmih kategorijah potegovale za pokale organizatorja, domačega ŽOK RADIO MORJE. V najmlajši kategoriji (dekleta rojena 1986 in mlajše) so prvo mesto zasedle Blejčanke (OK Bled), Pirančanke pa so zasedle drugo mesto pred ekipo O K Poreč. Na turnirju deklic zmaga mladih upov iz Solkana. V razburljivem finalu so premagale ekipo ŽOK Radio Morje. Tretje mesto so zasedle igralke ŠD Piran. Za najboljšo igralko je bila razglašena Urška Komel iz OK Salonit in za najboljšega tolkača Sara Habjan iz ŠD Piran. Med mladinkami so največ pokazale igralke OK Poreč (Hrvaška). Ponovno so na drugem mestu končale izolske odbojkarice pred ekipo OK Buje (Hrvaška), četrte pa so bile odbojkarice Ljutomera. Za najboljšo igralko so trenerji izbrali Matejo Merkandel (ŽOK Radio Morje) ter za najboljšo podajalko Manuelo Parencan (OK Poreč). Udeleženci moškega dela turnirja niso zaostajali v borbenosti, željah po zmagi in kvaliteti prikazane odbojke. Na turnirju dečkov so igrali trenutno najboljši mladi igralci iz Slovenije. Zmagala je ekipa OK Galea Maribor, drugo mesto so osvojili dečki izOK Salonit, tretji pa so bili odbojkarji iz Žužemberka. Za najboljšega igralcaje bil razglašen Ino Paljak iz OK Galea Maribor, za najboljšega podajača pa Marko Testen iz OK Salonit. V konkurenci mladincev so zmagali lanskoletni prvaki Slovenije ekipa OK Salonit Anhovo, drugo mesto pa je pripadlo odbojkarjem OK Hoteli Simonov zaliv iz Izole. Tretjeuvršena pa je bila ekipa OK SILVESTROVANJE JE DRUŽABNO DEJANJE Letošnje, prvo silvestrovanje na prostem, kar ga pomni Izola, je bilo preprosto, domače in nič kaj pompozno. Nekateri bi rekli: malo denarja malo muzike, v resnici pa niti ne gre za to. Res, če bi namesto domačih godbenikov nastopali Čuki, bi bili na trgu tudi tisti, ki imajo doma vse njihove kasete, toda to bi bil koncert, ne pa silvestrovanje. Za silvestrovanje so namreč potrebni ljudje, tisti ki pridejo na piano s košarami polnimi hrane in nekaj steklenicami vina, s kozarci in dišečim kruhom, s potico in predvsem veliko dobre volje. Takšnih je bilo na Velikem trgu kar veliko, še posebej med 23 - to in eno uro zjutraj. Nazdravljali so in prepevali, se rokovali in poljubljali, nekateri so prižigali petarde, drugi se smejali dedku mrazu, tretji poslušali županjo, ki je v popolni zmedi ob polnoči voščila srečno novo leto 1969. Kozarci šampanjca so sramežljivo čakali na žejne veseljake, Čebo je ponujal izvrsten brodet, vendar je biulo lačnih bolj malo, tako kot za joto, ki seje ponujala ob odru. Pravzaprav je manjkal ognjemet, nekaj več glasbe na različnih koncih Velikega trga in izkušenj s tovrstnimi silvestrovanji, saj je bilo letošnje prvo in ni šlo brez kakšne nepotrebne pomanjkljivosti. Predvsem pa velja spoznati, da silvestrovanja ne more narediti nihče. Silvestrovanje si lahko naredimo le sami, če pridemo dobre volje, z dobro družbo in s pripravljenostjo, da skupaj nazdravimo novemu letu. Takšno mora biti izolsko silvestrovanje, vse drugo je navadna šminka. ZA VREMENSKE ODVISNIKE Napoved za Slovensko Primorje Vreme Temp. zraka v Veter v vozlih Stanje morja Petek Sobota Temp. morja Dopoldne pretežno jasno 6 do 8 SE 3-6 mirno pretežno oblačno pretežno oblačno 9 °C Popoldne delno oblačno 9 do 11 W 3-6 rahlo vzvalovano megla pretežno oblačno V gorah je v soboto in v noči na nedeljo rahlo snežilo. Meja sneženja je bila malo pod 1500 metri. Zapadlo je do 10 cm snega, največ v Julijskih Alpah, v vzhodnih Karavankah in na Pohorju pa je bilo novega snega le nekaj centimetrov. Ker ni bilo močnejšega vetra, se je sneg dokaj dobro sprijel s podlago, nastajali so le manjši zameti. Višina snežne odeje je v gorah zelo neizenačena, snega je za ta letni čas malo. Ponekod v Karavankah in Savinjskih Alpah so južna pobočja kopna do nadmorske višine okoli 1800 m, sneg je večinoma le v krajih z napihanim snegom. V visokogorju Julijskih Alp je na višini 2500 m do 80 cm snega, na 1500 m pa od 20 do 30 cm. Na višini 1000 m je snega od 5 do 20 cm. Snežna odeja je v nižjih nadmorskih višinah mehka in mokra, v gorah pa je na lomljivi skorji do 10 cm mehkega snega, kije ponekod spihan v zamete. Nevarnost snežnih plazov je v visokogorju, na območjih z napihanim snegom 2. stopnje, večinoma pa je 1. stopnje. V visokogorju, kjer je sneg spihan, je tudi nevarnost zdrsov. Sneg se bo talil in preobražal ter v prisojah izgineval. Ponoči bo sneg pomrznil le v visokogorju, drugod bo snežna odeja mehka in mokra. V NEDELJO REFERENDUM V nedeljo bomo spet šli na volišča in tokrat skušali izpričati našo referendumsko voljo v zvezi s financiranjem gradnje termoelektrarne Trbovlje 3. Seveda je vsem že bolj ali manj jasno, da gre za politično vprašanje, saj vprašanje, ki ga bomo dobili na referendumskem lističu ne zastavlja nobenih načelnih vprašanj ampak zelo konkretno vprašanje na katerega bi morali odgovoriti ekonomisti in finančniki: na kakšen način bomo sfinancirali gradnjo termoelektrarne Trbovlje 3. Udeležba na referendumu je zagotovo vprašljiva, vsi ki staviji nad 20 odstotkov pa so gotovo veliki optimisti. Kaj lahko pomeni takšen referndum si lahko mislimo, glede na zakon o referendumih v sosednjih, t.i. razvitih demokratičnih državah. Kakorkoli že, država bo spet porabila veliko denarja za demokracijo, za socialne programe pa ga bo zmanjkalo. Mef KAJ POTREBUJE OBČINA Zakon o lokalni samoupravi je temelj oblikovanja novih občin in glede na to, da smo v Sloveniji dobili nekaj občin, ki so manjše od posameznih izolskih naselij objavljamo izvleček iz Zakona, ki določa pogoje za ustanovitev občine. Tekst seveda nima nobenega namena vzpodbujati prebivalcev Jagodja, Livad ali Kort k razmišljanju o lastni občini, temveč želimo z njim pokazati neskladje med tistim, kar ta država določa in kar izvaja. Sicer pa: preberite sami. Območje občine obsega območje naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. 13. člen Občina mora biti sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom. Šteje se, da je občina sposobna na svojem območju zadovoljevati potrebe in izpolnjevati naloge iz prejšnjega odstavka, če so zagotovljeni naslednji pogoji: - osemletno šolanje (popolna osnovna šola); - primarno zdravstveno varstvo občanov (zdravstveni dom ali zdravstvena postaja); - preskrba z življenjskimi potrebščinami (trgovina z živili in mešanim blagom); - komunalna opremljenost (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrba z električno energijo); - poštne storitve; - finančne storitve hranilnice ali banke; - knjižnica (splošno izobraževalna ali šolska); - prostori za upravno dejavnost lokalnih skupnosti. 13. a člen Občina ima najmanj 5000 prebivalcev. Zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov sme imeti občina izjemoma tudi manj kot 5000 prebivalcev. Pri ustanavljanju občin se morajo kriteriji iz 13. in 13.a člena upoštevati kot celota. 14. člen Občina se ustanovi in njeno območje določi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Postopek za ustanovitev občin in določitev njihovih območij ureja poseben zakon. 15. člen Dvoje ali več sosednjih občin se lahko zrduži v novo občino, če se za to na referendumu v vsaki občini izreče večina volivcev, ki so glasovali. Občina se lahko razdeli na dvoje ali več novih občin, če območje vsake od predvidenih novih občin izpolnjuje pogoje po tem zakonu in če se za to na referendumu na območju vsake od predvidenih novih občin izreče večina volivcev, ki so glasovali. Del občine, ki obsega območje naselja ali več sosednjih naselij, se lahko izloči iz občine in ustanovi kot nova občina, če se zato na referendumu v tem delu občine izreče večina volivcev, ki so glasovali, in če oba tako nastala dela občine tudi izpolnjujeta pogoje za novo občino. Del občine se lahko izloči iz občine in priključi k sosednji občini, če se za to v tem delu občine in v občini, kateri se ta del občine želi priključiti, na referendumu odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če preostali del občine tudi izpolnjuje pogoje za novo občino. I ponedeljek O torek 5 petek g sobota 'J nedelja Q KULTURNI PRAZNIK 9 torek sreda ^ MANDRA 12 Petek ^ g sobota ^ nedelja ^ 5 ZIMSKE POČITNICE ( 1 dni ) ^ g PUST sreda ]_ 9 petek sobota 2 1 nedelja 2 2 Por|edeljek torek sreda 25 MANDRAČ 2 g petek 2 *7 sobota 2 0 nedelja FEBRUAR Svečan Februarje kratek a svečan mesec, sajjjosti kar dva, velika slovenska praznika. Začne se s kulturnim praznikom, ki zagotovo deluje zelo svečano, tudi zato, ker je obiskovalcev kulturnih prireditev vse manj in jim bo kmalu treba prižgati svečo. Tudi gretje v izolskem gledališču, v koncertni dvorani v Besenghijevi hiši in v zadnjem vaškem kulturnem domu v Kortah je taksno, kot da bi greli s svečami. Svečan si bo tokrat nadel tudi pustno masko. Pust, stari poganski praznik, sicer ni dobil statusa pravega praznika, za velik del Slovencev pa je to eden redkih trenutkov, ko lahko spet zaživijo v komunizmu, ko se otroci z dokladami spremenijo v šejke in ko šminkerski biznismeni postanejo vlačuge. Valjhun, sin Kajtimara, je že vedel za kaj je bilo vredno umreti tam pod Triglavom. iiwmc ^ DAN MRTVIH ^ 7 sreda 2 JESENSKE POČITNICE ( 1 dni ) 18 MANDlllliilB ^ sreda \ 9 petek ^ MANDRAČ .. 2 Q sobota ^ petek 2 sv. MAVER C sobota 2 o p°ne(ieijek 7 nedelja 2 2torek 0 ponedeljek 2 ^ sreda 0 torek OCMANDRA 1 Z. 3 i | Q sreda 2 g petek 11 MANDRAC — 2 7 sobota 2^2 OBIRANJE županove OLJKE 2 Q nedelja ^ 0 sobota 2 9 ponedeljek ^ ^ nedelja 3 O torek C ponedeljek ^ g torek NOVEMBER Listopad Listje odpada, na vejah ostajajo rdeči sadeži, kot okrasne svetiljke in opozarjajo, da bo počasi treba zaokrožiti leto. Odpada listje in odpadajo tisti, ki niso imeli sreče, ki niso prav izbrali ali preprosto niso znali. Zapirajo vrata in na njih izobesijo listek: do nadaljnega zaprto. V času kapitalizma z volčjim obrazom je težko preživeti tistim, ki so verjeli, da je delo vedno poplačano. Brez tolarja v žepu a z veliko idejami in predvsem veliko volje smo v letih po osamosvojitvi spoznali množico novonastalih podjetnikov, obrtnikov, trgovcev. Začeli so z optimizmom in samozavestjo, postali domači na kreditnih oddelkih bank, sedli v leasing avtomobile in pustili, da jim mobitel zvoni med gledališko predstavo, potem pa je bilo treba račune poplačati. Umit je bil premalo, banka je vnovčila akceptni nalog, zdravljenje v bolnišnici je placala očetova italijanska penzija. Zzgodbe o uspehu je bilo konec. Odpada listje in še kaj. ' v m - : % '■ ^ ponedeljek 2^ *J sreda O torek igMANDRgc — 3 sreda 2_ 9 petek 4 MANDRAC| 'lit ! «Bil 2 Q sobota 5 petek 2 2_ ne(telja £ sobota 22 OČISTIMO NAŠE OKOLJE nedelja 23 torek Q DAN ŽENA 2 4 sretia ^ torek 25 MANDRAfT jjpfj§ 0 sreda 2 6 petek I 1 MANDRAC II 2 *J sobota ^ 2 petek 2 0 nedelja ^ g sobota 2 Q ponedeljek 4 nedelja 30 torek 2. ^ ponedeljek 3 2l srec*a ^ g torek MAREC Sušeč Skoraj vsak mesec bi lahko bil sušeč za večino, v vulgarni kapitalizem pahnjenih Slovencev. Zdaj, ko ni vec strahu, da bi država izumrla, se najbolje godi prav državnim uslužbencem, čeprav sami zagotovo ne menijo tako. Pa vendar, ali ste opazili, da zadnje čase stavkajo le še delavci, ki dobijo plačo iz proračuna, tisti iz ostankov nekdanjih tovarn in delavci pri obrtnikih, pa si skoraj ne upajo več na cesto. Predstavljajte si zdravnike ali občinske uradnike, ki tri mesece ne bi dobili plače, regresa ali dedka mraza. Bi bila njihova jeza takšna, kot je jeza odpuščenih in ponižanih delavcev iz naslednic nekdanjega Polimera in nekaterih trgovk ter preostalih delavk za tekočim trakom, ki morajo preživeti z manj kot 500 markami na mesec? Dan žena je pravzaprav edini dan v tem mesecu, ko_ ne razmišljamo predvsem o denarju. Pa še ta praznikje nastal prav zaradi boja za socialne pravice zena. ^ petek sobota 2 nedelja ^ ponedeljek torek sreda H MANDRAČ K _/_____ g petek V. EX TEMPORE KORTE ^ Q nedelja 1 1 ponedeljek torek sreda ^ ^ petek sobota OPAŠILO V KORTAH ^ g ponedeljek torek sreda O 2 Pete^ sobota 2 A nedelja HR>B ffiBsfi5[lSEŽri 2 ^ ponedeljek torek sreda 2 9 Pete'( sobota DAN REFORMACIJE OKTOBER Vinotok Izola je otok vina in Vinotok bi bilo čisto dobro ime zanjo, če bi se tega domislili pred dvajsetimi leti, ko je bilo mesto polno derif in ko je bilo v kateri od kleti, na črno, še mogoče popiti dopio ali dva. Derif ni več, osmice so bolj podobne socialističnim restavracijam kot kmečkim poslopjem, domgče malvazije barve sadnega čaja skoraj ni več. Čas terja svoje, derife preganjata davkarija in sanitarna inšpekcija, osmice morajo imeti ločeno moško in žensko stranišče, prava malvazija je vse bolj blede, prozorne barve. V času izginjanja starega bo treba spomeniško zaščititi tiste bifeje, kjer se še zberejo ribiči, zidani in upokojenci, kjer je osminka pol cenejša kot sok in kjer za šankom ni kratkokrilne devetnajstletnice iz drugega sveta, ribiče, ki v mandracu prodajo dve menoli in gvata in veseljake na šank maratonu, Brez njih bomo drugačni, brez njih ne bomo Izolani. MANDIKAC KRITIKE PRESLIŠIMO, PRIPOMBE POZABIMO, POHVALE.PA SPREJEMAMO NA NASLOV: MANDRAC - GRAFF1T LINE, Veliki trg 1., IZOLA tel.: 066/ 600-010, fax: 066/600 - 015 E-mail: MANDRAC@S-NET.NET / r H liPj« At ^ y « 1 MANDRAC ^jjj ^ 7 sobota 2 petek ^ g nedelja O sobota ^ g ponedeljek 4 VELIKA NOČ 2 Q torek 2 VELIKONOČNI PONEDELJEK 2 1 sreda g JADRALNI SPRING CUP 22 MANDRAC Vgj| 7 sreda 2 g pete^ 8 mandrač 24 BIČIKLETA ŽUR Q GLEDALIŠKO PLESNI MARATON 2 ^ nedeiia Q sobota 2 g PRVOMAJSKE POČITNICE ( 7 dni ) L nedelja 27 DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 12 P°nedeljek 2 g sreda ^ O torek 2 g MANDRAC ^ 4 sreda g Q RODINOV MEMORIAL 15 MANDRAC , I g Petek APRIL Mali traven Pomlad je tukaj, ozelenela so polja in travniki, tudi tisti, ki imajo zarisane bele črte in po katerih se podijo športniki vseh vrst in vseh generacij. Izola je zagotovo najbolj športno mesto v Sloveniji, mesto v katerem na vsakem koraku srečaš državnega prvaka, državnega reprezentanta, rekordeiga ali olimpijca. Vse mogoče stvari počnemo: tolčemo po žogi, veslamo, lovimo veter, sučemo loparje, se izmikamo udarcem, streljamo in tudi smučamo. Vse to počnemo, ne da bi za kaj takega imeli prave možnosti. V celem mestu ni na prostem enega samega malonogometnega ali košarkarskega igrišča, ki bi bilo dostopno vsem, vsak udarec z žogo na katerem od provizoričnih igrišč sprozi val protestov in intervencij. In vendar se športniki ne dajo. Vsako pomlad pride na plan nova generacija bodočih šampionov. Kaj ni pomlad lepa že zaradi tega? MMMC 1 ZAČETEK ŠOLE 1 'y petek 2 MANDRAC 1 g sobota 2 petek 1 9 nedelja ^ sobota 2 Q ponedeljek 2 nedelja 2 1 torek g ponedeljek 2 O sre(*a ■y torek 23MANDRA,- --J Q MARIJA LORETSKA 2 4 petek 9MANDRAC 2 R sobota 10 petek 2 ^ nedelja 1 1 PRAZNIK KS JAGODJE 2 'J OČISTIMO SVOJE OKOLJE 12 nedelja 2 Q torek 1 O ponedeljek 2 9 sreda 1 ^ torek 30 MANDRAC 1 C sreda 16MANDKAC SEPTEMBER Kimavec Kimavcem se dobro godi. Nikoli niso čisto na vrhu, toda vedno dovolj blizu tistim, ki jim je dana moč odločanja. Kimavec ne postaneš, kimavec se rodiš. Ko si majhen ti pravijo tožibaba, ko si malo večji ti pravijo grebator, kasneje postaneš ritoliznik, končno postaneš to kar si: človek, ki je pripravljen prikimati vsakokrat, ko je to zanj potrebno. Kimavci so najbolj zaželjeni sodelavci ljudi na oblasti. So zvesti oprode, nikoli ne nasprotujejo in so idealen alibi za vsa slaba dela in napake. Njihov moto je: Imam svoje mnenje a se ne strinjam z njim. Tistim na oblasti žal ni dano, da bi ločili kimavce od prijateljev. Prepričani so, da so jim kimavci najboljši prijatejji in da so tisti, ki jim povedo tudi kakšno kritično, njihovi sovražniki. Te napake v oceni se zavedo šele takrat, ko jih kateri od kimovcev vrže z oblasti. Kimavost je vse bolj nalezljiva bolezen. Ste se že dali cepiti? mandrač PRAZNIK dela ^ 7 ponedeljek 2 nedelja ^ 0 torek 2 ponedeljek ^ Q sreda A torek 20MANDRAl K sreda 2 1000 R0Z ZA 1000 IZOLANOV gMANDRA! 2 2 MEDORO™ VESLAŠKA ISTRSKA REGATA 7 petek 2 3 POKAL MENOLA Q sobota 2 ^ ponedeljek 0 nedelja 23 torek Q ponedeljek 2 ^ sreda ^ torek 27 MANDRAC ff:| 12 sreda 2 0 petek 13 _c ] || 2 0 sobota ^ Petek 3 O nedelja 3 sobota 3 ^ ponedeljek ^ g nedelja MAJ Veliki traven Mesec ljubezni je velik mesec. Nič čudnega, če mu pravimo Veliki traven, saj ga ni bolj opevanega meseca od tega, ki že najavlja prve poletne dni. Seveda se zgodi, da včasih še postreže z zadnjim snegom, največkrat pa ta svet okrasi s cvetjem. Tudi Izolani si vsakega maja privoščimo cvetje za okrasitev našega mesta in podeželja. Zenice in možje potrpežljivo počakajo na vsakoletno cvetlično darilo, ki ga potem postavijo na okenske police jp balkone, da mesto dobi še nekaj novih barv. Se nikoli pa v vrsti nismo videli upravnikov velikih sodobnih kompleksov s katerimi nekateri krasijo obrobje mesta in zdaj prihajajo že v njegova nedra. Bomo namesto raznobarvnih fasad in krevljastih polken s cvetjem v bodoče občudovali betonske stene s plastičnimi okraski? Arhitekti in urbanisti žal cvetja še niso uvrstili med gradbeni material. 1 nedelja 2 ponedeljek torek g nedelja Q ponedeljek torek sreda 12 MANDRAČ 1 O petek sobota MARIJINO VNEBOVZETJE sv. ROK torek RIBIŠKI PRAZNIK 2 Q ponedeljek torek . SLIKARSKI EX TEMPORE IZOLA 25* 2 g MANDRAC 2 7 petek______________________ 2 g sobota 2 ^ nedelja g Q ponedeljek Q 1 torek AVGUST Veliki srpan Avgust je za dopust si rečemo in že načrtujemo, kam jo bomo stisnili za kakšnih 14 vročih dni. Potem na vrata trgovine, delavnice ali celo gostilne napišemo, da je zaradi dopusta zaprto in še jezimo se na tiste, ki se čudijo, kako to, da gremo poleti na dopust. "Kaj mi nimamo pravice do dopusta, kot vsi drugi ljudje" se branimo in.napadamo hkrati. "Nimate", bi nam zatrdili Spanci, Portugalci, Francozi, Italijani, Grki, Turki in celo Maročani ali Tunizijci, skratka vsi, ki živijo od turizma in za turizem. Poletje je za obmorski turizem čas žetve, pa kmetom v Prekmurju še nikoli ni padlo na pamet, da bi šli na dopust ko je treba požeti žito ali pobrati sladkorno peso. Pravo turistični kraj bomo takrat, ko bo pozimi odprtih polovica od sedanjih trgovin in gostiln, poleti pa jih bo odprtih vsaj trikrat toliko. Ko je cas žetve je treba vzeti srp v roke. mandiiaC Nova premiera Kim Komljanec ENA, DVE, TRI, STIRI (mladinska plesno gledališka kriminalna komedija) Besedilo in režija: Kim Komljanec Igrajo: Tina Pohajač, Mateja Pauletič, Anja Slavec, Jana Otočan, Janko Jurjec, Adrijana Otočan, Bine Pišlar, Branko Batik in plesalke: Ajda Arnol, Tina Bačič, Nina Krmac in Sara Stojanski Koreografija: Kim Komljanec, Tina Pohajač in plesalke Scenografija: Katja Komljanec Luč in ton: Danilo Urdih Produkcija: Kulturni center Izola ZGODBA: Plesna skupina štirih deklet se pripravlja na nastop. Tik pred odhodom na plesni festival njihov učiteljico nekdo ugrabi, izgine pa tudi skrivnostni kipec v katerem je skrita droga. Štiri dekleta zadevo raziskujejo kot prave detektivke. Uganka se razreši na zaključni prireditvi festivala, ko dva, ne preveč bistra policaja, lovita krivca po odru in celo med gledalci. Predstava je namenjena mlademu občinstvu od 10 - 15 let na katerega slovenski avtorji in režiserji pogosto pozabljajo. Kulturni dom Izola sobota, 9. januar 1999 ob 19.00 GLEDALIŠČE STEPS Lldojevič r>, ’■ ÌTOFSÌKRETÌ Scenarij,režija, scenografija in kostumografija Zvonka Radojevič Asistent režije: Darijan Gorela Glasba Skupina NOB in Corast Radojevič / Lučni mojster: Danijel Urdih **«*««* sobota. 16.1.1999. ob 20.00 Kulturni dom Izola Božično novoletna prireditev v Kortah V sredo, 23.decembra je bila v tukajšnji osnovni šoli božično novoletna prireditev. Pred polno dvorano so se zvrstili učenci šole, mladi domačini, ki obiskujejo izolsko, koprsko in piransko glasbeno šolo in člani Kulturnega društva korte. Plešeje predstavila tudi razgibalno - plesna skupina iz Izole. Veseli nas spoznanje, da kulturni nivo med mladimi na podeželju napreduje. Posebno veselje je prisluhniti mladim glasbenikom in pevcem, ko čudovito zaigrajo na številne inštrumente, zapojejo narodne pesmi ali pa zaplešejo že pozabljeni ljudski ples. S tem se širi interes za ljudsko izročilo in ohranjanje kulturne dediščine. Otroci postajajo ponosni na svoje korenine, svoj jezik, svoj izvor, kraj kjer živijo, saj znajo pokazati nekaj, česar morda nekdo drugi ne zna ali si celo ne upa. Le tako se lahko uspesno upre uplivom mesta, ki mu ljudska kultura ne pomeni toliko, saj ni Folklorna skupina kulturnega društva je v čast državnemu prazniku izvedla slovenski folklorni program z belokranjskimi otroškimi igrami, prekmurskimi plesi in istrsko glasbo, ki jo je že drugič predstavila novo ustanovljena skupina mladih godcev. Skupaj so obudili star običaj koledovanja - obiska domov, voščila sreče in zdravja v letu, ki prihaja. "Gospodinje" so jim podarile svojo "dobro roko . Marsikomu so obudili spomin na nekdanje tople vezi med ljudmi, ko so v novoletnih jutrih domove obiskali pevci in godci, za njimi pa tekali vaški otroci in ob domačih dobrotah. Ob teh prazničnih dneh želimo vsem veliko takih prijetnih in iskrenih občutenj, našim folkloristom in godcem, njihovim mentoricam Mari, Darinki, Nadi in vsem staršem pa v novem letu veliko novih izzivov, ljubezni in miru, zdravja in vztrajnosti, saj brez truda ni uspeha. December v kulturnem domu KULTURA IN OTROCI V zadnjih dneh starega leta se je v izolskem Kulturnem domu kar naprej nekaj dogajalo- tako za odrasle kot za otroke, ki jih je za zaključek obiskal še dedek Mraz. Vsekakor zelo vzpodbudno in le želeti bi bilo, da bi se otroške predstave dogajale tudi izven praznično obarvanih decembrskih dni. A pojdimo lepo po vrsti! V ponedeljek, 21. decembra nas je veselo presenetil mladinski pihalni orkester, na katerega bomo Sčasoma lahko ponosni, če bo nadaljeval s tem tempom. V dobri uri trajajočem nastopu so mladi pod taktirko Zlatka Tote pokazali kar zadovoljivo pihalno znanje, predvsem pa zelo raznolik repertoar- najbolj vzpodbudno pa je, da so se v njihove vrste po večletnem zatišju vključili tudi »bivši« pihalci, ki so po razpadu orkestra ostali »na suhem«. Godbo Izolani sedaj spet imamo, vprašanje instrumentov in uniform pa še ni rešeno. Sponzorji, javite se!... Že naslednji dan, v torek, smo bili priča kar trojnemu plesnemu nastopu. Predstavile so se baletna šola pod vodstvom Višnje Toškan ( klasični balet), plesni studio Lai Lilijane Š. Ujčič (sodobni ples) in plesna skupina OŠ Dante Alighieri pod mentorstvom učenke Ingrit Ražman (jazz balet). Mladi, deset do petnajst let stari igralci pa so pod požrtvovalnim mentorstvom Patrizie Galbiati-Pohajač v sredo, 23. decembra premierno uprizorili igrico Ciren juha in hokus pokus, ki so si jo z veseljem ogledali njihovi mlajši vrstniki iz Osnovne šole Vojke Šmuc. Ansambel je bil kar uigran, zgodba pa dovolj zanimiva in na trenutke tudi smešna, da je zadovoljila sicer zelo razigrano publiko. Še posebno imeniten je bil črni maček Lucifer, kije menda ostal brez glasu, pa mu je ta okoliščina pripomogla k še imenitnejšemu mijavkanju. Tudi cirkuški akrobat Vili je bil zelo prepričljiv, da o čarovnicah ne govorimo... Na odru so svoje igralske sposobnosti ponovno preizkusili Andrej Prclovšek, Lena Gregorčič, Ana Slavec, Mateja Pauletič, Neja Bošnjak, Tina in Uroš Pohajač, ter Jana Otočan. Ponovno zato, ker gre za »stare mačke« mladih nog, ki so v gledališki šoli že kar nekaj let in se jim to tudi pozna.Glede na to, da so vadili komaj mesec in pol, so pokazali dobro amatersko igro in publika jim je prav gotovo oprostila rahel naglas, mešanje moškega in ženskega spola ( ki je izzvalo še dodaten smeh), pa tudi tremico, ki je botrovala kakšni nerodnosti. Pa nič hudega! »Super!« jih je pohvalila Patrizia, »glede na včerajšnjo vajo.« Menda so imeli kar nekaj težav z vajami tako glede prostora kot tudi glede Patriziinega prostega časa, saj ji ga šolske obveznosti v tem času ne puščajo ravno veliko. Ampak: igrico so pripeljali do konca in res bi bila škoda, ko je ne bi še kdaj ponovili. Poleg opisanega pa so se zvrstile še druge predstave in med njimi tudi predpremiera 1,2,3,4 izolske gledališke šole pod mentorstvom Kim Komljanec, a o tej kdaj drugič- recimo, ko bo premierna uprizoritev. Če za konec le še potegnem črto lahko ugotovim, da so se izolski kulturni ustvarjalci plodovito izkazali: kar nekaj premier smo dočakali in prav je tako. Da bi jim le na zmanjkalo sape in čimveč ponovitev jim želimo! Kristina Menih-Mihalič Nada Morato MRTVILO 7. Prizor 3. del PRVI Ne! Vsi grejo z nami! Ne boste nas izsiljevali! TRETJI (ga pogleda z. naveličanim pogledom). Kombi je tako ali tako premajhen za vse ljudi in za denar in za nevemkaj. (sko%i ok.no) Dobro! Vzamemo samo enega. (Vsi talci se spogledajo med seboj, v pričakovanju in strahu tega, kdo bo tisti. Na presenečenje vseh vstane Duhovnik.) DUHOVNIK Jaz grem. Jaz sem tisti, ki ni doživel še nič lepega. Jaz sem tisti, ki je lutka, (pogleda .Ateista.) Morda me to spremeni, kaj veš! (pristopi k moškim. Slišimo avtomobile, ki se odmikajo. Tretji previdno odpre vrata in pogleda ven. Ker ne vidi nikogar, pomigne ostalim, naj grejo. Drugi pogleda proti Njej in seji žalostno nasmehne. Ona mu pomaha in se poizkuša nasmehniti.) MORILEC (gleda Zft duhovnikom, ko se ta še 3adnjič obrne). Adijo brat. DUHOVNIK (ga sliši in se presenečeno obrne, vendar pa se potem obrne in sledi moškim v kombi) NATAKARICA: Kaj si mislil s tem? kakšen brat? MORILEC: Ko sem bil star šest let..(zunaj odpelje kombi.) je moj oče ubil mojo mamo. Imel sem še dva brata, šla sta s teto, bila sta stara dve in tri leta. Jaz sem od tam pobegnil in so me vtaknili v sirotišnico. Nikoli jim izgleda niso povedali zame. On je moj brat, samo da tega ne ve. Pač. (objame jo) Samo da je vsega tega konec, (medtem pa v prostor stopi moški v obleki s kravato ter pokale značko in pristopi k Morilcu, ki z eno roko fe vedno drji Natakarico. Obenem se On prične premikati na tleh in potihem stoka. Morilec gleda Detektiva. V njegovem pogledu ni strahu niti presenečenja. Morda le kanček žalosti. ) DETEKTIV: Aretiran si zaradi umora dvanajstih oseb. Imaš pravico molčati, vse, kar boš rekel, (vklene Morilca in ga %e pelje proti vratom. Morilec še enkrat pogleda Natakarico. N njegovem pogledu je prošnja %a odpuščanje.) se lahko in bo uporabljeno proti tebi na sodni obravnavi. Imaš pravico... (glas se izgubi v daljavi.) NATAKARICA (gleda z? njim, po licuji teče solza. Govori polglasno): Ljubim te... ON (seprebudi iz nezavesti in pogleda naokrog). Kje sem... Oh, saj res... Kje so... Kam so šli?...Je konec? (vprašujočepogleda Njo, ki z. nasmehom prikima) Oprosti. (Na pol se dvigne in jo objame.) ONA (mu vrne objem) Samo, da je vse v redu s tabo. Pridi, greva. (pogleda še Natakarico^fi še vedno gleda v daljavo, a si potem otre oči. Filozof in .Ateist medtem pospravljata stvari, ki sta jih pustila po tleh. Natakarica pristopi k Njemu in Njej.) NATAKARICA: Pojdita. Vajine starše mora že skrbeti na smrt. V bistvu... Počakajta še malo! (gre Zf1 šank in začne pripravljati nov obkladek. Filozof in Ateist se odpravljata skozi vrata.) FILOZOF: Nasvidenje! I Ivala za vse! ATEIST: Nasvidenje! NATAKARICA: Ja, ja ... Lepo se imejta, (se zasmeje. Filozof se zasmeje nazaj in čezglavo še pomaha v pozdrav. Natakarica odnese obkladek Njemu.) Na, za po poti, da se znebiš buške, šibajta zdaj! ONA: Prav. Hvala! (On je preslab, da bi govoril. Ona ga podpira in mu pomaga, da lahko hodi. Odideta skozi vrata in Natakarica ostane sama v lokalu, ki je razsvetljen v dnevni svetlobi, kot da se ne bi zavedal tega, kar se je tam zgodilo.) Konec Dolina v vetru valovi. Luna se še zadnjič v valove pogleda. Misel bleda, a moteča, leži in počasi gori. Nad dolino je poletel ptič. Dovolj je bil en sam zamah, en sam polet. Gledam čez dolino. Sonce je pravkar vstalo. V dolino je zajelo vodo, da bi se umilo, oplaknilo s sebe ostanke spanja Kdor je ljubil, ta ne ljubi več, kamnite ceste, vodni tok strmin. Ko krila bi ustvaril iz njih pleč, a veter priča večnih je davnin. Gnati se v tak svet -norost, življenju tuja, čeravno naša nuja, pisani preplet misli o naravi -deček v travi speč, saj kdor je ljubil, ta ne ljubi več. lonček Spustila sem se v globoko plast sanj, da bi uvidela smer in da bi sploh zaznala svoj obstoj. Pa me je prestrašil grom realnosti. Iskala sem mavrico v tvojih očeh in zatočišče v tvojem krhkem objemu. Prelistala sem vse liste svojega življenja in poslušala vse zvoke tega nesmisla. Spustila sem se v globoko plast sanj le zato, da bi se vživela v smisel. In venda, še vedno iščem sebe in vse ostalo, pa je vse še tako prekleto daleč! Maja Poturovič Razpela so se jadra. Veter lovijo. Ko ga ujamejo, ga zgubijo. A že je čas, da sonce vstane s prestola neba. Zdaj nanj sede luna, kraljica noči. Vnovič se pogleda v valove modre doline. Napolnilo valove je sonce, da v njih se bo jutri zopet ob zori umilo in iz ljube doline pilo. Še en požirek. Katarina Košmrlj mk *■'“ JI Un felice e prospero 1999 Negli ultimi unni è come se il tempo avesse accelerato i suoi ritmi: ci siamo appena abituati a considerare che stiamo attraversando il 1998, e già ci troviamo costretti a dover scandire i giorni, le settimane ed i mesi del nuovo 1999. Gli ultimi 365 giorni prima del l'ormai tanto atteso 2000. Eppure nell’anno che ci lasciamo alle spalle sono tante le cose che si sono succedute, tante quante ne potrebbero bastare per riempire tre o quattro delle annate che un tempo venivano considerate normali. Senza andare troppo lontano e restringendo il raggio d'azione soltanto al nostro piccolo mondo minoritario e a quello che ad esso e con esso è collegato. A partire dall'inaugurazione festosa e memorabile della Scuola Italiana ”Dante Alighieri“ con la presenza dei Capi di Stato, Scalfaro e Kučan. Alla lenta ma ormai speriamo inarrestabile ripresa dei lavori su Casa Manzioli. Alle elezioni per il rinnovo del Consiglio Comunale e della nostra Comunità Autogestita. Alle centinaia di iniziative che abbiamo portato avanti durante tutti i dodici mesi e delle quali osiamo sperare anche la redazione del nostro ”Mandracchio“ è stata fedele portavoce: a proposito da non dimenticare i cento numeri raggiunti e la simpatica cerimonia celebrativa. A fine anno, comunque, è possibile fare un bilancio? Certo, ma allora - per essere obiettivi - dovremmo mettere in conto i saldi positivi e quelli negativi. Trovandoci alla fine di un anno e all'inizio di un altro, quando di bilanci, di resoconti, di consuntivi e di revisioni ne siamo ormai pieni, preferiamo attrezzarci di una forte dose di ottimismo e pensare soltanto a quanto è stato di positivo: per stimolarci ad affrontare con maggior serenità alle difficoltà che certamente incontreremo nel futuro. E anche per il 1999 cerchiamo di entrarvi recependo soprattutto gli elementi che, già da oggi, ci sembrano indicatori di prospettive e propositi augurali. Con il fatto, per esempio, che già a partire da! primo febbraio la Slovenia si vedrà ufficialmente riconoscere lo status di Paese associato a!l'Un ione Europea, e che di conseguenza un’altra barriera verrà a cadere nei nostri legami con la Matrice nazionale. Oppure con la constatazione che, nonostante le tensioni interne ancora presenti, la Comunità nazionale italiana continua a mantenere vivi tutti i legami e tutte le forme di collaborazione con le sue istituzioni e con i suoi connazionali su tutto il territorio del suo insediamento storico. O, ancora, che lentamente, ma sempre più incisivamente, si va ricostituendo e ricucendo la distanza tra gli Isolani andati e rimasti. E che, nonostante tutto, la nostra presenza sul territorio si va sempre più affermando come elemento insostituibile e irrinunciabile di una continuità storica e culturale, senza la quale nemmeno Isola potrebbe continuare ad essere Isola. A tutti i nostri lettori, a tutti i connazionali, a tutte le nostre istituzioni, a tutti i cittadini, la Redazione de "Il M andr aedi io “ augura un Felice, Ricco e pieno di Salute 1999. Umberto Ranieri a Lubiana A pochi giorni di distanza dalla visita "lampo" del primo ministro italiano Massimo D’Alema è stato in visita a Lubiana il sottosegretario agli esteri italiano Umberto Ranieri. Oltre ai colloqui ufficiali sui rapporti bilaterali si è incontrato anche con i rappresentanti delle Comunità autogestite della nazionalità italiana, dell’Unione Italiana e con il nostro deputato al Parlamento sloveno. Nel corso dell’incontro, presenti anche l’Ambasciatore Massimo Spinetti ed il Console Generale Rosa Maria Chicco Ferrara, trattati i problemi più importanti della nostra comunità nazionale, dal settore scolastico, a quello dell’informazione, alle attività culturali e ai necessari finanziamenti. Il sottosegretario Ranieri si è particolarmente interessato ai problemi inerenti alla situazione scolastica e alla necessità che la Slovenia avvìi quanto prima la procedura parlamentare per l’approvazione della Legge particolare che, come è stato detto, la nostra Comunità sta aspettando ormai da anni. Per quanto riguarda direttamente la nostra Comunità, è stata espressa soddisfazione per la ripresa definitiva dei lavori sul restauro di Casa Manzioli ed in merito è stato annunciato un prossimo incontro a livello di esperti già per l’inizio del mese di gennaio. S.S. Temi d’attualità alla “Coppo” Alla Scuola media Pietro Coppo ultimamente sono stati svolti dei seminari intitolati ”AIDS“ e "DI’ NO ALLA DROGA". I primi, presentati da un’infermiera, si sono conclusi con l’adesione di un gruppo di alunni al prelievo del sangue per controllare la presenza del virus ”HIV“. I ragazzi hanno fatto ricerche in merito preparando un opuscolo che è stato inviato a Capodistria. I secondi sono stati presentati da tre poliziotti della sezione narcotici dell’anticrimine di Capodistria. Hanno spiegato ai ragazzi il pericolo reale, vivendo in una zona a rischio, la facilità con cui si rimane intrappolati in un circolo vizioso e l’importanza di essere giustamente informati anche sulle conseguenze a lungo termine. Tra i ragazzi è stato fatto un sondaggio anonimo e volontario, dal quale è risultato che la stragrande maggioranza ò abbastanza informata sul tema. Alcuni ragazzi prepareranno cartelloni e opuscoli per presentare ai loro coetanei questo attualissimo problema e l’importanza di saper dire ”NO"! I seminari riprenderanno questo mese presentando ai ragazzi altri temi quali ”la sessualità", ”la violenza" ed un altro tema sulla droga, presentato questa volta dal dottor Krek. L’adesione di massa dei ragazzi dimostra il loro interesse di conoscere e di saper affrontare i problemi in maniera matura e responsabile. Bojana Pevec Prima delle lezioni ... Foto: C. Chicco Lettera alla redazione Poco dopo la chiusura de! numero precedente ci è pervenuta la seguente ietterà dei Direttivo delia Ci “Dante Alighieri” che pubblichiamo per intero: Ci dispiace vedere delle porte chiuse su questo foglio che si professa al servizio di tutta la n/s comunità. Soprattutto per una CI, come la "Dante Alighieri" chiamata in causa, che è aperta a tutti gli Isolani, che vuole fare aggregazione e offrire dei contenuti per tutte le fasce di età. Vogliamo sperare che la foto con la breve didascalia sull'inaugurazione della ni s sede sia soltanto un incidente di percorso del "Mandracchio", che con una maggiore dose di onestà e coerenza giornalistica si poteva evitare. Se al contrario si è voluto creare apposta nell'opinione pubblica una immagine distorta della Comunità degli italiani "Dante Alighieri", allora la cosa non fa certo onore alla redazione. In questo caso 1 ' assunzione di responsabilità del redattore Andrej Šumenjak sarebbe davvero pesante considerato che all'interno della comunità nazionale italiana opererebbe con due pesi e due misure. Il direttivo CI "Dante Alighieri" P.S. Già che ci siamo caro redattore responsabile dica al suo collega Drago "one man band" Mislej, il quale ha dissertato sullo stesso argomento (leggi apertura sede), che ci meraviglia il grado di faciloneria e grettezza che è riuscito a toccare. Inutile sprecare altre parole per chi tra l'altro riesce a confondere Dante Alighieri con Giuseppe Verdi! Caro Direttivo CI “Dante Alighieri”, la sede della redazione de “Il Mandracchio” - foglio della comunità italiana di Isola, alla quale saremo lieti di ricevere in futuro i vostri inviti come anche eventuali contributi giornalistici, è in via S. Gregorčič 76, mentre quella della redazione del Mandrač è in Piazza Grande 1. Si tratta di due redazioni de! tutto indipendenti che operano autonomamente. Grazie a Drago Mislej, Il Mandracchio esce ogni due settimane nell’ambito del Mandrač entrando così anche in moltissime case di Isola. Al mio collega Drago “one man band" Mislej che, purtroppo, non vedo e non sento da diversi mesi, potete rivolgervi direttamente, senza intermediari e al suojndirizzo. Andrea Šumenjak Pieno successo della serata conviviale di venerdì 18 dicembre scorso. La manifestazione, organizzata dalla Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola, ha visto un pienone mai registrato finora: nonostante l’aggiunta di posti a sedere in tutte le sale, molti sono stati coloro che hanno dovuto e voluto partecipare alla serata rimanendo in piedi. E la serata è stata di quelle simpaticissime: dopo il discorso di saluto del nuovo insediato presidente della CAN Silvano Sau, si è dato il “fiato alle trombe” per l’inizio della Tombola. Il gioco è stato il “leit motive” della serata, ma ha dato spazio anche a battute e canti improvvisati e non. Specialmente questi ultimi, con quelli della compagnia “in ultima resta sempre i meio”, sono continuati fino a notte inoltratissima. Peccato che il posto in sede sia limitato: probabilmente bisognerebbe disporre di altri ambienti. Chi di dovere ci faccia un pensierino. C.C. La serata conviviale Foto: C. Chicco Non c’è più religione Isola è illuminata. Ma è anche in festa? Osservando lo scarso e piuttosto infreddolito movimento delle genti per le nostre contrade si direbbe proprio di no. È venuta a mancare la manifestazione “Dicembre a Isola" e con questa anche una delle azioni che animavano la nostra cittadina ne! corso dell’ultimo mese dell’anno. Brutto segnale, soprattutto per quei commercianti che all’atto dell’indipendenza della Slovenia hanno creduto ciecamente nella privatizzazione. Per molti di loro la delusione è oggi immensa. Infatti, hanno dovuto fare i conti con i contenuti della nostra interpretazione dell’economia di mercato, economia senza ordine e regolatezza nei mondo delle finanze. Non si sono accorti che per il momento siamo passati dal socialismo d’autogestione al capitalismo d'autogestione - e buon anno a tutti. Gianfranco Siljan Festival Voci nostre Sabato 18 dicembre scorso si è tenuta a Verteneglio la 32-esima edizione del Festival della canzone per l’infanzia “Voci nostre”. Alla manifestazione, organizzata dall’Unione Italiana in collaborazione con l’Università Popolare di Trieste, hanno partecipato gli autori isolani Gianfranco Siljan c Claudio Chicco con la canzone “Peccato”. Sentito c bravo interprete della canzone il minicantante della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola Luka Zaro che è stato istruito dalla maestra Amina Dudine. Le canzoni in gara sono state 17. Il premio “Simpatia” è andato alla canzone “Il cannocchiale speciale” di Biba e Vlado Benussi e cantata da Esmeralda Kresina di Rovigno. Il premio per il miglior testo è stato vinto da Elvia Nacinovich con la canzone “Cara bambina che non mi conosci” (musica di Bruno Nacinovich), cantata da Ycnneifer Furnic. Due le canzoni, a pari merito, a ricevere il premio per la miglior musica: “Un tip-tap per la mosca” di Luciano e Milada Monica cantata da Serena Buremi e Aleš Kerbavčič e “Il cannocchiale speciale”, già premiata con il premio “Simpatia”. C.C. Minicantanti alla ribalta Foto: C. Chicco ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA La biblioteca della comunità italiana di Isola (Palazzo Besenghi, pianoterra) è aperta il lunedì dalle ore 17 alle 18 e il mercoledì e giovedì dalle ore 16.30 alle 19. La biblioteca è aperta a tutta la cittadinanza. SALA DI LETTURA E BAR SOCIALE Apertura da lunedì a venerdì dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi, pianoterra). Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Quattroruote, Nautica, Storia illustrata, Primorske novice, Mandrač e il Mandracchio nonché i quotidiani La voce del popolo, Il piccolo e Deio. AVVISI Il Coro misto “Haliaetum” della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola invita alle audizioni per nuovi coristi che si tengono ogni lunedì alle ore 19.00 nella sede della Comunità. li Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M Maurcl, 15. Pcvcc, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, A. Šumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei.,fax: ( + 386 66) 645031, 645853 PREVENTIVNA AKCIJA "NATAKAR! TAKSI PROSIM." IZVEDENI UKREPI V dneh od 14.12.1998 do vključno 31.12.1998 je na območju Slovenije potekala preventivna akcija "Natakar! Taksi prosim.". Termin za izvedbo akcije je bil izbran na podlagi dolgoletnih analiz o povečanju števila alkoholiziranih voznikov in povzročiteljev prometnih nesreč v tem obdobju. Policisti smo v tem času odrejali preizkus alkoholiziranosti predvsem kršiteljem drugih cestno prometnih predpisov. Policisti PP Izola smo v tem I obdobju odredili skupno 50 I preizkusov alkoholiziranosti, | od tega 5 v prometnih nesrečah. Alkotest je | pokazal 20. voznikom (2. v prometni nesreči) večjo količino alkohola na kg krvi od dovoljene. Prav tako sta I bila odrejena 2 strokovna pregleda za ugotovitev prisotnosti alkohola v krvi voznikoma ter en strokovni pregled za ugotovitev prisotnosti mamil vozniku osebnega avtomobila. Povprečna koncentracija alkohola pri voznikih, ki so imeli v krvi več alkohola, kot je dovoljeno, je bila 1,31 g alkohola na kilogram krvi (promila). Trije vozniki začetniki so imeli v organizmu povprečno 0,64 g alkohola na kg krvi (voznik začetnik ne sme voziti vozilo, če ima v krvi _ alkohol). Najvišja ugotovljena koncentracija alkohola pri vozniku, razen voznikov, ki sta povzročila prometno nesrečo, je bila 2,75 g alkohola na kg krvi. Koncentracija alkohola pri povzročiteljih prometne nesreče je znašala 2,10 in 2,80 g alkohola na kg krvi. Vsi preizkušeni vozniki so dobili, ne glede na rezultat preizkusa, zloženko "Natakar! Taksi prosim.". Vozniki, ki so bili preizkušeni in rezultat preizkusa ni pokazal prisotnosti alkohola v krvi (rezultat 0,00 g/kg), so dobili kot darilo alkotester za enkratno uporabo oz. preizkus alkoholiziranosti. Teh voznikov je bilo 19. Glede na predstavljeno lahko povemo, da je na naših cestah še zelo veliko voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola. Kljub temu, da se je uradno akcija zaključila z 3 !. 12.1998, to ne pomeni, da bomo z našimi aktivnostmi zaključili tudi mi. Predvsem ne zaradi tega, ker je na območju Policijske postaje Izola ugotovljenih več povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, kot je povprečje na območju UNZ Koper in na območju cele naše države. Na UNZ znaša ta okrog 10 %, na PP Izola pa 13 %. Pa še nekaj o kaznih: Vozniki, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost alkohola s sredstvi ali z napravami za ugotavljanje alkohola nad dovoljeno mejo, bodo kaznovani z denarno kaznijo od 20.000,00 Sit ter z 1 do 2 kazenskima točkama za najmanjšo ugotovljeno koncentracijo (do 0,50 g alkohola na kg krvi, če kaže znake alkoholiziranosti, razen voznik začetnik), ter najmanj 90.000,00 Sit ter takojšnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za višje koncentracije alkohola (nad 1,11 g alkohola na kg krvi kot povzročitelj prometne nesreče, oz. ostali vozniki nad 1,50 g alkohola na kg krvi). V primeru, da voznik preizkus odkloni oziroma ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstva ali naprave, je kazen enaka, kot pri višji koncentraciji (nad 1,50 g alkohola na kg krvi). Pred novim letom je sodnik za prekrške že izdal nekaj takšnih odločb. Kako pridobiti nazaj vozniško dovoljenje po izreku varstvenega ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja? Ni tako enostavno kot se pove z besedami. O tem pa kdaj drugič. Maks Turščak KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE inšpektor NOČNI POŽAR POD BOLNICO V sredo zjutraj, okoli 2.00, je spet zagorelo v Izoli, tokrat ob hiši s številko Polje 31, v kateri živi družina Delošto. Gre za tipično podeželsko hišo s prizidkom v katerem je, najverjetneje zaradi neočiščenega dimnika, prišlo do požara z veliko materialno škodo. Poklicni gasilci iz Kopra so na gašenje požara odhiteli ob 2. 45, ko si jih na pomoč poklicali domači, ki so požar opazili dokaj pozno, saj so vsi že spali. Zagorelo je v prizidku v katerem imajo spravljeno vino in nekatere kmetijske stroje ter drugo opremo. Prav zaradi slednjega je bilo požar nemogoče takoj pogasiti, saj so zagorele gume in plastični ter leseni zaboji, ki so bili spravljeni na podstrešju. Domači so seveda najprej poskrbeli za ljudi, med drugim tudi za paraliziranega očeta, ki so ga morali odnesti iz hiše. V tem času so že prišli gasilci in se lotili požara, vendar so imeli kar precej težav, saj so bile lesene grede že dobro razžarjene, nekaj strojev pa seje dobesedno raztopilo. Domači in gasilci so odvlekli iz prizidka vse, kar so uspeli izvleči, tudi nekaj praznih sodov, medtem ko so tisti največji ostali v prostoru in sojih morali ves čas zalivati z vodo. Dološtovi se preživljajo s kmetijstvom, posebej z vinogradništvom, in nesreča jih je zelo prizadela, še posebej zato, ker vsega niso imeli zavarovanega in bodo velik del škode morali poravnati sami. Njihova žalost ob tem dogodku je zato razumljiva in verjetno jim bo morala na pomoč priskočiti tudi občina, ki se je doslej znala izkazati ob takšnih nesrečah. Požar pa je še eno opzorilo več, da je treba čimprej urediti opravljanje dimnikarske službe v občini, saj do nesreč ne bi prihajalo, če bi dimnikar vsaj vsaki dve leti pregledal vsak dimnik v občini. KRIMINALIJE Ženske se uveljavljajo na vseh področjih našega javnega življenja, holani pojav zelo dobro poznamo, saj celo našo občino vodijo ženske, na občinski upravi in v upravni enoti pa je razmerje med moškimi in ženskami verjetno takšno, da na enega predstavnika t.L močnejšega spola pride najmanj pet pripadnic »šibkejšega« spola. Pa ni feminizem uspešen le v politiki in upravi, ampak tudi na drugih področjih, od vzgoje in izobraževanja do novinarstva, od športa do kriminala. Da, prav ste prebrali. Ženske tudi na področju kriminalitete prevzemajo pobudo. POKOPALIŠČARKA AKTIVNA Znana Pirančanka, ki najpogosteje krade denarnice na pokopališčih je v Piranu spet ukradla denarnico, ne da bi se lastnica tega sploh zavedla. Prišla je v Izolo in si privoščila cigarete ter nekaj prehrambenih artiklov, potem pa so jo opazili dečki in jo za vsak slučaj prijeli. Seveda so spet zadeli v polno, zato so jo po tem, ne ve se katerem primeru že, predali preiskovalnemu sodniku, ki je odredil njeno pridržanje. Presenečeno oškodovanko so o kraji denarnice obvestili šele policisti. BELVEDERSKA FOLKLORA Znani kršilci javnega reda in miru so na Belvederju brez pravega povoda pretepli nekega obiskovalca. Glede na to, da imajo na vesti že nekaj podobnih primerov je preiskovalni sodnik za enega odredil, da ga privedejo in je trenutno še na pridržanju. V DOBREM IN SLABEM Zakonca srednji let, ki še uživata prve mesece zakona sta se, kot že ničkolikokrat doslej, sprla in stepla. Posredoval je tudi tast, potem pa še policija. Sodnik za prekrške zadevo že proučuje. ZNANA NEZNANKA Dečkom dobro znana neznanka je na bencinskem servisu skušala opraviti nakup z bančno kartico, vendar ji to ni uspelo in dečki so ji že zelo za petami. Bančne kartice namreč niso bile njene ampak jih je ukradla iz dveh avtomobilov v katera je vlomila na parkirišču pred izolsko bolnišnico. Sicer pa so dečki med novoletnimi prazniki zabeležili štiri tatvine, dva vloma in eno ponarejanje podpisa. NESREČA PRI REŠEVALNI Pri reševalni postaji je voznik osebnega avtomobila zbil 87 letno žensko, ki je pravilno prečkala cesto na prehodu za pešce. Voznika je med vožnjo menda zaslepilo sonce, žensko pa so prepeljali v bolnišnico s težkimi poškodbami. Sicer pa Izolani kar pridno nabirajo točke za storjene prometne prekrške, vse več pa jih je, ki imajo v krvi tolikšno količino alkohola, da bodo morali še enkrat opravljati šoferski izpit. Inštruktorjem in izpitni komisiji dela očitno ne bo zmanjkalo. PETARDE BREZ ODMEVA Čeprav je v Izoli že drugič potekala akcija December brez pokanja je pokalo da je kaj, saj je akcija očitno zgrešila pravo ciljno skupino. Če je lani še prepričala nekatere znane "petardarje", da so svoje eksplozivne naboje zamenjali za računalniške igrice ali CD plošče, pa jih letos niso prepričale niti zares lepe nagrade. Na policijsko postajo je 33 otrok prineslo 1.200 petard, kar je trikrat manj kot lani, v glavnem pa je šlo za otroke, ki sicer niso med profesionalnimi "minerji", ki se za akcijo in nagrade niso zmenili dosti in so več zadovoljstva imeli z obstreljevanjem, ki je vrhunec doseglo že pred novoletnim praznovanjem. O tem, kdo je dobil nagrade za prinešene petarde pišemo na tretji strani, tukaj pa dodajamo le ugotovitev, da bo treba akcijo, v kateri sicer zavzeto sodelujejo zavarovalnice in sponzorji, spremeniti ali dopolniti, saj gre v prvi vrsti za to, da bi manj obstreljevani pričakali novo leto. Letošnji "bombni napad" je bil, posebej za starejše ljudi, dojenčke in domače živali, kar precej odmeven. OČIŠČENO SILVESTROVO POŽAR BREZ KONCESIJE V slabem tednu novega leta smo v izolski občini že doživeli dva požara, ki sta najverjetneje posledica slabega vzdrževanja dimnikov. O požaru pod bolnico pišemo na notranjih straneh te številke Mandrača, barvne posnetke pa namenjamo požaru v prodajalni Planike v Alietovi ulici. Zagorelo je v ponedeljek zgodaj zjutraj, ko so se vnele saje v dimniku, za katerega v prodajalni niso niti vedeli, saj je bil skrit za ogledalom. Dim je najprej opazila gostilničarka na drugi strani ulice, ki se je k sreči še zadrževala v lokalu, tako daje takoj poklicala gasilce in vodjo prodajalne. Gasilci so bili hitro na kraju požara, vendar z avtomobilom spet niso mogli do prodajalne, zato so do tja povlekli cevi, skušali so odpreti ključavnico a jim to ni uspelo in zato so razbili steklo ter požar takoj pogasili. Trgovec je poskrbel le še za odstranitev poškodovane opreme in preživel noč v prodajalni, saj vrat ni mogel zapreti. Kako hude bi bile lahko posledice požara, če ga ne bi pravočasno opazili, si lahko samo mislimo. Medtem pa se občinski svetniki prerekajo o koncesiji za dimnikarsko službo, edini dimnikar, pa je z eno nogo že v penziji. Novo leto je bilo glasno in tudi precej nastlano s smetmi, vendar so se komunalci kar izkazali, saj je bila že v ponedeljek dopoldne Izola kar dobro očiščena in pospravljena. Tudi Veliki trg je bil očiščen slabo uro po končanem silvestrovanju in celo glavno križišče, ki je bilo prizorišče petardnega napada in lomljenja stolov iz sosednjega gostišča, je zjutraj imelo povsem vsakdanjo podobo. RASARE NON PASARAN Ribiči se nad decembrskim ulovom res ne morejo pritoževati, še posebej tisti, ki lovijo na star način in so se specializirali za belo ribo. Najprej so priplavale skozi zaliv jate molov in bile so jih polne mreže, njihova cena pa je vrtoglavo padala. Potem so prišle pasare in spet so bile mreže polne, vmes pa seje našel tudi kakšen list, ki je konec leta krasil silvestrsko večerjo. Kje je končal ta kapitalni rombo, kije tehtal polnih 8.600 g, nismo izvedeli, ribiči so le zatrdili, daje ostal v Izoli in daje bil okusen daje kaj. Sicer pa so dan kasneje ulovili še enega, nekoliko večjega, kar je v tem našem morju zares redkost. del.oblačno deževno max. 8 min.O del.oblačno