GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA
OKTOBER 1976
ŠT. 9 - LETO 4
Naša pomoč ogroženim v Posočju
UREDNIKOV STOLPEC
Naša socialistična skupnost je ponovno potrdila eno izmed temeljnih načel, na katerih gradimo socializem - solidarnost. Vsa slovenska in jugoslovanska javnost je priskočila na pomoč ljudem, ki jim je potres v nekaj sekundah porušil tisto, kar so gradili leta in leta, porušil zidove, v katerih je bilo nešteto kapljic znoja, tega in preteklih rodov. V organizirano pomoč Posočju smo se vključili tudi delovni ljudje in občani naše občine. Posočju smo namenili enodnevni zaslužek, marsikateri delovni kolektiv pa je denarna sredstva namenil tudi iz drugih virov. V občini se prispevki zbirajo na ŽR 50150-842-022-56554-Pomoč prizadetim ob potresu v Posočju. Do 24. septembra 1976 so pomoč nakazale sledeče TOZD in organizacije združenega dela:
Avtomoto društvo Komite OK ZKS Litija Sindikat mesarije in prekajevalnice Občinski sindikalni svet Mesarija in prekajevalnica Litija OOS Samoupravne stan. skupnosti Nogometni klub Litija Mizarstvo Litija Lesna industrija Litija OŠ Šmartno
Posebna osnovna šola Litija
Otroški vrtec Litija
OŠ Litija
Lekarna Litija
OŠ Gabrovka
Delavci RK Litiija
OŠ Gabrovka
Samoupravna stan. skupnost Litija Delavci OSS Litija OK ZSMS Litija
GIP BETON Zasavje, enota Litija Pletilj;! Litija Gostinsko podj. Litija Predilnica Litija KZ Litija
Košarkarski klub - Litija
SGP Slovenija ceste-TOZD IAK
Dom počitka Tišje
KZ Litija
Uprava SO Litija
KOMUNALA Litija
1.000,00 514,15 700,00 1.000,00 4.523,45 1.000,00 1.055,00 5.605,50 47.336,15 6.965,90 2.880,80 3.200,00 12.197,00 1.100,75 4.204,20 154,25 3.000,00 2.211,60 592,00 185,00 16.254,75 8.609,15 4.548,20 150.000,00 8.000,00 850,00 21.912,20 3.771,00 5.615,65 12.599,75 34.050,00
Visok davek traktorjev
Skoraj ne mine dan, da ne bi V dnevnem časopisju zasledili nesreče s traktorjem. Posledice so največkrat zelo tragične. Če že ni smrtnih žrtev, pa nesreča s traktorjem skoraj vedno povzroči težke telesne poškodbe. Kaj to pomeni za kmečko družino, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Že tako malo rok na kmetiji komaj da zmore vsa -naporna vsakodnevna kmečka opravila. Čc pa nesreča s traktorjem vzame še gospodarja ali sina, je položaj na kmetiji skoraj že brezizhoden.   Tudi   težke telesne
Iz vsebine
STRAN 2:
Kdo je  dolžan plačati zdravstveni pregled pred zaposlitvijo? TV pretvornika za I. II. program delujeta
STRAN 3: Urbanistični urbanistični Litija
Skrbimo za čisto okolje (ozračje. ..)
STRAN 4:
Dobro naložena sredstva Telesna kultura v jeseni
PRVA PRILOGA:
Iz samoupravne stanovanjske skupnosti Litija
DRUGA PRILOGA:
Prispevali bomo za zdravje
m
program in red občine
1
poškodbe največkrat povzročijo trajno nezmožnost za opravljanje kmečkih del. Iz razpoložljivih podatkov je namreč razvidno, da v večini primerov nesreč s traktorjem le-ta pod sabo pokoplje voznika, kar je največkrat usodno za voznika. V naši občini je bilo lani obravnavanih 14 prometnih nesreč s traktorji, po vsej verjetnosti pa jih je bilo še več in niso bile prijavljene in zato obravnavane. Zabeležili smo eno smrtno žrtev, dve težji telesni poškodbi, v enajstih primerih pa je na srečo nastala samo materialna škoda. V prvem polletju letošnjega leta je bilo obravnavanih 5 primerov nesreč s traktorji, in sicer samo z materialno škodo. Vzroki za te nesreče so predvsem v precenjevanju moči traktorjev in vožnja po neprimernih poteh in strmih predelih.
Vsekakor bo potrebno nekaj storiti, da bi se preprečile nesreče s traktorji, ki jih je iz dneva v dan več. Preventivna dejavnost je gotovo nujno potrebna. Kmečke gospodarje oziroma traktoriste bi bilo potrebno stalno učiti ravnanja in predvsem vožnje s traktorji. Predavanja, praktične demonstracije, razgovori, navodila naj bi bile stalne oblike dela z ljudmi, ki vozijo traktorje. Morda bi tu lahko kaj storila tudi komisija za preventivno varnost v cestnem prometu ali pa Avto moto društvo. Tudi kmetijske zadruge bi lahko v smislu preventive s sistemskimi akcijami vzgajale voznike traktorjev in tudi bodoče voznike.
Skratka ne moremo dopustiti, da. se to zlo kar razvija, jemlje življenja in povzroča veliko materialno škodo. Zato je rešitev edino v preventivnih akcijah v smislu vzgoje voznikov traktorjev, j R
Delavci OK SZDL Litija Delavska univerza Litija KZ Gabrovka Mizarstvo Gabrovka TOZD Gozdni obrat Litija TOZD Mercator Litija SDK Litija
SKUPAJ
849,25 2.000,00
19.662,85 5.793,85
13.742,35 8.365,00 1.657,85
417.707,60
Delavci naše občine so ogroženim odstopili tudi 3 počitniške prikolice, in sicer IUV TOZD Usnjama, Lesna industrija in GOP KOMUNALA. Potresni sunki v mesecu septembru so v Posočju uničili napore, ki so jih občani vložili v obnovo po potresnih sunkih v mesecu maju. Strokovnjaki so v mesecu maju ocenili, da bo obnova porušenega Posočja terjala 1,542.150.000 dinarjev, škoda po zadnjih potresnih sunkih še vedno ni ocenjena, je pa precej večja, kot je bila prvotna. Zaradi tako visoke škode, v sindikatih vodimo ponovno akcijo, da bi delavci Posočju namenili še en enodnevni zaslužek. Akcija je bila v delovnih kolektivih dobro sprejeta in delavci v nekaterih kolektivih so do danes prispevali drugi enodnevni zaslužek. To so:
Otroški vrtec Litija 3.000,00 Komite OK ZKS Litija 552,95 OS ZSS Litija 592,00 OK SZDL Litija 849,25 OK ZSMS Litija 185,00 Delavci RK Litija 164,65 Košarkarski klub   Litija 1.210,00
Za drugi krog pa so že delali delavci v TOZD Lesne industrije Litija, nekateri delovni kolektivi pa imajo to v načrtu.
V naši občini akcijo za pomoč Posočju vodimo pod geslom „KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA". Priznati je treba, da seje večina delovnih ji udi tako tudi obnašala. So pa tudi izjeme. Enodnevnega zaslužka do 27/9—1976 še niso nakazali delavci Usnjame, čeprav so delovni dan že naredili. Tudi v Kovini nekateri delavci nočejo narediti delovnega dne, pa zato dohodka ni mogoče obračunati in odvesti. Takšno postopanje zasluži najširšo družbeno grajo. Vsakega izmed nas lahko prizadene takšna ali podobna nesreča. Litija je pomoč širše družbene skupnosti že potrebovala. V primeru nesreče bi bili najglasnejši prav tisti, ki danes odkrito nasprotujejo akciji, jo onemogočajo in odklanjajo pomoč. Prav bi bilo, da osnovna organizacija sindikata, ZK in mladine evidentira posameznike in obsodi njihovo ravnanje, kije naši socialistični skupnosti tuje. l. k
Podelitev srebrnih znakov
Na junijski svečani seji občinskega sveta Zveze sindikatov Litija, smo 10 zaslužnim sindikalnim delavcem podelili srebrne znake sindikatov. Podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije je posebno priznanje za dolgoletno uspešno delo sindikalnim organizacijam oz. sindikalnim delavcem pri uresničevanju delavskih interesov. Letošnja priznanja sindikatov naj prispevajo k nadaljnji krepitvi mesta in vloge sindikatov, tako kot jo opredeljuje ustava.
Za uresničevanje delavskih interesov z aktivnim delom v sindikalni' organizaciji in za uspehe v njenem uveljavljanju in razvoju so srebrne znake prejeli:
Bizjak Vojko in Tišler Hilda iz Predilnice, Boh Ivan in Kres Janez iz Lesne industrije Litija, Kink Ančka in Pungerčar Tonka iz uprave skupščine občine, Cešek Beno iz Industrije apna Kresnice, Kozlevčar Marija in Savšek Anton iz TOZD Usnjarna Šmartno, Pepelnak Stane iz osnovne šole Litija.
Podeljevanje srebrnega znaka je sovpadalo s praznovanjem DNEVA SAMOUPRAVLJAVCEV 27. junija, dneva v spomin na ustanovitev prvega delavskega sveta v cementarni „Prvoborce" v Solinu pri Splitu. S to revolucionarno odločitvijo je bil uresničen temeljni cilj naše revolucije — tovarne delavcem.
„Srebrni znaki sindikatov so nam priznanje za prehojeno pot, ki ni vedno rožnata, hkrati obvezujejo, da bomo še naprej vztrajali na začrtani poti pri uresničevanju delavskih interesov," se je v imenu odlikovancev zahvalil za priznanja Janez Kres. l k.
Glasovali bomo »za«
Enotnost in pripravljenost za reševanje skupnih problemov smo občani že večkrat pokazali. Prvi občinski samoprispevek smo izglasovali 1969. leta za gradnjo in obnovo učnovzgojnih objektov in ga leta 1974 podaljšali do leta 1980. Med tem časom se je še veliko krajevnih skupnosti odločilo za krajevne samoprispevke. Danes nam je vsem jasno, da brez samoprispevkov ne bi imeli kup novih šol, še več adaptiranih in čedalje več asfaltiranih cest v občini. Samoprispevek nam je prišel v navado.
Ob razgovorih o samoprispevku se mi vedno vsiljuje misel, da bi samoprispevek pravzaprav lahko imenovali tudi posojilo. Morda tudi posojilo samemu sebi, saj denar, ki ga dajemo, dobimo bogato povrnjen. Ne v obliki denarja, ampak v novih šolah, cestah itd., kar je vsekakor večja korist.
Če je ob prvem referendumu 1969. leta še bilo nekaj takih, ki so se spraševali: „ln kaj bom dobil za svoj prispevek? " je danes prisotno predvsem vprašanje: „Kaj bomo DOBILI za NAS prispevek?" Toliko zreli smo postali, da se krepko zavedamo, kako potrebni so nam objekti, kot šole, ceste, zdravstveni domovi. . . In vse to je naše, skupna last, vsi jih uporabljamo, nikomur niso vrata zaprta.
21. novembra bomo glasovali ZA povečanje samoprispevka za 1 % za gradnjo novega zdravstvenega doma v Litiji in zdravstvene ambulante v Gabrovki. Da te objekte potrebujemo, je vsakomur jasno. Še bolj jasno pa mora biti, da je potrebno glasovati ZA, če hočemo imeti kvalitetnejše zdravstvene usluge, krajšo čakalno dobo, nove oddelke itd.
Ondan mi je nek občan takole povedal o povečanju samoprispevka za 1 %: ,,To pomeni, da bom na mesec spil 1 I vina manj, ali pa bom pokadil 5 škatel cigaret manj." Zares malenkost v primerjavi z novim, modernim zdravstvenim domom.
2. STRAN GLASILO OBČANOV_ ^ OKTOI
Kdo je dolžan plačati zdravstveni pregled ob zaposlitvi?
OKTOBER 1976
Praksa je zelo različna, zato jo kaže uskladiti z veljavnimi predpisi.
K temu pisanju me jc spodbudil nedavni sklep pristojnega organa delovne organizacije, v kateri sem zaposlen, o tem, da mora zdravstveni pregled ob zaposlitvi v bodoče plačati delavec in ne več delovna organizacija. Proti temu sklepu sem vložil pravno intervencijo po uradni dolžnosti in organ je sklep razveljavil.
Ob razpravi o tem vprašanju pa je bilo dosti pripomb v tem smislu, da v nekaterih organizacijah združenega dela zdravstvene preglede ob zaposlitvi že ves čas plačujejo delavci sami, ali pa, da delavcem povrnejo stroške pregleda šele potem, ko prebijejo na delu določen čas. S preverjanjem sem ugotovil, da so pripombe resnične, za tako prakso pa trdim, da jc nezakonita.
Svojo trditev opiram na naslednje pravne vire:
1. V okrožnici Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, štev. II/1-190-5/75 z dne 25. 3. 1975 podil, piše: „Plačnik stroškov za zdravstveni pregled delavcev, ki prvič stopijo na delo ali po presledku daljšem od 6 mesecev ali, ki prebolijo hujšo bolezen, ali preidejo na drugo delo (19. čl. zakona o varstvu pri delu - Uradni list SRS št. 32/74) jc organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec. K plačilu teh stroškov je zavezana organizacija po 62. členu zakona in 3. členu pravilnika o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov (Uradni list SRS št. 33/71), ki šteje med preventivne preglede tudi predhodni zdravstveni pregled."
2. V 19. členu zakona o varstvu pri delu piše: „(1) V skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju mora organizacija združenega dela poslati delavce na predhodne in na posebne predhodne in periodične zdravstvene in psihofizične preglede.
(2) Na predhodni zdravstveni pregled .mora poslati organizacija združenega dela delavca, ki stopi prvič na delo po presledku, daljšem od 6 mesecev, ali ki preboli hujšo bolezen ali preide na drugo delo."
3. V 3. členu pravilnika o načinu in postopku   za   opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev piše: „Preventivni zdravstveni pregledi potem
?ravilniku so: . predhodni zdravstveni pregled i,
2. specialni zdravstveni pregledi,
3. obdobni zdravstveni pregledi,
4. drugi zdravstveni pregledi.
V 4. členu istega pravilnika pa piše: „Prcdhodni zdravstveni pregledi delavcev (1. točka 3. člena) se morajo opraviti v vseh primerih, ki so določeni v prvem odstavku 5. člena zakona o varstvu pri delu, in sicer: pred prvim sprejemom na deio ... ali če preide na drugo delovno mesto."
V 16. členu istoga pravilnika piše: „Obvezni preventivni zdravstveni pregledi se plačajo v skladu z zakonskimi predpisi in po medsebojnem dogovoru
oziroma po pogodbi med delovno organizacijo in zdravstveno delovno organizacijo, ki opravlja te preglede."
V 62. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS št. 38/74) piše: „Organizacija združenega dela zagotavlja zavarovancem delavcem, učencem v gospodarstvu, osebam na poklicnem usposabljanju ter vzgojno-poboljševalni zavodi in domovi svojim varovancem:
preventivne zdravstvene preglede, itd.
Uresničitev teh pravic zagotavlja organizacija združenega dela s splošnimi akti in s pogodbami z zdravstvenimi organizacijami. Pravice iz tega člena morajo svojim delavcem zagotoviti tudi zasebni delodajalci."
Iz vseh navedenih pravnih virov nedvomno izhaja, da je organizacija združenega dela oziroma zasebni obrtniki, ne samo
dolžna zagotoviti delavcem preventivne zdravstvene preglede (torej tudi zdravstveni pregled ob sprejemu na delo), ampak jih je dolžna tudi plačati.
Moja razlaga tega problema nima značaja uradnega tolmačenja. Z njo sem hotel le opozoriti delovne organizacije združenega dela na dolžnosti, ki jih imajo do svojih delavcev; delavce pa poučiti o pravicah, ki jim gredo.
Za primer navajam, da jc bilo letos v Zdravstvenem domu v Litiji pregledanih 155 takih delavcev, ki so sami plačali zdravstveni pregled ob zaposlitvi.
Sindikalnim organizacijam svetujem, da v svoji lastni OZD preverijo dejansko stanje, ter da po potrebi ustrezno ukrepajo.
Zadovoljen boni, če se bo zadeva uredila v prid delavcem.
Ivan Boh
TV pretvornika za I. in II. program delujeta
Na pobudo Občinske konfetence Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija, ki je prisluhnila željam občanov Litije in okolice, seje izoblikoval predlog za postavitev TV pretvornikov, preko katerih bi občani Litije in okolice lahko spremljali II. TV program in si izboljšali sprejem na I. TV programu. Predlog je v skladu s programom razvoja TV mreže na območju zasavskih in posavskih občin, ki predvideva tudi postavitev dveh TV pretvornikov v naši občini. Z ozirom na relativno oddaljenost uresničitve celotnega projekta se je problemska konferenca, ki jo je v ta namen imenovala Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Litija, sestala dne 4/2-1976 in sprejela sklep, da v občini Litija v okviru tega programa izvedemo akcijo v krajšem času. Da bi dosegli čim širšo prisotnost vseh struktur pri realizaciji naloge, seje problemska konferenca pri OK SZDL Litija zavezala akcijo voditi organizacijsko - politično, kot investitor pa je bil določen poseben gradbeni odbor v sklopu Kulturne skupnosti Litija. Kulturna skupnost občine Litija je na svoji 9. redni seji predlagani gradbeni odbor potrdila, z nalogo, da takoj prične z delom. Glede na to, da je bila sestava gradbenega odbora predvsem iz vodilnih kadrov, tako iz organizacij združenega dela, kot iz družbenopolitičnih organizacij in družbenih služb, smo organizacijska dela porazdelili po fazah dela, ali bolje rečeno po pristojnostih in sposobnostih.
Skupno z RTV Ljubljana so bile izvršene vse potrebne meritve v zvezi s sprejemom TV signalov. Na podlagi teh meritev, kakor tudi drugih potrebnih zahtev, kot so dostop elektrike, telefona fn pozneje vzdrževanje, je bila določena lokacija na Sitarjevcu.
Gradbeno obrtno podjetje Komunala Litija nam je izdelalo zahtevno lokacijskotehnično dokumentacijo. Mimo splošnih veljavnih soglasij smo morali pridobiti tudi soglasje Uprave za civilno zračno plovbo iz Beograda, kakor tudi soglasje Jugoslovanske ljudske armade.
Odkupiti smo morali tudi zemljišče, oziroma si pridobiti pravico uporabe in dostopa do objekta.
Na osnovi vse te dokumentacije smo zaprosili sekretariat za urbanizem SR Slovenije za lokacijsko dovoljenje in na podlagi njega in projektov RTV Ljubljana za gradbeno dovoljenje sekretariat za industrijo v Ljubljani. Priznati moramo, da smo vso potrebno dokumentacijo dobili v rekordnem času in tudi takoj pričeli z delom na terenu.
Pristojni organ pri Skupščini občine Litija nam je izdal potrebno dovoljenje za golosek gozdov. [Delavci Gozdnega obrata Litija so takoj pričeli s posekom lesa po trasi ceste in elektrovodov, delavci Gradbeno obrtnega podjetja Komunale pa takoj z izgradnjo ceste (1,6 km). Gradbeno podjetje Beton iz Zagorja operativa Litija pa je pričelo z izkopom temeljev za TV stolp in pripadajočega objekta (hišice). Mimogrede naj povem v gradbeniškem žargonu, daje lokacija na terenu 5. do 6. kategorije, torej v terenu, kjer je izključno potrebno vrtanje s kompresorji in miniranje. Samo za temelje TV stolpa je bilo izkopano cca 70 kub. m materiala (kamenja) in vgrajeno 65 kub. m betona. Postavljen je bil objekt (hišica) v tlorisni površini 10 kv. m in montiran 47 m TV stolp, katerega
»Majolke« ni več
Delavci Gradbenoobrtnega podjetja — Komunala so prejšnji mesec pričeli s podiranjem nekdaj zelo znane in v Šmartnem priljubljene gostilne „Ma-jolka", ki je bila Šmarčanom in okoličanom bolj znana pod imenom „Robavs".
Več kot sto let je služila namenom svojih gospodarjev. Zgrajena je bila leta 1874 s pomočjo pridnih rok njenega prvega gospodarja, gostilničarja in mesarja Robavsa, po katerem je tudi dolgo nosila svoje ime.
V njenih prostorih sta bili najprej čevljarska delavnica in gostilna. Kasneje je gospodar zaradi potreb po mesnih izdelkih dal čevljarsko delavnico predelati v mesarijo, v kateri je kasneje opravljal svojo obrt, katere se je izučil na Dunaju.
Robavs in njegova žena sta bila za • svoj čas napredna in družbeno zelo aktivna človeka, bila sta člana nekaterih zelo naprednih organizacij v Šmartnem in Zasavju. Zelo rada sta v gostilni nudila zavetje domačim gasilcem in kulturnikom, katerim nista odrekla nobene pomoči in podpore.
Razgledana in napredna gospodarja, dobra kapljica in odlična hrana, so gostilno naredili med prebivalci Šmartna in okolice v zelo priljubljeno in dobro obiskano. V njej so se zlasti radi zbirali ob nedeljah in praznikih ter ob spremljavi harmonike tudi zaplesali in zapeli.
Po smrti gospodarjev so njuni dediči gostilno prodali skupščini občine Litija, ki jo je od takrat dalje dajala v najem, s tem pa je gostilna dobila tudi novo ime „Majolka".
Leta 1974 jo je v upravljanje prevzelo Gostinsko podjetje Litija. Delavci te delovne organizacije so ob prevze-
mu gostilne ugotovili, daje zgradbo že močno načel zob časa in da bi bila potrebna temeljitega popravila, vendar tudi tako obnovljena zaradi prostorskih kapacitet ne bi ustrezala vsem sedanjim potrebam. Odločili so se, da zgradbo podrejo in na njenem mestu postavijo nov, sodoben gostinski lokal.
V spodnjem delu tega lokala bodo kleti, sanitarije in dve garaži. V pritličju bo točilnica s 60 sedeži, posebna soba s 40 sedeži in terasa, ki bo zmogla 60 sedežev. Seveda pa ne bo manjkala tudi sodobna kuhinja z vso potrebno opremo. V prvem nadstropju bo osem sob z dvanajstimi ležišči in kopalnicami, ki bodo namenjene turistom ter drugim obiskovalcem Smartna in okolice. V podstrešnih prostorih
bodo zgradili stanovanja za uslužbence Gostinskega podjetja.
Vrednost investicije v ta gostinski objekt znaša 4.170.041 din in je vključena v srednjeročni načrt razvoja te delovne organizacije, ki si zelo prizadeva za |xispeševanje turistične dejavnosti na območju naše občine. S tem namenom so tudi grajena nova prenočišča v tem lokalu.
Delavci,Gradbenoobrtnega podjetja Komunale predvidevajo, da bodo 15. 4. 1977 zaključili z gradbenimi deli in predali objekt v uporabo in upravljanje Gostinskemu podjetju Litija. Prebivalci Šmartna in okolice pa si želijo, da bi se tudi v novem lokalu počutili tako prijetno, kot so se v nekdanji gostilni ,,Robavs".
V. S.
je izdelalo podjetje Kovinoservis iz Jesenic, sestavilo pa Elektro Ljubljana — okolica - elektrogradnje. Strokovna dela pri nizkonapetostnem omrežju (650 m samonosilnega kabla) pa so izvršili delavci Elektro Ljubljana—okolica, obrat Litija. V zvezi s tem naj povem tudi, da so pri izkopih jam za električne drogove (21) in izkopu jarkov za polaganje elektro kablov in ozemljitve v skupni dolžini 600 m pomagale enote civilne zaščite krajevnih skupnosti Litija levi in desni breg, Šmartna pri Litiji in Jablanice. Pri ureditvi ceste pa je sodelovala tudi mladina Litije. Vzporedno z deli na Sitarjevcu je bila sklenjena pogodba z RTV Ljubljana o nabavi in montaži TV anten, pretvornikov za I. in II. TV program in ostale potrebne opreme. Oba pretvornika je izdelalo podjetje IMP iz Ljubljane, montirali pa delavci RTV Ljubljana. Nikakor ne smemo pozabiti tudi sodelovanje zasebnih obrtnikov iz Litije, ki so s svojim delom tudi prispevali k uresničitvi zadanega projekta.
ZA TV PRETVORNIK SO PRISPEVALI:
Vplačani prispevki delovnih organizacij za izgr. TV pretvornika
1) Delavska univerza Litija 1.000,00
2) SDK Litija 1.000,00
3) Pos. osn. šola Litija 1.000,00
4) Lekarna Litija 1.000,00
5) Pletilja Litija 2.500,00
6) Gostinsko podjetje Litija 5.000,00
7) Organ uprave občine Litija 3.000,00
8) Stanovanjska skupnost 1.000,00
9) Vzgoj. varstv. zavod Litija 1.000,00
10) Podjetje za PTT promet Lit. 1.000,00
11) Ljublj. banka Litija 1.000,00
12) Mesarija in prek. Litija 5.000,00
13) Obč. sind. svet Litija - 1.000,00
14) Ind. apna Kresnice 20.000,00
15) Kmet. zadruga Litija 10.000,00
16) Dom počitka Tišje Šmartno 5.000,00
17) Lesna industrija Litija 48.399,90
18) Osn. šola Litija 5.000,00
19) Osn. šola Šmartno                     , 3.000,00
20) Predilnica Litija 210.000,00
21) GOP Komunala Litija 20.000,00
22) Kraj. skup. levi breg L. 40.000,00
23) Cestno podj. Litija 1.000,00
24) Mercator TOZD Litija 5.000,00
25) Ind. usnja TOZD Šmartno 50.000,00
26) Ribiška družina Litija 1.000,00
Skupaj: 442.899,90
Prispevki občanov 174.800,00
617.699,90
Izvajalci določenih obrtnih in gradbenih del pri graditvi pretvornika, ki so
opravili storitve brezplačno in so ovrednotena takole: '	
Štrus Anton	500,00 din
Kajtna Avgust	4.000,00
Zavrl Anton	4.000,00
SadarJanez	3.000,00
Volk Alojz	1.000,00
Cvetličarna Vijolica - Ulanec Tončka	500,00
Baumkircher Janko	1.000,00
GG TOZD Litija	30.000,00
RTV Ljubljana	350.000,00
Civilna zaščita	60.000,00
Mladina	10.000,00
Beton TOZD Litija	90.000,00
Elektro Ljubljana okolica	5.000,00
Predilnica	41.000,00
Komunalna skupnost in kom. servis GOP Komunala	35.000,00
Mizarstvo Litija	5.000,00
Skupaj:	640.000,00
Porabljena sr.	537.235,45
	1.177.235,45
Denarni prispevki občanov	174.800,00
Akcija zbiranja sredstev je stekla hitro tako od strani občanov kot delovnih organizacij. Za učinkovito uresničitev sprejetega programa izgradnje TV pretvornika pa je veliko pripomogel sklad skupnih rezerv gosp. organizacij občine Litija, ki je priskočil na pomoč s posojilom 600.000 din, ki smo ga nato vrnili z zbranimi sredstvi.
Skupaj zbrana sredstva do danes znašajo 616.699,90 din
od prispevkov občanov od delovnih organizacij
Porabljena sredstva Sredstva na računu
174.800,00 din 442.899,90 din-
617.699,90 din
537.235,45 din 80.464,45 din
Rušenje „Majolke"    gradnja novega objekta je v teku
(Foto: ..Zofka")
Vsi stremimo za tem, da nadaljujemo z delom pri zbiranju sredstev za uresničitev montaže še tretjega programa.
Vida L.
OKTOBER 1976
GLASILO OBČANOV
STRAN 3
STIČNI PRO
Poročilo Urbanistične službe Litija
Poročali smo že, da v letošnjem letu Urbanistična služba Litija pripravlja novelacijo urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda. Novelacija pomeni ne samo evidentiranje vseh sprememb, ki so nastale v urbanizmu občine v zadnjih petih letih, ampak tudi novo družbeno-ekonomsko in prostorsko osnovo za planiranje. Pri tem smo se ozirali na dvoje: na izhodišča za razvoj občine kot jih vsebujeta občinski družbeni plan za obdobje 1976-80 in planske naloge krajavnih skupnosti ter prostorski plan, ki proučuje naravne danosti v prostoru.
Urbanistični program je osnova za urbanistično planiranje, to je za družbeno, ekonomsko in prostorsko planiranje, zato urbanistični program proučuje razvoj občine z vseh treh vidikov. Glavni poudarek je sicer na prostoru, vendar je prav izraba oz. preoblikovanje prostora odraz sprememb v socio-ekonomskem razvoju in ga z obratnim učinkom tudi pogojuje. Vsklajevanje vseh treh elementov je primarna naloga načrtovalcev razvoja urbanizma v občini, to so pa vsi občani, ki preko krajevnih skupnosti oziroma delovnih organizacij vplivajo na družbeni in prostorski razvoj.
Cilji planiranja
Osnovni cilj planiranja je smotrno
ravnanje s prostorom in izboljševanje življenjskih pogojev. Če hočemo to doseči, moramo najprej spoznati prostor in dejansko stanje družbe v tem prostoru.
Kaj pomeni smotrno ravnanje s prostorom? Toje predvsem ohranitev sorazmerja med naravnim okoljem in okoljem, ki ga človek preoblikuje s posegom v naravo in z gradnjo. Da bi lahko pravilno odločali o prostom, moramo prostor temeljito proučiti, zato imamo istočasno z urbanističnim programom v izdelavi tudi prostorski plan za celo občino, ki ga pripravlja Biro za gozdno načrtovanje v Ljubljani s sodelovanjem naše Urbanistične službe, Gozdnega gospodarstva in Zemljiške kmetijske skupnosti Litija. Šele prostorski plan bo na podlagi litoloških kart (to so karte, ki prikazujejo vrsto kamenin) in vegetacije (predvsem gozdne) pokazal možnosti optimalne izrabe prostora, kot tudi to, kje bo treba s prostorom skrajno previdno ravnati, saj ima prav vegetacija lahko veliko varovalno vlogo pri spreminjanju tal in okolja.
URBANISTIČNI PROGRAM OBRAVNAVA NASLEDNJA VPRAŠANJA
1. Krajevne skupnosti, njihova vloga v občini ter položaj občine v ljubljanski regiji.
Osnovni namen ustanovitve krajev-
nih skupnosti je ustvariti teritorialne enote takega obsega, da bo še možna komunikacija med občani v isti krajevni skupnosti. Občani v krajevnih skupnostih samostojno proučujejo razvoj krajevnih skupnosti in s tem neposredno sodelujejo pri izdelavi družbenega, ekonomskega in prostorskega plana.
Glede na položaj občine v ljubljanski regiji ostaja situacija nespremenjena, to pomeni, da ostane samostojna enota in se kot taka vklap-lja v širšo ljubljansko regijo.
2. Prostor:
Prostor posebej obravnava prostorski plan, v urbanističnem programu pa šo podane le osnovne ugotovitve o njem, to je naravne danosti, stabilnost tal, kategorija erodiranosti in hidro-geološke značilnosti ter stopnja onesnaženosti okolja.
3. Prebivalstvo:
Statistični podatki kažejo na zmanjšanje porasta števila prebivalcev, ki je bilo v obdobju 1953-1961 1,7 % letno, v obdobju 1961-1971 pa 1,4% letno, delež agrarnega prebivalstva pa se je v obdobju 1953-1970 zmanjšal za 33,2%.
Prognoza števila prebivalcev kaže na zelo majhno porast: za obdobje
Skrbimo za čisto okolje (ozračje...)
Poglejmo okoli sebe, pa najsi bo to na delovnem mestu ali doma, in ugotovili bomo naslednje:
- Na območju naše občine se v zadnjih letih zelo hitro razvijata industrija in obrt, vendar tako, da bistveno ne trpi naravno okolje. S tem mislimo, da se razvijajo dejavnosti, ki ne povečujejo onesnaževanja, oziroma izkoriščajo v pozitivne namene odpadne snovi. Vendar s tem ne smemo biti takoj zadovoljni, saj imamo še od prej onesnaževanje (zraka, voda . . .), ki ga moramo urediti.
Delovne organizacije imajo več ali manj posluh za sanacijo onesnaženj, ki jih povzročajo, vendar pa se realizacija' le-tcga ustavi pri finančnih sredstvih (kar ni v planu, se ne more financirati), ki bi bila sposobna stanje izboljšati, če ne urediti. Vsakdo, ki potuje v prelepo onesnaženo Zasavje, lahko takoj ugotovi, že ko se pelje
(pa naj si bo z vlakom ali avtomobilom), onesnaženje ozračja, ki se prične v Litiji. Čeprav to onesnaženje ozračja ni tako veliko, oziroma ga ne moremo primerjati s trboveljskim, vendar ni prijetno niti zdravo. Lesna industrija Litija je že pred leti storila vse potrebno, da se navedena emisija saniru, a zaželenega rezultata še ni dosegla. Z montažo čistilne naprave je bilo akutno stanje urejeno, a žal za kratek čas, saj seje ugotovilo, da čistilna naprava ni efektna pri kurjenju nekaterih lesnih odpadkov. V zvezi s tem prizadevanja, da se onesnaženje ozračja spravi na vsaj približno zadovoljivo raven, še niso ugasnila niti s strani organizacije niti organov, ki nadzorujejo škodljive vplive na okolje in ljudi. Sistematska kontrola onesnaženja ozračja, ki je bila odrejena organizaciji mora roditi uspehe 1'dcn
od važnejših dejavnikov pri konkretnem problemu pa je, da se dvigne delovno zavest pri samih delavcih, ki upravljajo z napPava-mi. Ce povzamemo zaključek ugotovimo, da si moramo vsi po svojih možnostih prizadevati, da bo onesnaževanje ozračja čim manjše.
- Poleg onesnaževanja okolja, ki ga povzročajo tovarne in katerega opazimo takoj, pa se moramo zavedati, da stanje okoli stanovanjskih hiš in blokov ni nič
LITIJA PRED REFERENDUMOM
Tokrat nov zdravstveni dom in zdravstvena ambulanta v Gabrov ki.
Že skoraj nevzdržne razmere, ki ne ustrezajo normalnemu delu zdravstvene službe, zahtevajo rešitev! To rešitev pa bi našle v solidarnostni akciji, katero bi podprli vsi občani, saj bi jo z uspelim referendumom povsem uresničili.
In kaj menijo o referendumu občani?
Vrtačnik Mirko - Dole
Veliko je že obveznosti. Ker pa gre tokrat za nov zdravstveni dom in zdravstveno ambulanto v Gabrovki in ker vsi dobro poznamo težave v zdravstvu, se moramo odločiti za povišan samoprispevek, saj s tem bo vse bolj sodobno, manj težav s čakanjem in vse to v lepih prostorih.
saj je zdravje naš največji zaklad kajne?
Gradišek Andrej - Šmartno
Prvo je zdravje! Zato je potrebno referendum podpreti, saj gre za objekt, ki je nujno potreben. Vsi pa dobro poznamo prostore, čakanje, vemo, da se število pacientov veča iz dneva v dan.
Čeprav je vsega že nakopičeno, se vsi zavedamo enega, da se vse prične in doseže z zdravjem. Mojca L.
Kralj Regina - Litija
Prepričana sem, da bo referendum uspel. To pa zato', ker je sleherni izmed nas občanov že na lastni koži občutil, kaj pomenijo tako nemogoči in zastareli prostorski pogoji. Pravzaprav pa je to kredit, ki se bo vsakemu izmed nas krepko obrestoval,
boljše. Podane ocene ne smemo posplošiti, saj so nekatera urejena naselja in objekti lahko vzgled drugim tudi izven' naše občine. Vendar pa moramo, omeniti tiste, ki na ureditev svojih domov ne polagajo preveč skrbi in prostega časa. Ob tej priliki moramo opozoriti, da onesnaževanje ozračja povzročajo tudi naši občani pri svojih domovih s sežiganjem raznih odpadkov in ostankov svojih pridelkov na vrtovih. Kavno sedaj, v jesenskem obdobju, se to najčešće pojavlja, zato se moramo vprašati, ali je to potrebno ali ne. Najbrž ni niti pottiebno niti pravilno, saj odpadke lahko kompostiramo ali kako drugače deponiramo, ne pa da onesnaževanje okolice spremenimo v onesnaževanje ozračja.
Na koncu bi želel poudariti še to, da je trenutno v fazi sprejemanja odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu stanovanjskih naselij na območju občine Litija, ki poleg drugega konkretno urejuje tudi področje v komunalni higieni, to je onesnaževanje ozračja.
S prizadevanjem, da uredimo okolje na delovnem mestu in doma, bomo zadostili tudi določilom naše ustave, ki pravi, da ima vsakdo pravico živeti v zdravem okolju, b. Z.
1976-1986 je predvidena porast od 17.409 na 18.069 preb., do leta 2.000 pa se bo število prebivalstva predvidoma povečalo na 18.550.
Poglavje o prebivalstvu obravnava še stanovanja in zaposlenost prebivalcev glede na sektorje zaposlenosti in strukture izobrazbe zaposlenih.
4. Gospodarstvo:
Smernice za gospodarski razvoj občine za obdobje 1976- 80 so podane že v družbenem planu, urbanistični program pa prikazuje stanje vseh treh sektorjev gospodarstva: kmetijstva, industrije in obrti ter trgovine in gostinstvo.
5. Negospodarstvo:
Med negospodarskimi panogami je v programu posebej poudarjena problematika zdravstva, šolstva in otroškega varstva, kije tudi iz prostorskega aspekta najbolj pereča.
6. Infrastruktura in energetika:
K infrastrukturi spadajo vse vrste komunalnih naprav: vodovod, kanalizacija, PTT omrežje, elektro omrežje, ceste in plinovod. Razvoj na tem področju pogojuje razvoj celotnega gospodarstva in dvig življenjskega standarda, zato urbanistični program daje infrastrukturi velik pomen.
7. Promet in prometne zveze:
Prometne zveze so obravnavane posebej, kot faktor, ki vpliva zlasti na razvoj manj razvitih območij v občini. Šele izboljšava prometnih zvez bo lahko izenačevala razliko med življenjskimi pogoji v mestu in na podeželju.
8. Sekundarna bivališča:
Litijska občina ima za sekundama bivališča velike možnosti na manj vrednih kmetijskih zemljiščih, zato je vsaka gradnja na rodovitnih tleh neopravičljiva. Prav tako je pri usmerjanju gradenj počitniških hiš treba paziti, da le-te ne povzročajo konfliktov med priseljenci iz mesta in primarnimi  podeželskimi prebivalci.
Predvidena področja za počitniške hiše so v naslednjih krajevnih skupnostih:
— K.s. Palšnik: Tepe, Prevek
— K.s. Dole: Dole, Zagozd, Gradišče pri Dolah
— K. s. Gabrovka: Moravska gora, Štirovje, Gobnik
K.s. Vintarjevec: Jazbina - Grilo-vec
K.s. Vače: Slivna
K.s. Primskovo     Selno: Mihelca Našteta področja so prikazana na posameznih kartah v merilu 1:2880 in na zbirni karti v merilu 1:25000.
9. Zaščitena območja
Urbanistični    program določuje tudi zaščitena območja, kot so:
a) območja, kjer se nahajajo vodovodna zajetja,
b) območja zaščitene krajine in drugih spomenikov,
c) območja, zaščitena zaradi arheoloških spomenikov,
d) območja, zaščitena kot gozdne in kmetijske površine
Zaščitena območja se urejajo s posebnimi določili, ki jih predpišejo pristojni organi, ki so predlagali zaščito.
Poleg navedene vsebine so del urbanističnega programa tudi grafični prikazi na kartah v merilu 1:25000 in 1:50000.
URBANISTIČNI RED
Področja, ki niso zajeta v urbanistični načrt (v občini je izdelan urbanistični načrt za mesto Litija in Šmartno tef Kresnice) se urejajo po urbanističnem redu. Le-ta vsebuje . splošna določila o gradnji, določila o načinu urejanja in asanaciji naselij, določila o namenski uporabi zemljišč in določila o komunalnem urejanju zemljišč.
V planu pa imamo izdelavo podrobnega urbanističnega reda. Podrobni urbanistični red obravnava naselja detajlno in raziskuje značilnosti posameznih naselij tako, da s svojimi določili skrbi za ohranitev oblikovnih posebnosti naselij in narekuje racio-nalno uporabo površin. Zato mora J vsebovati člene, ki določajo lokacijo * novih objektov, glede na vrsto naselja (gručasto, raztegnjeno) in glede na naravno okolje. Prav tako podrobni urbanistični red določuje arhitektonski stil objekta (proporcije objekta, barve fasad, naklon in kritine strehe ipd.) ter ureditev komunalnih naprav. Podrobni urbanistični red narekuje graditelju tudi dolžnosti (ureditev okolice, zasaditev nasadov tako, da se zakrijejo tisti deli zgradbe oz. opornih zidov, ki kvarijo izgled, okolice ipd.), ter prepovedi (posek dreves, nepravilen poseg v naravo, gradnja opornih zidov, ki ni posebej dovoljena ipd.).
Podrobni urbanistični red vsebuje tudi naravovarstveni režim za posamezna naselja oziroma krajine.
Urbanistična služba
Darujmo kri — rešujmo življenja
V občini Litija je krvodajalstvo doseglo v letih 1971 do 1976 velik uspeh. Kljub temu, da je občina Litija nekje na vrhu lestvice po številu krvodajalcev na prebivalca, ima komisija za krvodajalstvo pri vsakokratni krvodajalski akciji veliko težav s pridobivanjem novih krvodajalcev v krajevnih skupnostih in tudi v delovnih organizacijah. Opaziti'je, da se število krvodajalcev v delovnih organizacijah zmanjšuje, in to na račun prostega dne na dan odvzema krvi. Mislim,da imajo nekateri vodstveni delavci v delovnih in drugih organizacijah premalo zavesti do krvodajalcev, kerjim ne dovolijo med delovnim časom oditi na odvzem krvi in so resna ovira za dosego še večjega števila krvodajalcev. Nekatere delovne organizacije imajo v svojem statutu podjetja določen člen, da imajo krvodajalci prost dan, drugi jim dajejo denarna nadomestila, tretji organizirajo razna srečanja krvodajalcev itd. Potrebno bi bilo, da bi se v vseh podjetjih uvedel enoten kriterij za prosti dan. Za izvedbo le akcije bi morale skrbeti osnovne organizacije sindikata v podjetjih in drugih organizacijah.
Komisija za krvodajalstvo pri Občinskem odboru RKS Litija je sprejela tudi plan krvodajalske akcije in to za Krajevne organizacije RK, ki jih je v občini Litija 18, tri procente od števila vpisanih volilcev po posameznih KO RK, izjema je KO RK Litija in Šmartno, ker je večina volilnih upravičencev zaposlenih v delovnih organizacijah in se tudi tam prijavljajo za odvzem, je zmanjšan plan na 1,5 %.
Za delovne in druge organizacije, ki jih je v litijski občini 42; je plan 15 % od števila zaposlenih, ki se ugotavlja vsako leto na dan 31. 12. in velja za naslednje leto.
Plan krvodajalske akcije za posamezni spomladanski in jesenski odvzem dobijo vse KO RK, vsa podjetja in tudi druge družbeno politične organizacije, vendar se ugotavlja, da je kar 15 podjetij, tu je zajeto tudi trgovina, gostinstvo in druge organizacije, in 5 Krajevnih organizacij RK. ki ne izpolnjujejo predvidenega plana na področju krvodajalstva v občini.
V litiji bo vsako leto spomladanska krvodajalska akcija 18. in 19. marca, ta dva dneva sta določena kot dan krvodajalstva v občini. Jesenska krvodajalska akcija pa bo v jeseni konec septembra. Ker smo dobili ta dva dneva pri Zavodu za transfuzijo krvi S RS v Ljubljani kot stalna dneva, je pričakovati, da bo spomladanska akcija uspešnejša kot jesenska. Bilje primer, koje dne 19. marca 1974 dalo kri kar 557 krvodajalcev v Litiji, kar je vsekakor rekord dneva odvzema v Sloveniji.
Število krvodajalcev iz leta v leto narašča, razveseljiva je ugotovitev, da je vsako leto več mladih krvodajalcev, in to kar za 20 %, ki kri dajejo prvič.
V lanskem letu je v Litii darovalo kri 1195, letos pa 1372 krvodajalcev. Pohvale vreden je primer, daje prišlo na odvzem krvi dne 27. 9. 1976 tudi 13 pripadnikov teritorialne vojske, vsi so dali kri, med njimi jih je bilo 6 iz občine Trebnje.
Problematični so tiuli prostori za odvzem krvi. Zdravstveni dom Litija nam je že pred leti odpovedal vse prostore v zdravstvenem domu, ker je odvzem močno oviral delo splošnih ambulant. Dobili smo prostore v Osnovni šoli Litija, vendar tudi tu nastajajo težave, ker se moramo pri vsakokratnih odvzemih dogovarjati, ali bomo dobili šolske prostore za odvzem. Tudi v osnovni šoli se moti pouk učencev. V času odvzema krvi je treba vse učence preusmeriti v druge prostore. Dokler se v Litiji nebo zgradil nov zdravstveni dom, ki bi imel dovolj prostora tudi za odvzem krvi, tega
problema ne bomo mogli rešiti.
Zupan Viktor
Dobro naložena sredstva
Telesna kultura v jeseni
Tokrat ne nameravam ponavljati kakršnihkoli številk ali izrečenih misli o koristnosti bivanja šolskih in predšolskih otrok ob morju; rad bi seznanil vse občane, predvsem pa starše, kako smo skupaj s šolarji preživljali 15-dnevne počitnice ob slovenskem morju.
V dveh izmenah je letovalo 157 šolarjev, na katere je pazilo 14 vzgojiteljev. Organizator letovanja — Skupnost otroškega varstva Litija - se je dogovoril sprva le za 150 mest, vključno z vzgojitelji, nato pa to številko povišal na 180, kar mu je Mladinsko
domov. Po malici so ob treh spet odšli k morju in se kopali do pol šestih. Pol ure pozneje so večerjali, potem pa sodelovali v športnih igrah — odbojki, nogometu, med dvema ognjema — enkrat kot tekmovalci, drugič kot gledalci. Ko se je zmračilo, so se vrnili v paviljon, se umili ter odšli v sobe. Ob devetih ali nekaj minut pozneje je zavladala tišina.
Seveda smo se ustaljenega reda lahko „držali" le ob lepem vremenu. Kadar ni bilo sonca, je bilo drugače. Včasih sta za to poskrbela pedagoški vodja in rekreator celotnega letova-
		
	'i	
		
		
Debeli Rtič - letovišče naših najmlajših
zdravilišče in letovišče Debeli rtič tudi ustno potrdilo. Žal besede ni držalo in tako je precej otrok v drugi izmeni ostalo brez postelje; morala sta spati po dva skupaj. Ta izkušnja bo organizatorja najbrž izučila, da v prihodnje ne bo več nasedal astnim obljubam
To pa je bila letos najbolj „črna pika" letovanja. Na drugem mestu pa naj omenim vreme, kije tokrat zares ponagajalo. Edino Litijani smo imeli poleg vzgojiteljev, ki so vodili skupine, v vsaki izmeni po enega rekreatorja, ki je otroke učil samo plavati. Kljub slabemu vremenu je precej neplavalcev splavalo, prepričan pa sem, da bi vsi, če bi bili lahko vsak dan v vodi.
Pa poglejmo, kako so otrokom potekali dnevi!
Ob sedmih so vstali, odšli k jutranji telovadbi, se umili ter pospravili postelje. Ob osmih so imeli zajtrk, nato pa so bili eno uro prosti, kar so izkoristili za igranje pred paviljonom. Po malici, navadno so dobili sadje, so odšli na plažo, kjer so ostali do pol dvanajstih. Vzgojitelji so jim pripravili razne igre, bodisi v vodi ali na suhem, da jim ni bilo dolgčas, eno izmed skupin pa je rekreator učil plavanja. Po kosilu so do treh počivali. Vsi seveda niso spali; biti so morali v sobah, kjer so brali  knjige, šahirali ali pisali
L
glasUo občanov
Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik),    Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebin-ger,     Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja Prilogo glasila urejajo: Branka JSefat (glavni in odgovorni     urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemut in Miro Vidic Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljub-ijanski dnevnik; Tisk: Ljudska pravica Naslov   uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6 Časopis     prejemajo vsa 'gospodinjstva v občini brez-plačnona dom.
lišča, največkrat pa smo se morali znajti kar sami. Za vse skupine so organizirali razna športna srečanja, tudi dopoldne ali popoldne, zidanje gradov iz peska, risanje s kredo na asfalt in podobno. Sami pa smo prirejali krajše izlete, zabavne in športne igre, plese, kulturne" prireditve, kjer smo poskušali pritegniti k sodelovanju čimveč otrok. Radi so zapeli ali zaplesali ob zvokih harmonike.
Otroci so se v novem paviljonu, odprli so ga maja letos, prijetno počutili. Na sredi je velika jedilnica, poleg nje pa .razdelilnica hrane, kamor jo pripeljejo iz osrednje kuhinje. Na koncu so sanitarije s kopalnicami, kjer so se otroci lahko po vsakem kopanju tuširali s toplo ali hladno vodo. Levo in desno je deset sob, v vsaki pa je prostora za 14 otrok in za vzgojitelja, ki tudi spi z njimi, in tako jim je na razpolago tudi ponoči, če je komu kaj treba pomagati. Na srečo večjih obolenj ali poškodb ni bilo, in tako dežurni vzgojitelj, kije smel leči šele opolnoči, ni imel posebnega dela.
Hrana je bila zelo okusna, in kar je najpomembnejše, nikoli je ni zmanjkalo. Otrokom smo jo razdeljevali vodiči in šele potem, ko sojo dobili vsi, tudi tisti, ki so „repetirali", smo kosili šele mi.
Upam si trditi, da je letovanje uspelo in da so otroci zadovoljni odhajali domov. Bilo je tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti, vendar je kljub temu 15-dnevno bivanje na Debelem rtiču doseglo svoj namen. Žal nam je le to, da mnogi starši niso pustili svojih otrok iz različnih vzrokov na letovanje, čeprav jim je to iz zdravstvenih razlogov šolska zdravnica toplo priporočala.
Prvo bivanje v novem paviljonu je še bolj potrdilo odločitev komisije za letovanje otrok, da prispeva sredstva za njegovo gradnjo. 875.000,00 din, kolikor sta jih prispevala Skupnost otroškega varstva ter občani iz samoprispevka, je tako res dobro naloženih. Upajmo, da bodo vsako leto vsa razpoložljiva mesta tudi zasedena in da bomo iz leta v leto vsi - otroci in vzgojitelji - radi odhajali na Debeli rtič, kjer so doma sonce, zdravje in dobro počutje - viri novih življenjskih moči.
B. Žužek
Poleg rednih ligaških tekmovanj, ki se jih naši športniki udeležujejo izven občinskih meja, se v organizaciji OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO LITIJA in njenih strokovnih organizacijah odvijajo predvsem množična tekmovanja v okviru občine same.
Namen teh akcij in tekmovanj je nuđenje možnosti organiziranega telesnokulturnega udejstvovanja vsakemu našemu občanu, vzgajanja potrebe in želje po taki vrsti aktivnosti že od mladih nog in s tem dviganja nivoja telesne kulture naših ljudi.
Po našem mnenju naj bi bila ta množična telesnokulturna aktivnost brezpogojno in v vsakršnem smislu lastna predvsem mladini, vsekakor pa organizirana in dostopna tudi za ostale naše občane predvsem v okviru KS in TOZD-ov.
V teh popočitniških dneh so bile v naši občini organizirane naslednje množične akcije in tekmovanja:
TRIM AKCIJE
- Na akciji VSI NA KOLO - ZA ZDRAVO TELO, se je v Litiji na relaciji do Save in nazaj s kolesom vozilo 260 občanov, v Dolah pa še nekaj nad 40. .
- Akcije POT POD NOGE - ZA ZDRAVO SRCE, tokrat do Vač, se je v Litiji udeležilo nekaj manj kot 200 občanov (žal je bilo zaradi nestalnega vremena polovico manj udeležencev kot spomladi), na Dolah pa še 65.
- JESENSKEGA KROSA se je udeležilo nad štiristo otrok naših osnovnih šol.
V posameznih kategorijah so zmagali: Žižek Pavle, Strman Karmen. Kralj Jure, Štempihar Lojzka (vsi OS Šmartno), Žlahtič Marjan (Posebna osnovna šola Litija) in Jesenšek Ivanka (Osnovna šola Gabrovka). V ekipnem tekmovanju je tudi tokrat prepričljivo zmagala ekipa OŠ Šmartno in so si mladi športniki te šole tako poleg pokala priborili tudi komplet dresov. Med podružničnimi šolami pa je prav tako premočno zmagala ekipa iz OŠ Kostrevnica. Vse podružnične šole, ki so se udeležile tekmovanja, so dobile kot priznanje žogo.
- KOŠARKA
— V tekmovanju dečkov osnovnih šol je zmagala ekipa OŠ Šmartno, pri deklicah pa OŠ Litija;
- v tekmovanju med krajevnimi skupnostmi oziroma mladinskimi aktivi, je zmagala ekipa Dobrave pred ekipo iz Sitarjevca in Jevnice;
— v tekmovanju sindikalnih ekip so se končala predtekmovanja, v finale pa so se plasirale ekipe Prosvete, Betona, Predilnice in 1UV.
ROKOMET
- med dečki osnovnošolskih ekip je zmagala ekipa OŠ Šmartno pred ekipo OS iz Dol.
- tekmovanje med ekipami enajstih krajevnih skupnosti, ki poteka po liga sistemu, je še v teku
ODBOJKA
- v tekmovanju sindikatov je v finalu ekipa BETONA premagala ekipo Skupščine občine Litija.
V zimskem času bosta v ospredju predvsem namizni tenis in šah. Vsekakor pa računamo tudi z ostalo teles-nokulturno dejavnostjo v tem času, predvsem v novi telovadnici ob osnovni šoli na Graški Dobravi. Interes za vse te množične akcije in tekmovanja se konstantno veča, tako med nosilci in organizatorji kot pri
Trini akcij se občani radi udeležujejo
— med deklicami je zmagala ekipa OŠ Šmartno pred ekipo OŠ Litija.
— v tekmovanju med ekipami krajevnih skupnosti je zmagala ekipa KS Šmartno
— med ekipami sindikatov je zmagala ekipa IUV Šmartno pred Lesno industrijo in Trgovci.
NOGOMET
— v tekmovanju osnovnošolskih ekip je zmagala ekipa učencev Posebne šole iz Litije, ki je v finalu premagala ekipo OŠ Šmartno.
30 let lovske družine Litija
(Foto: ..Zofka")
Lovska družina Litija je letos praznovala 30-letnico svojega obstoja. Otvoritev slovesnosti so oznanili lovski rogovi, nato je starešina družine pozdravil prisotne goste - posebno pa predsednika občine Litija tov. Jožeta Drnovška in lovce, ter v daljšem govoru opisal razvoj in delo družine. Nato je odlikoval člane s srebrno spominsko značko za 20, oziroma z zlato spominsko značko za 30 let članstva v Lovski družini Litija.
Lovska družina gospodari z obsežnim loviščem na levem in desnem bregu Save, ki obsega 6300 ha. Glavna lovna divjad je svinjad, zajci in v zimskem času ščetinjad. Pred leti se je v spomladanskih jutrih oglašala tajinstvena pesem divjega petelina, ki pa je žal v zadnjih letih skoraj zamrla. Petelinov ni več! Pač pa seje pojavila v naših loviščih jelenjad, ki smo jo kot love; veseli, dela pa občutno škodo na osamljenih kmetijah. Lovci smo nekaj let zapored vlagali v naše lovišče tudi fazane. Žal se to ni posrečilo, fazanov kljub vlaganju je vedno manj. Krivili za to pa ne bi lovcev. Deloma morda razne škodljivce, deloma pa je tudi dejstvo, da fazani iz fazanarij niso najbolj prikladni za razplod. Zajcev je razmeroma malo, zakaj, bi bilo težko povedati. Morda so krivi razni agrokemični ukrepi, morda tudi monokulture. Ugotavljamo pa, da se je srnjad močno razplodila. Stari lovci vedo povedati, da je bila med obema vojnama razmeroma redka, z intenzivno gojitvijo in s prepovedjo lova na srnjad s psi smo dosegli zavidljivo populacijo te najlepše divjadi naših gozdov.
Lovska družina je ob ustanovitvi štela nekaj nad 20 članov, danes pa šteje 57 članov in 13 pripravnikov. Člani so s prostovoljnim delom dogradili lovsko kočo na Mamolju. Ta nam je glavno zatočišče v zimskih pogonih na divje prašiče. Sicer pa je v razvedrilo članom in okoliškim prebivalcem. Povem naj še, da so povsod napravljene solnice, lovske steze in visoke preže. Vse to je napravljeno s prostovoljnim delom naših lovcev.
L. M.
aktivnih udeležencih, kar jasno dokazuje, da je nujno nadaljevati s tako telesnokultumo dejavnostjo v naši občini, obenem pa obvezuje vse delavce in organizatorje v tejesnokulturnih organizacijah v občini, kot tiste v šolah, TOZD-ih in KS, da združeni z ostalimi družbenopolitičnimi dejavniki v občini poskrbe, da bodo ustvarjeni še boljši pogoji na čim širšem območju naše občine za množično in . organizirano telesnokultumo aktivnost naših občanov.
Jeraj Stane
BODICE
- ob otvoritvi TV pretvornika v Litiji so navzoči bili na visokem poprečju. Na vsakega navzočega je prišlo povprečno 2,3 l vina, na koncu pa ga je po stari litijski navadi tudi zmanjkalo . ..
- zadnje čase v Litiji močno cveti najstarejša obrt, litijski davkarji pa bodo višino davčne stopnje določili glede kvalitete uslug, ki jih bodo seveda osebno preverili. ..
- Gop Komunala se zato noče integrirati, ker je tudi njen direktor še „ledig"...
- odkar   je direktor Lesne    industrije Litija shujšal za 30 kg, tudi podjetje       lažje prenaša I   dolgove...
- predstavniki SO Litija želijo v letu 1979 obiskati Mizarstvo Gabrovka, zato so obvestilo direktorju poslali že sedaj... ^
- novi direktor TOZD Pletilja je prišel iz pretežno ženskega kolektiva v skoraj čisto ženski kolektiv in ima vse pogoje za predsednika občinskega sveta za druž-benoaktivnostžensk. . .
- v upravnem odboru nogometnega kluba Litija je toliko direktorjev, da bo tudi moštvo zanesljivo izpadlo iz republiške lige...
NEJ
IZ SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUP
LITIJA
ZA JAVNO RAZPRAVO
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija daje po sklepu 13. redne seje zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu z dne 10. 9. 1976, v javno razpravo
— predlog dopolnjenega in spremenjenega pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija — Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
— predlog dopolnitev in sprememb sistema točkovanja stanovanj in ostalih elementov prosilcev za solidarnostna stanovanja,
— osnutek pravilnika o premiranju namenskega varčevanja za stanovanja z obrazložitvijo.
Jgvna razprava traja do 31. oktobra 1976.
Želimo, da se vsi občani vključite v razpravo o aktih skupnosti, zlasti iz razloga, ker bodo solidarnostna stanovanja nadalje dodeljevana po tem pravilniku in sistemu točkovanja.
Pismene pripombe z obrazložitvijo pošljite Samoupravni stanovanjski skupnosti Litija. _
Samoupravna stanovanjska skupnost
PREDLOG
Na podlagi 9. člena Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. S/72) in 10. člena odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 43/73) je zbor v skladu z 9. členom statuta enote na.....redni seji dne..........sprejel
PRAVILNIK
O pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija — Samoupravne enote za druženo pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu „stano-vanjska skupnost").
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se določajo merila in ugotavljajo pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, zgrajenim ali kupljenim s sredstvi stanovanjske skupnosti.
Sestavni del tega pravilnika je tudi sistem točkovanja stanovanj ter drugih elementov prosilca za najemno stanovanje.
2. člen
Upravičenec do stanovanjske pravice v najemnem stanovanju (v nadaljnjem besedilu ..upravičenec") zgrajenim ali kupljenim s sredstvi stanovanjske skupnosti, se ugotovi na podlagi sprejete prednostne liste, sestavljene po merilih tega pravilnika in sistema točkovanja, ki jo sprejme zbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu „zbor"). Dode-litvene odločbe po prednostni listi izda stanovanjska skupnost.
U
UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJA ZGRAJENEGA ALI KUPLJENEGA S SREDSTVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
3. člen
Upravičenci do stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi stanovanjske skupnosti so:
— družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki,
— stari ljudje — upokojenci, invalidi in borci NOV
- mlade družine,
- delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih.
4. člen
Družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki lahko zaprosijo
za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje, oz. nima stanovanja ali nima ustrezno rešenega stanovanjskega problema,
- da osebni dohodek prosilca in njegovih članovgospodinjstva ne presega 40 % zneska povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS na člana družinskega gospodinjstva mesečno za preteklo leto,
- da imajo družine ali občani, kateri prosijo za stanovanje, že najmanj 3 leta stalno prebivališče v občini Litija,
- da družine ali občani, ki prosijo za stanovanje že najmanj 3 leta stanujejo v stanovanju, iz katerega prosijo za pridobitev novega stanovanja,
- da prosilci pri svojih najbližjih sorodnikih (starših, otrocih itd.), ki imajo v lasti večjo stanovanjsko hišo, ne morejo rešiti svoj stanovanjski problem.
Pri enakem številu točk ima prednost tisti prosilec, ki:
- živi dalj časa na območju občine Litija,
- ima nižji osebni dohodek na člana družinskega gospodinjstva.
Za družine in občane z nizkimi osebnimi dohodki se v smislir določil tega pravilnika štejejo tisti prosilci, pri katerih mesečni OD na člana družinskega gospodinjstva ne presega 40 % zneska povprečnega OD na zaposlenega v SRS.
5. člen
Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja,
- da mlada družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
- da mlada družina že najmanj eno leto namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše (računajoč od datuma razpisa nazaj), da ima sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju najmanj za 3 leta in da letni znesek privarčevane vsote ni manjši od 20% skupnega dohodka članov gospodinjstva,
- da vsaj ena organizacija, pri katerih sta zakonca zaposlena, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let računajoč od dneva pridobitve stanovanja,
- da se mlada družina obveže namensko varčevati za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše ves čas, dokler je v stanovanju.
Za mlade družine se v smislu tega pravilnika štejejo družine, katerih povprečna starost zakoncev ne presega 32 let in katerih mesečni OD ne presega 1.100,00 din na člana d nižinskega gospodinjstva.
6. člen
Upravičenec mlada družina mora k prošnji poleg dokumentov navedenih v 5. členu priložiti še:
- dokazilo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše pri poslovni banki (sklenjena pogodba),
- jamstvo delovne organizacije, da bo skupno z upravičencem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let.
7. člen
Družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki in mlade družine, katerih starši so lastniki večje stanovanjske hiše, v kateri je možno dograditi stanovanje, ne morejo pridobiti stanovanja po tem pravilniku.
8. člen
Stari judje, upokojenci, invalidi in borci NOV lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice oz. lastnik primernega stanovanja,
-da prosilec nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja (preveliko in nefunkcionalno stanovanje, slabo in neprimerno ogrevanje, stopnice, bolezen in drugo),
- da ima stalno prebivališče na območju občine Litija najmanj 5 let, računajoč od datuma razpisa nazaj,
- da nimajo njihovi otroci v lasti večje stanovanjske hiše ali stanovanja, v katerem bi lahko prosilec rešil svoj stanovanjski problem.
Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo občani, ki so bili dalj časa zaposleni na območju občine Litija, ki imajo dalj časa stalno prebivališče na območju občine Litija, borci NOV in vojaški invalidi.
9. člen
Upravičenec do stanovanja iz 5., 6. in 8. člena tega pravilnika dokaže upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti:
- s potrdilom o številu članov družinskega gospodinjstva in od kdaj prebiva na območju občine Litija,
- s potrdilom o letnem dohodku, vseh članov družinskega gospodinjstva za preteklo leto ter pismeno izjavo o drugih dohodkih v preteklem letu,
- s podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah in od kdaj stanuje v dosedanjem stanovanju.
III.
MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ
10. člen
Za ugotavljanje upravičenosti do stanovanja stanovanjske skupnosti in vrstnega reda se uporablja sistem točkovanja, kije sestavni del tega pravilnika.
Seštevek točk. kijih upravičenec do stanovanja dobi po sistemu točkovanja, služi za razporeditev upravičencev na prednostno listo.
11. člen
% Komisija za obravnavanje vlog prosilcev (v nadaljnem besedilu „komisija") ter zbor upoštevata pri proučitvi posameznega upravičenca in vključitvi prošnje na prednostno listo enaka merila, in
sicer:
1. Upravičenec nima stanovanja,
2. upravičenec ima po površini neustrezno stanovanje,
3. upravičenec ima glede gradbeno-sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje.
4. družinsko stanje upravičenca,
5. posebno težke okoliščine,
6. in druga merila.
Vsako merilo je ovrednoteno s točkami.
12. člen
Občani in družine z nizkimi osebnimi dohodki, mlade družine, invalidi in borci NOV lahko glede na število članov gospodinjstva pridobijo stanovanje naslednje velikosti:
■ za eno osebo do 28 nu
-za dve osebi do42mf
- za tri osebe do 57 mi -/a štiri osebe do 66 m
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do 10 m
13. člen
Glede na število članov gospodinjstva lahko stari ljudje in upokojenci pridobijo stanovanje naslednje velikosti:
- garsonjero do 28 mt
- enosobno stanovanje do 38 m
14. člen
Če stanovanjska skupnost ne more zagotoviti stanovanja po normativu iz 12. in 13. člena, lahko od teh normativov odstopi. Zbor javno objavi vzroke za odstop od normativa.
IV.
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO STANOVANJA
15. člen
Zbor na seji s sklepom odloči o razpisu za pridobitev stanovanja in številu razpisanih stanovanj.
Po sklepu zbora stanovanjska skupnost objavi razpis za zbiranje vlog upravičencev za pridobitev stanovanja. Razpis se objavi na krajevno najbolj primeren način. , >
Razpis traja najmanj 30 dni od objave. V razpisu stanovanjska skupnost povabi vse upravičence, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanja po tem pravilniku, da v določenem roku vložijo ustrezno vlogo ter zahtevane dokumente.
Stanovanjska skupnost pošlje prepis objave vsem, ki vplačujejo sredstva za solidarnostno reševanje stanovanj.
Iz objave mora biti razvidno:
- kdo se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanja,
- osnovni podatki, ki jih mora prosilec priložiti vlogi,
- rok, do katerega se zbirajo prošnje,
- obvezna potrdila, kijih morajo prosilci priložiti vlogi,
- število razpisanih stanovanj,
- način vložitve vloge za pridobitev stanovanja.
16. člen
Prosilec, ki želi dobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebnem obrazcu, opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svoj status upravičenca po tem pravilniku na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija.
Prošnja se vloži preko TOZD in OZD, kjer je prosilec zaposlen, preko krajevne skupnosti, Društva upokojencev Litija in ZZB NOV Litija.
Delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih vložijo svoje vloge preko Občinskega sindikalnega sveta Litija.
Pristojni organi TOZD, OZD, Krajevne skupnosti, Društvo upokojencev Litija in ZZB NOV Litija ter Občinski sindikalni svet Litija proučijo navedbe prosilca in ugotovijo, ali prosilec izpolnjuje pogoje. Tako preverjeno prošnjo odpoSljejo stanovanjski skupnosti.
17. člen
Po preteku roka, v katerem morajo prosilci vložiti prošnje, prouči prošnje komisija in jih razvrsti po kategorijah upravičencev. Komisija preverja dospele prošnje in navedbe v dokumentaciji.
18. člen
Komisija opravlja svoje delo na sejah. Komisija je 5-članska. Predsednik zbora je tudi predsednik komisije. Komisija ima naslednje pristojnosti:
- pregleduje prošnje prosilcev in ugotavlja resničnost navedb, izpolnjevanje razpisnih pogojev in pravilni status prosilca,
- opravlja oglede stanovanj prosilcev in točkovanje stanovanjskih razmer ter ostalih elementov po sistemu točkovanja (za oglede stanovanj komisija imenuje najmanj dva člana),
- s sklepi zavrača prošnje prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, i
- razpravlja o pripombah in pritožbah na prednostno listo. Komisija lahko pri svojem delu sodeluje z TOZD, OZD, krajevnimi skupnostmi, Občinskim sindikalnim svetom, zvezo mladine, občinsko skupščino, Društvom upokojencev in ZZB NOV Litija.
19. člen
Komisija sestavi po proučitvi vseh vlog in ustreznih potrdil ter ostalih ugotovitev osnutek prednostne liste prosilcev za pridobitev stanovanj in jo posreduje v obravnavo in potrditev delegatom zbora.
Zbor lahko pred potrditvijo osnutka prednostne liste to prerazporedi, posamezne prosilce izloči in vključi druge prosilce, če za to obstajajo upravičeni in dokumentirani razlogi, oz. prednostno listo vrne komisiji v ponovno razpravo.
Potrjen osnutek prednostne liste pošlje stanovanjska skupnost vsem, ki vplačujejo sredstva in jo objavi na krajevno najbolj primeren način.
Pripombe je treba dostaviti stanovanjski skupnosti v roku 15 dni po objavi predloga prednostne liste. •'•
Pripombe se dajejo preko TOZD, OZD, Društva upokojencev Litija, krajevnih skupnosti in ZZB NOV Litija, ki navedejo svoje mnenje o upravičenosti pripombe.
!Bbsvoqbo ,a\'P.t/..-v. *•;>■... • ZEMLJIŠČE ZA GRADNJO V GABROVKI PRIDOBLJENO
Osnovno šolo v Gabrovki smo prenovili že s sredstvi I. samoprispevka.V kraju pa se kaže potreba po dodatnih učnih prostorih, zato pa je v progra' mu sedanjega samoprispevka predvidena gradnja 4 učilnic in telovadnice, ki bi hkrati služila tudi kulturnim potrebam Gabrovkc in širšega zaledja.
■ V postopku je pridobitev zemljišča za gradnjo prej omenjenega prizidka in telovadnice.
Na tem zemljišču bosta stala telovadnica in nov prizidek osnovne šole v Gabrovki (Foto: „Zofka")
PROJEKTI ZA CENTRALNO OGREVANJE IZDELANI:
1 Šolske zgradbe v Jevnici, Polšniku in Kostrevnici so Se vedno ogrevane na klasičen način. S programom samoprispevka pa je predvideno, da se v vse tri stavbe napelje centralno ogrevanje in tako posodobi način ogrevanja.
Projekti za omenjene instalacije za vse tri šole so izdelani, stroški v zvezi s tem pa poravnani.
TELOVADNICA PRI OSNOVNI ŠOLI NA GRAŠKI DOBRAVI V GRADNJI
V sept. 1976 je bila sklenjena pogodba z GOP ..Komunalo" o oddaji del za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli na Graški Dobravi. Iz pogodbe izhaja, da mora biti gradnja končana do 15. decembra 1976.
Ob novi šoli na Graški Dobravi gradimo tudi novo telovadnico
Linančna obveznost do omenjene gradnje je v obliki avansa v višini 2.264.738 din poravnana.
Telovadnica ima dimenzije 16 x 28 m, kar predstavlja 450 kv. m, že v sklopu objekta šole pa je izdelana mala telovadnica, garderobe, sanitarije, kabinet za učitelje telesne vzgoje in shramba za orodje. Mala telovadnica se bo lahko uporabljala tudi kot galerija za spremljanje tekmoval, športov v večji telovadnici. Za dokončanje objekta in nabavo opreme pa bo potrebno zagotoviti še cca 1.000.000 din.
POČITNICE LITIJSKIH OTROK NA DEBELEM RTlCU
Od leta 1974 dalje letujejo otroci litijske občine v mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič republiškega rdečega križa. Za organizacijo letovanja skrbi posebna komisija za letovanje otrok pri Skupnosti otroškega varstva Litija, katere predsednik je tov. Franc MALI.
• Na podlagi samoupravnega sporazuma med občinami Trbovlje, Velenje,
Novo mesto, Grosuplje in Litija so bila zbrana sredstva za gradnjo novega paviljona v tem zdravilišču. Za našo občino je znašal prispevek k tej investiciji skupaj 875.000,00 din. Ta sredstva je prispevala Skupnost otroškega varstva iz svojih rednih sredstev v znesku 559.000,00 din in Skupnost za izgradnjo vzgojno-izobražcvalnih objektov iz sredstev samoprispevka v znesku 316.000,00 din. Tako bo za litijske otroke trajno zagotovljenih od 150 do 180 mest za letovanje šolskih otrok v sezoni, neomejeno število mest in dni za letovanje predšolskih otrok, za šolo v naravi in za druge oblike letovanja izven sezone.
Debeli Rtič - urejeno lepo letovanje za naše otroke
Nov moderno zgrajen paviljon je gotov in pripravljen za letošnjo sezono. Otvoritev je bila dne 14. maja 1976. (priložena slika)
Do leta 1974 so litijski otroci letovali v Ankaranu v skromnih razmerah. V tem letu pa je bilo letovanje organizirano že v Mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič. Letovanja je bilo deležnih 40 predšolskih otrok za dobo 15 dni izven sezone, in 52 šoloobveznih otrok v sezoni. Sredstva za organizacijo letovanja so prispevali starši. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana in komisija.
V letu 1975 je bilo na počitnicah v času od 24/5 do 7/6 štirideset predšolskih otrok za 14 dni. V mesecu juliju pa je bilo v dveh izmenah 140 šolskih otrok pod vodstvom 10 vzgojiteljev.
Skupni stroški letovanja v letu 1975 so znašali 172.500 din. Starši so prispevali k stroškom pO progresivni lestvici; najnižji prispevek je bil 200 din na otroka, najvišji pa 700 din na otroka za 14-dnevno letovanje. K stroškom so prispevali Skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana, Izobraževalna skupnost Litija in Skupnost otroškega varstva Litija.
NOV OTROŠKI VRTEC ŠMARTNO
Na podlagi programa Skupnosti otroškega varstva Litija je bila za Šmartno predvidena novogradnja otroškega vrtca, ker dosedanji prostori ne zadoščajo potrebam kraja in okolice. Zev letu 1974 je skupnost pričela z zbiranjem potrebnih dokumentov. Urbanistični zavod Projektivni atelje ljuh-Ijuna je izdelal glavne načrte. Zemljišče ob zadružnem domu na Lstju v izmeri 3016 m* je bilo odkupljeno od zasebnika kmeta. Izvajalec gradnie tega vrtca je Gradbeno industrijsko podjetje Hl: l'ON ZASAV JI Zagorje. Na objektu so končana že vsa zidarska dela. temu sledijo še zaključna obrtniška dela. Gradnja seje pričela v mesecu aprilu letos, predvidena dokončana izgradnja pa je v mesecu novembru letos.
Nov vrtec v Šmartnem - v Veliko veselje najmlajših Šmarčanov
Vsa sredstva za odkup zemljišča, davščine, prispevke za izdana soglasja, za izdelavo načrtov, za stroške lokacijsko-tchnične dokumentacije, za izgradnjo kompletnega objekta in ožjo zunanjo ureditev bodo zbrana pri.Skup-
nosti otroškega varstva Litija po predvidenem finančnem načrtu. Predvidena sredstva iz samoprispevka za vrtec Šmartno v znesku 1.250.000 din bodo zaradi gradnje nove šole na Graški Dobravi v Litiji, ki ima prednost, porab-|ena za nov otroški vrtec v Litiji na Grašlci Dobravi, predvidoma 1979. leta.
Novi vrtec v Smartnem bo lahko sprejel 60 otrok v starosti od dveh do sedmih let. Objekt je pritličen in ima predpisane prostore za vzgojnovar-stveno dejavnost, pisarno in razdcljevalno kuhinjo. Vrtec ima tri igralnice. Dve imata skupen vhod, vsaka svojo garderobo, skupne sanitarije in skupen zunanji pokrit prostor. Igralnica za najmlajše (2-3 leta) pa ima vhod posebej, prav tako ima lastne sanitarije. Vsaka igralnica ima svoje posebno igrišče, zunanji podaljšek bivalnega prostora. Prostori za otroke so s hodnikom povezani z gospodarskimi in gospodinjskimi prostori, ter prostori, ki jih uporablja osebje. Vrtec ima samostojno centralno ogrevanje.
Za širšo zunanjo ureditev želimo sodelovanje in pomoč od strani krajevne skupnosti, delovnih organizacij, občanov samih. Z združenimi sredstvi, s pomočjo vseh zainteresiranih bodo naši malčki preživljali svoja najlepša otroška leta v modernih in urejenih prostorih.
ZGRADILI BOMO NOV ZDRAVSTVENI DOM IN AMBULANTO V GABROVKI
2c več let je na območju občine nevzdržno stanje na področju zdravstva. O tej problematiki so obširno razpravljali zbori občinske skupščine kot tudi družbenopolitične organizacije in ugotovili, da je nujno treba pričeti z gradnjo novega zdravstvenega doma v Litiji in ambulante v Gabrovki.
Sedanji zdravstveni dom je bil zgrajen v letih 1953—54 inje bilo takrat v njem zaposlenih 17 zdravstvenih delavcev, danes pa je zaposlenih že 59 ljudi.
Prostorsko stisko so poskušali reševati s številnimi adaptacijami, zadnja večja je bila v letu 1966, ko so se prostori, namenjeni za čakalnice, preuredili v ordinacije, bolniki pa so prisiljeni čakati na hodnikih, kar je gotovo v nasprotju z vsemi predpisanimi normativi s področja zdravstva. Kljub velikim naporom v preteklosti je stavba zdravstvenega doma v Litiji danes funkcionalno povsem neprimerna. Vsi razpoložljivi prostori so zasedeni in prenatrpani. Nekatere službe so brez nujno potrebnih funkcionalnih prostorov (n. pr. čakalnic, garderob...). Fizioterapije zaradi pomanjkanja prostorov sploh ni mogoče organizirati. Številne službe se ne morejo v skladu z obstoječimi potrebami ustrezno razširiti, saj ni mogoče dobiti ustreznih ordinacijskih prostorov. V obstoječih prezasedenih prostorih pa ni mogoče namestiti novih zdravstvenih teamov.
V novem zdravstvenem domu se bonio s hodnikov preselili v čakalnice (Foto: „Zofka")
Prostorske stiske ni mogoče več reševati s posameznimi adaptacijami ali dozidavami, zato je občinska zdravstvena skupnost pristopila k načrtovanju nove stavbe za potrebe zdravstvene službe v občini. Glede na razvoj zdravstvenega varstva, rasti zaposlenosti, uveljavitve pravic do zdravstvenega varstva kmetov, preventivnih akcij, obstoječi zdravstveni dom onemogoča nadaljnji razvoj v skladu s potrebami in pravicami zavarovancev.
Pri razvoju zdravstvene službe na območju občine pa je nujno upoštevati velikost kot tudi komunikacijske zveze, ki so narekovale, da se za območje Gabrovke in Dol organizira splošna in zobna ambulanta.
Ob načrtovanju razvoja kraja in povečanju zdravstvenih potreb ter izboljšanju zdravstvenih storitev v prid zavarovancev je nujno realizirati dolgoletno željo prebivalcev teh krajev, to je, da se zgradi nova splošna in zobna ambulanta v Gabrovki. ,
Izhajajoč iz stanja v občini in na podlagi ugotovitev strokovne komisije, mnenj strokovnih institucij, razvoja občine, je ugotovljeno, da je za normalno delovanje zdravstvene službe nujno zgraditi nov zdravstveni dom.
V skladu s sprejetim urbanističnim načrtom je določena lokacija za novo gradnjo ob Smarski cesti (Litijska Dobrava).
Stavba novega zdravstvenega doma mora zagotavljati kvalitetnejše delo zdravstvene službe. Normativi določajo ob upoštevanju števila zavarovancev, da bi za nemoteno opravljanje zdravstvenih storitev morali namestiti še en tcam splošne zdravstvene službe, dva teama zobozdravstvene službe, organizirati fizioterapijo, ustrezno razviti službo zdravstvenega varstva žena, medicine dela, prometa in športa, pnevmoftiziološko službo, psihiatrično, higiensko - epidemiološko službo. Z izgradnjo novih prostorov in organizacijo ustreznih služb se ne bodo izboljšali samo pogoji in kvaliteta zdravstvenih storitev, temveč bo to močno vplivalo tudi na ,,čakalno dobo zavarovancev" za zdravstvene storitve.
Z družbenim planom občine Litija za obdobje 1976-80, ob upoštevanju stanja na področju zdravstvenega varstva, so delovni ljudje in občani zavestno sprejeli skupno obvezo do izgradnje novega zdravstvenega doma.
(Glej tloris na naslednji strani)
Izgradnja zdravstvenega doma v Litiji je vključena v srednjeročni program za obdobje 1976-80 Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana. V okviru te skupnosti so v omenjenem obdobju predvidene velike investicije na področju osnovne zdravstvene službe (18 občin). Zaradi velikih potreb in omejenih sredstev bo ta skupnost iz združenih sredstev lahko prispevala le 45 % od vrednosti zdravstvenega doma. Ostala sredstva pa morajo zbrati družbenopolitične skupnosti bodisi s samoprispevki občanov, prispevki združenega dela in drugim.
Iz programsko-projektne naloge, ki jo je izdelal TOZD - Medicuminge-ncering - Klinični center Ljubljana, izhaja glede na velikost, ki je 4564 kv. m, predračunska vrednost 62,929.422 din.
Dolgoletna želja občanov Gabrovke in okolice bo uresničena s pridobitvijo nove ambulante (Foto: „Zofka")
Novi zdravstveni dom, ki je načrtovan glede na rast in razvoj občine Litija, bo enonadstropen, v katerem se bodo opravljale zdravstvene storitve s področja splošne medicine in dispanzerskega zdravljenja v pritličju zgradbe, v nadstropju so predvidene specialistične ambulante, dispanzer za mentalno higieno, zobozdravstvo, patronažna služba, higiensko-epidemiološki in upravni prostori. V kletnih prostorih se bodo opravljale storitve fizioterapije, diagnostičnega laboratorija, reševalne službe... v tej etaži so predvideni tudi pomožni prostori. ■
Za nemoten dostop do novega zdravstvenega doma se bo rekunstruirala in modernizirala cesta Litija - Šmartno in organizirala lokalna avtobusna proga. /
Za realizacijo te naloge, ki vsebuje gradnjo novega zdravstvenega doma v Litiji, in splošne ter zobne ambulante v Gabrovki, je po oceni potrebnih 64,000.000 dinarjev.
Sredstva naj bi se zbrala iz naslednjih virov:
1. prispevek Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana 45 %, t. j.
2. povečan samoprispevek občanov po stopnji 1 %,
3. dohodek od prodaje sedanjega objekta zdravstvenega doma,
4. sredstva za komunalno opremljenost zemljišča in modernizacijo cest iz naslova prispevka
za uporabo mestnega zemljišča,
5. prispevki organizacij združenega dela1
SKUPAJ
28.800.000 12.950.000
7.000.000
4.000.000
11.250.000
64,000.000
Občani bi združevali sredstva za izgradnjo zdravstvenega doma v Litiji in zdravstvene ambulante v Gabrovki, s tem da bi se sedanji samoprispevek povišal od 1 % na 2 % za čas od 1. januarja 1977 do 30. junija 1980, ko se bo iztekel že izglasovani samoprispevek za izgradnjo vzgojno-izobraževalnih, varstvenih, telesnokulturnih in kulturnih objektov.
ZUNANJI VIDEZ TLORISA ZDRAVSTVENEGA DOMA LITIJA
Na podlagi 82. člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS št. 23/74) in 4. člena zakona o referendumu (Ur. 1. SRS št. 29/72) je skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. 9. 1976 sprejela ,
SKLEP v
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO POVEČANJA OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA ZA FINANCIRANJE PROGRAMA GRADNJE OSNOVNIH ŠOL, ZDRAVSTVENEGA DOMA V LITIJI, ZDRAVSTVENE AMBULANTE V GABROVKI IN SOFINANCIRANJE GRADNJE VZGOJNOVARSTVENIH ZAVODOV, TELESNO-KULTURNIH IN KULTURNIH OBJEKTOV NA OBMOČJU OBČINE LITIJA
1. člen
Razpiše se referendum o povečanju občinskega samoprispevka, izglasovanega na referendumu dne 17. novembra 1974 v denarju za financiranje izgradnje zdravstvenega doma v Litiji in zdravstvene ambulante v Gabrovki (v nadaljnjem besedilu: občinski samoprispevek) na območju občine Litija iz 1 % na 2 %.
2. člen
Referendum se razpiše za celotno območje občine.
3. člen
Na referendumu se bo odločalo o povečanju samoprispevka iz
1. člena tega sklepa za financiranje izgradnje sledečih objektov:
- zdravstvenega doma v Litiji,
— zdravstvene ambulante v Gabrovki.
Skupna predračunska vrednost objekta znaša po cenah iz leta 1976 64,000.000 dinarjev.
4. člen
Referendum bo v nedeljo, dne 21. novembra 1976 v času od 6.. -do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
-   .        • 5. člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Litija, ki so vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, ki še nimajo splošne volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
6. člen
Povečan samoprispevek se razpisuje za dobo od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1980, to je do izteka samoprispevka, ki je bil izglasovan na referendumu dne 17. 11. 1974. *
Plačevali bi ga naslednji zavezanci, ki imajo stalno bivališče na' območju občine Litija: 1
l^ohčani, ki prejemajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil in uživalci pokojnin 2 %,
2. zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 2 % od katastrskega dohodka in poseka lesa letno,
3. občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ter intelektualne storitve 2 % od ugotovljenega čistega dohodka.
7. člen
Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni:'"' 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu, nadomestil in pokojnin, ki ne presega 60 % od povprečnega osebnega dohodka v SRS za preteklo leto. To pomeni, da bodo samoprispevka oproščeni vsi tisti občani, ki imajo letos manj kot 2.000 din mesečnega dohodka.
2. občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad,
3. občani, ki so zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 4.000 din na gospodarstvo.
8. člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo: r
Skupščina občine Litija
Glasovnica za referendum dne 21. novembra 1976
o uvedbi povišanega občinskega samoprispevka v denarju za financiranje programa gradnje osnovnih šol, zdravstvenega doma v Litiji, zdravstvene ambulante v Gabrovki in sofinanciranje gradnje vzgoj-novarstvenih zavodov, telesno-kultumih in kulturnih objektov na območju občine Litija za obdobje od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1980.
glasujem
„ZA" „PROTI"
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico „ZA", če se strinja z uvedbo povišanega samoprispevka, obkroži „PROTI" če se z uvedbo povišanega samoprispevka ne strinja.
9. člen
Denarna sredstva, zbrana na podlagi povišanega samoprispevka, so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu pri skupnosti za izgradnjo vzgojno-izobraževalnih objektov občine Litija.
S sredstvi iz prejšnjega odstavka bosta upravljala skupščina in izvršilni odbor skupnosti za izgradnjo vzgojno-izobraževalnih objektov občine Litija v katerem je zastopana občinska zdravstvena skupnost, Litija prek delegata. Ta organ ima svoj statut s katerim se podrobneje ureja poslovanje s sredstvi.
Vsaj enkrat, letno mora o svojem delu poročati občinski skupščini. Informacija o realizaciji programa se zagotavlja tudi z občinskimi in drugimi sredstvi javnega obveščanja.
10. člen
Za zbiranje sredstev je odgovorna davčna uprava občine Litija.
11. člen
Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje pri referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija.
12. člen
Osnutek odloka o uvedbi povišanega samoprispevka bo pred referendumom obravnavan na zborih občanov v krajevnih skupnostih, seji občinske skupščine, zborili delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela.
13. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka: 010-6/69 PREDSEDNIK Datum: SKUPŠČINE OBČINE LITIJA
Jože Dernovšek
Priprava za tisk:
Dmvmk
-bep - Tisk:     tiskarna ljudske pravice
20. člen
Po preteku 15 dni od dneva objave predloga prednostne liste komisija prouči pripombe in pritožbe, in v kolikor smatra, da je kakšna pripomba oziroma pritožba utemeljena, lahko spremeni oziroma dopolni prednog prednostne liste.
Spremenjen ali nespremenjen predlog prednostne liste dostavi komisija v dokončen sprejem zboru.
Tako sprejeta prednostna lista je dokončna. Stanovanjska skupnost ne obravnava nobenih pritožb na tako sprejeto prednostno listo.
21. člen
Veljavnost prednostne liste praviloma preneha z naselitvijo razpisanih stanovanj. Zbor lahko sprejme sklep, da se izpraznjena stanovanja, ki so bila dodeljena po tem pravilniku, dodelijo prosilcem po zadnji prednostni listi ob upoštevanju velikosti izpraznjenih stanovanj in družinskih razmer upravičenca»po prednostni listi.
Postopek za zbiranje prošenj prosilcev se ponovno objavi ob naslednjih razpoložljivih novih stanovanjih.
V.
DODELITEV STANOVANJA
22. člen
Po dokončnem sprejemu prednostne liste upravičencev stanovanjska skupnost z odločbami dodeli stanovanja.
Upravičencem morajo biti vročene dodelitvene odločbe vsaj 8 dni pred rokom, določenim za vselitev.
0 izročitvi stanovanja upravičencu se sestavi zapisnik in sklene stanovanjska pogodba.
Izročitev stanovanja opravi strokovna služba stanovanjske skupnosti. Zapisnik se sestavi tudi ob izpraznitvi stanovanja.
23. člen
Vse ostale občane, ki so zaprosili za stanovanje, pa niso bili razporejeni na prednostno listo, in tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev stanovanja po tem pravilniku, komisija s pismenim sklepom obvesti o odločitvi.
Rok za pritožbo je 8 dni. Pritožbo rešuje zbor. Sklep zbora je dokončen.
VI.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI STANOVALCEV V STANOVANJIH PRIDOBLJENIH PO TEM PRAVILNIKU
24. člen
Pravice in dolžnosti stanovalcev, ki stanujejo v stanovanjih, ki jih je dodelila stanovanjska skupnost, so enake pravicam in dolžnostim, ki jih določajo Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 18/74) in drugi veljavni predpisi ter ta pravilnik.
25. člen
Za vse spore, ki lahko nastanejo vsled sprememb pogojev med pridobitvijo stanovanjske pravice na stanovanjih, dodeljenih po sta novanjski skupnosti in katerih razreševanje po tem pravilniku ni predvideno, se uporabljajo določila:
1. dodelitvene odločbe in sklenjene stanovanjske pogodbe,
2. Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 18/74),
3. ostalih predpisov, ki urejajo stanovanjske zadeve.
VII.
KONČNE DOLOČBE
26. člen
Stanovanja, zgrajena ali kupljena s sredstvi stanovanjske skupnosti ostanejo stalno namenjena za stanovanja občanom, ki jih določa ta pravilnik.
Stanovanjska skupnost ima absolutno razpolagalno pravico nad najemnimi stanovanji, zgrajenimi ali kupljenimi s sredstvi stanovanjske skupnosti in se smejo po izpraznitvi uporabiti samo za osebe, naštete v 3. členu tega pravilnika.
Izpraznjeno stanovanje se lahko dodeli v skladu z določili tega pravilnika in sklepa zbora ob upoštevanju 35. člena pravilnika.
27. člen
Dodelitvena odločba za stanovanje vsebuje določila, s-katerimi se ugotovi namembnost stanovanja in pravno varnost.v smislu sprememb pogojev pridobitelja stanovanja po tem pravilniku. Ustrez-/ na določila pa so vsebovana tudi v stanovanjski pogodbi. Stanovanjska skupnost in pridobitelj stanovanja morata upoštevati ta določila. Vse nastale spore rešujeta sporazumno, če do sporazumne
rta nrirla  o*\r\ra ra$itiA nrio+rttrm dnHiCAp
28. člen
V primeru, ko se občanu, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje stanovanjske skupnosti spremenijo pogoji iz 12. člena tega pravilnika, stanovanjska skupnost zahteva, da občan izprazni in izroči stanovanje, ki ga zaseda, najpozneje v roku 30 dni, ko mu stanovanjska skupnost ponudi oz. dodeli drugo stanovanje, ki ustreza določilom 12. člena oz. njegovim novo nastalim družinskim razmeram
29. člen
Starim ljudem, upokojencem, invalidom in borcem NOV se dodeljuje stanovanje za nedoločen čas.
Družinam in občanom z nizkimi osebnimi dohodki se dodeljuje stanovanje za določen čas, t. j. za dobo, dokler izpolnjuje pogoje.
Mladim družinam se dodeljuje stanovanje največ za 5 let.
Z družinami in občani z nizkimi osebnimi dohodki in mladimi družinami se sklene stanovanjska pogodba za določen čas.
30. člen
Do mlade družine, ki je pridobila stanovanje po pogojih in merilih tega pravilnika, preneha obveznost stanovanjske skupnosti, čim imetnik stanovanjske pravice preneha izpolnjevati obveznost o namenskem varčevanju ali če TOZD ali druga organizacija umakne jamstvo za skupno reševanje stanovanjskega problema.
V takem primeru mora mlada družina izprazniti stanovanje stanovanjski skupnosti v roku 60 dni po pismeni vročitvi odpovedi stanovanja.
31. člen
V primeru, da mlada družina odpove pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, seji takoj odpove stanovanjsko pogodbo.
Stanovanjska skupnost lahko izdamladi družini izjavo,da lahko odpove varčevalno pogodbo in dvigne privarčevani znesek v naslednjih primerili:
- ko kupuje stanovanje (dokaz: overovljena pogodba o prodaji in nakupu stanovanja),
- ko je pričela z gradnjo stanovanjske hiše (dokaz: gradbeno dovoljenje),
- ko ji je delovna organizacija dodelila drugo stanovanje (dokaz: odločba o dodelitvi stanovanja).
32. člen
Za jamstvo delovne organizacije z oz. na alinejo 4 člena 5 tega pravilnika se smatra podpisana pogodba, s katero se delovna organizacija obvezuje v 5 letih rešiti skupno z mlado d nižino stanovanjski problem mlade družine, oz. obvezuje poravnati stanovanjski skupnosti v roku 30 dni po preteku roka določenega za izpraznitev stanovanja v celoti stroške za nakup novega stanovanja enake iz-mere.
33. člen
Delovna organizacija, pri kateri so prosilci zaposleni, lahko prispeva del lastnih stanovanjskih sredstev za rešitev stanovanjskih potreb svojih delavcev, ki prosijo za stanovanje pri stanovanjski skupnosti.
Prispevek delovnih organizacij se v sistemu točkovanja dodatno točkuje. Merilo za te točke je višina prispevka.
Najmanjši prispevek delovne organizacije je lahko 30.000,00 din.
Prispevek se ne vrača delovni oiganizaciji.
34. člen
Za obravnavanje potreb po stanovanjih za delavce, zaposlene pri zasebnih del odaj aleih, ki vplačujejo v celoti 6 % od brutto OD, se imenuje 5-članska komisija, ki jo sestavljajo: 3 delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, 1 delodajalec in predstavnik RZS Občinski svet Litija.
Naloga komisije je, da obravnava potrebe po stanovanjih delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, ugotavlja vplačila za reševanje stanovanjskih vprašanj teh delavcev, sodeluje pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev stanovanja ter predlaga komisiji, kdo od delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih naj bo upoštevan na prednostni listi.
35. člen
V skladu z določili tega pravilnika se lahko prednostno rešujejo stanovanjski problemi v primerih:
- ko občan podnajemnik dobi odpoved lastnika stanovanja v zasebni lastnini,
- elementarnih nesrečah (potres, požar, poplava, plazovi ipd.),
- ko se stari stanovanjski objekti, na katerih je vsako popravilo
d
težje ozdravljive bolezni v družini, oz. ko je bolnik potreben posebne nege.
36. člen
Stanovanjska skupnost in lastnik stanovanja (ki se izprazni z dodelitvijo »solidarnostnega stanovanja") se lahko dogovorita, da tudi izpraznjeno stanovanje enkratno vseli stanovanjska skupnost. Stanovanje se dodeli prosilcu po prednostni listi.
37. člen
V primeru, da želi upravičenec do stanovanja, oz. občan, ki je pridobil stanovanje, iz kakršnihkoli razlogov zamenjati stanovanje, katerega mu je dodelila stanovanjska skupnost, se zamenjava lahko izvede.
K zamenjavi stanovanja morata dati soglasje oba lastnika stanovanja.
Praviloma se lahko izvede zamenjava z občani, ki izpolnjujejo pogoje tega pravilnika.
O zamenjavi stanovanja sprejme ustrezen sklep zbor stanovanjske skupnosti ali po njegovem pooblastilu izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti.
Za mlade družine ne veljajo določila tega člena.
38. člen
Ta pravilnik velja od dneva, ko ga sprejme zbor na seji.
Dopolnitve in spremembe tega pravilnika lahko predlagajo vsi vplačniki sredstev in stanovanjska skupnost.
Dopolnitve in spremembe pravilnika morajo biti v javni razpravi najmanj 30 dni.
Dopolnitve in spremembe sprejema po izvedeni javni razpravi zbor na seji.
39. člen
Pravilnik se objavi v uradnem glasilu občine.
SISTEM TOČKOVANJA
1. Upravičenec nima stanovanja
a) upravičencu, ki nima stanovanja (stanuje
v neustreznem provizoriju, neurejeni baraki)       100 točk
b) upravičencu, ki stanuje pri občanu, lastniku stanovanjske hiše, pripada glede na neto stanovanjske površine
ki odpade na enega člana družine . - do4kv. m 80 točk
- nad 4 do 6 kv. m 70 točk
- nad 6 do 8 kv. m 60 točk
- nad 8 do 10 kv. m 50 točk
- nad 10 do 12 kv. m 40 točk
- nad 12 kv. m 35 točk
c) upravičencu, ki stanuje pri imetniku stanovanjske pravice, pripada glede na neto stanovanjsko površino, ki odpade na enega stanovalca v stanovanju
- do4kv. m 85 točk
- nad 4 do 6 kv. m 75 točk
- nad6do8kv.m 65 točk
- nad 8 do 10 kv. m 55 točk
- nad 10 do 12 kv. m 45 točk
- nad 12 kv. m 40 točk
2. Upravičencu, kije sam imetnik stanovanjske pravice in ima po površini neustrezno stanovanje, pripada glede na neto stanovanjsko
površino, ki odpade na enega stanovalca v stanovanju
- do 4 kv. m 60 točk
- nad 4 do 6 kv. m 55 točk
- nad 6 do 8 kv. m 50 točk
- nad 8 do 10 kv. m 45 točk
- nad 10 do 12 kv. m 40 točk
- nad 12 kv. m 35 točk
3. Upokojencu, ki je sam imetnik stanovanjske pravice in ima po površini neustrezno
(premajhno ali nefunkcionalno) stanovanje ali ki stanuje pri lastniku stanovanjske hiše (lastnik hiše ni v sorodu), pripada glede na neto stanovanjsko površino, ki odpade na enega stanovalca v stanovanju
- do20kv. m 80 točk
- nad 20 do 28 kv. m 75 točk
- nad 28 do 42 kv. m 70 točk
- nad 42 do 57 kv. m 65 točk
- nad 57 kv. m 60 točk
10 točk 4 točke 10 točk 8 točk 6 točk' 4 točke 2 točki 5 točk 2 točki 2 točki
2 točki
. Upravičencu, ki ima glede gradbeno sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje, pripada naslednje število točk:
a) ni vodovoda v zgradbi ni vodovoda v stanovanju (je v zgradbi)
b) stanovanje nima kopalnice in stranišča stanovanje nima kopalnice, stranišče je v souporabi
stanovanje nima stranišča (ločeno v zgradbi) stanovanje nima kopalnice kopalnica in stranišče v souporabi
c) stanovanje nima kuhinje
d) kuhinja v souporabi
e) stanovanje nima kleti oz. drvarnice 0 vlažnost stanovanja - delna v enem prostoru (stavba zgrajena
iz opeke)
- delna v enem prostom (stavba zgrajena iz kamna)4 točke
- delna v vseh prostorih (stavba zgrajena iz opeke) 6 točk
- delna v vseh prostorih (stavba zgrajena iz kamna)8 točk
- popolna (stavba zgrajena iz kamna) 12točk
g) lega stanovanja
- kletno (nivo podov več kot 1 m pod
nivojem zemljišča) 12 točk
- podpritličje, podstrešje z mansardo 6 točk
- podstrešje 4 točke
h) praktičnost in funkcionalnost stanovanja
- visoki stropi 2 točki
- vhod v posamezne prostore (stanovanjske) je iz hodnika, ki je v souporabi 4, točke
- vhod v posamezne stanovanjske prostore
ali sobo je iz dvorišča 6 točk
- slaba toplotna izolacija 2 točki
- slaba sončnost (majhna okna ali okna na severni strani)
2 točki
- onesnažen zrak (prah in podobno) 3 točke
- ropot 2 točki
- stanovanje je nefunkcionalno za stanovalca, ki stanuje v
njem
5. Upravičencu, ki stanuje v stavbi, kije predvidena za rušenje, ker je v razpadanju ah vsled drugih razlogov, pripada
6. Upravičencu, katerega otroci koristijo isti spalni prostor s starši, ali spijo skupaj v enem prostoru pripada naslednje število točk: '
5 točk
30 točk
a)	mladoletniki različnih spolov morajo		
	spati skupaj s starši	20	točk
b)	mladoletnik spi skupaj s starši ali		
	drugimi člani družinskega gospodinjstva	15	točk
c)	mladoletniki različnih spolov spijo		
	skupaj v enem prostoru	10	točk
d)	otroci do 5 leta spijo skupaj s starši	5	točk
e)	mladoletniki ali otroci spijo v kuhinji	15	točk
7. Družinsko stanje Upravičencu .pripada glede na število članov družine naslednje število točk
a) samski 5 točk
b) upokojenec 10 točk
c) dva člana družine 15 točk
d) trije člani družine (otrok do 5 let) 20 točk
e) trije člani družine (otrok nad 5 let) 25 točk 0 štirj e člani d nižine (otroka d o 5) 30 točk g) štirje člani družine (otroka nad 5 let)               40 točk
in za vsakega nadaljnega člana družine se doda     10 točk
8. Posebno težke okoliščine
Kot posebno težke okoliščine upravičenca se smatrajo težje bolezni v družini, invalidnost in drugo, zato pripada:
- bolezen, ki je težje ozdravljiva -
en družinski član 20 točk
- več družinskih članov 30 točk
- prosilec ali član družine boluje za boleznijo, na katero posredno vpliva
neprimerno stanovanje 15 točk
- upravičenec je delovni invalid 15 točk
- upravičenec je vojaški ali mirovni vojaški invalid    15 točk
- upravičenec je udeleženec NOB 30 točk
9. Upravičencu, ki dalj časa stanuje na območju občine Litija, pripada:
- od 3 do 5 let 2 točki
- od 5 do 10 let 4 točke
- odl0dol51et 6 točk
- od 15 do 20 let
- nad 20 let
10. Upravičencu, ki je dalj časa zaposlen na območju občine Litija pripada:
- od 5 do 10 let \
- odl0dol51et
- od 15 do 20 let
- od 20 do 25 let
- od 25 do 30 let
- od 30 do 35 let
- nad 35 let
(za družinske upokojence se upošteva
čas zaposlitve zavezanca,
po katerem prejema družinsko pokojnino).
11. Upravičencu (mladi družini), ki dalj časa namensko varčuje pri LB za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše, pripada
- varčevalna doba od 1 leta do 2 let
- varčevalna doba od 2 do 3 let
- varčevalna doba od 3 do 4 let
- varčevalna doba nad 4 leta
12. Upravičencu, z oz. na dohodek na člana gospodinjstva pripada naslednje število točk:
- do 500,00
- od 500,00 do 700,00 din
- od 700,00 do 900,00 din
- od 900,00 do 1.100,00 din
- od 1.100,00 do 1.300,00 din
(to merilo se upošteva pri občanih in družinah kojencih).
13. Upravičencu mladi družini pripada z oz. na zakonsko zvezo naslednje število točk:
- od 2 do 4 leta
- od 4 do 6 let
- od 6 do 8 let
- od 8 do 10 let
- nad 10 let
14. Prispevek delovnih organizacij
- 30.000,00 din
- 40.000,00 din
- 50.000,00 din
- 60.000,00 din
- 70.000,00 din
- 80.000,00 din
- 90.000,00 din
- 100.000,00 din
- nad 100.000,00 din
(to merilo se upošteva pri občanih z nizkimi osebnimi dohodki in mladih družinah)
8 točk 10 točk
2 točki 4 točke 6 točk 10 točk 12 točk 14 točk 16 točk
4 točke 8 točk 10 točk 12 točk
20 točk 15 točk 10 točk 5 točk 2 točki z NOD in upo-
2 točki 4 točke 6 točk 8 točk 10 točk
6 točk 8 točk 10 točk 12 točk 15 točk 18 točk 21 točk 25 točk 30 točk
OSNUTEK!
Na podlagi določil 19. in 20. člena Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72), 9. točke 43. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija in statuta Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, je zbor delegatov Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) na.....redni seji dne..........sprejel naslednji
PRAVILNIK
O PREMIRANJU NAMENSKEGA VARČEVANJA ZA STANOVANJA
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Z namenom, da se vzpodbudi varčevanje za nakup ali graditev stanovanj in da se delno zagotovi realno vrednost namenskih vlog delovnih ljudi in občanov, se s tem pravilnikom določajo pogoji in merila za pridobitev premij kot posebne oblike družbene pomoči občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni banki denarna sredstva za nakup stanovanj ali gradnjo stanovanjskih hiš.
II. UPRAVIČENCI DO PREMIJE
2. člen
Upravičenec do premije na privarčevano namensko vlogo je lahko vsak občan, ki namensko varčuje pri poslovni banki denarna
sredstva za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše in ki izpolnjuje pogoje tega pravilnika.
3. člen
Za pridobitev premije na privarčevana sredstva mora prosilec poleg pogoja iz prejšnjega člena izpolnjevati še naslednje pogoje:
a) da ima letni dohodek na člana družinskega gospodinjstva nižji od 24.001,00 din,
b) da gospodinjstvo Šteje najmanj dva družinska člana,
c) da prosilec nima stanovanja oz. nima ustreznega stanovanja,
d) da prosilec najmanj dve leti namensko varčuje sredstva pri poslovni banki,
e) da znaša vsakoletni privarčevani znesek prosilca
— najmanj 10% letnega dohodka družine, če je zaposlen en član družine,
— najmanj 20 % letnega dohodka družine, če sta zaposlena dva člana družine,
— najmanj 30 % letnega dohodka družine, če so zaposleni trije člani družine, (Za vsakega nadaljnjega zaposlenega člana družine se poveča privarčevani znesek za 10 %),
0 da prosilec kupuje stanovanje ali gradi stanovanjsko hišo na
območju občine Litija, g) da ima prosilec že najmanj 3 leta stalno bivališče v občini Litija.
4. člen
Pri določanju višine premije se morajo obvezno upoštevati naslednji kriteriji:
a) višina letnega dohodka na posameznega člana gospodinjstva, tistega, ki prosi za premijo,
b) višina sredstev, ki jih prosilec namenja za stanovanjsko varčevanje,
c) doba varčevanja.
5. člen
Prosilec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev premije po tem pravilniku lahko pridobi, ob upoštevanju določil 4. člena tega pravilnika po tabeli za izračun premije. Tabela je sestavni del tega pravilnika.
III.
POSTOPEK ZA PRIDOBITEV PREMIJE
6. člen
Stanovanjska skupnost s finančnim načrtom določi letno višino sredstev namenjeno za premiranje namenskega varčevanja.
O višini sredstev za premiranje obvesti občane na krajevno primeren način (Glasilo Občan).
Vlogo (na posebnem obrazcu) za pridobitev premije z dokazili vložijo prosilci na stanovanjsko skupnost.
7. člen
Vloge prosilcev, ki izpolnjujejo vse pogoje, obravnava komisija za reševanje vlog za premiranje namenskega varčevanja. Komisijo imenuje stanovanjska skupnost na seji zbora.
Komisija ima predsednika in štiri člane. Seje komisije in delo komisije vodi predsednik komisije.
Komisija pregleda vloge vseh prosilcev, preverja priložena dokazila in v skladu z določili tega pravilnika odloči o višini premije ali o zavrnitvi zahtevka.
O odločitvi izda ustrezen pismeni sklep.
Komisija mora o zahtevku prosilca odločiti v roku 60 dni.
8. člen
Prosilec, ki ni zadovoljen z odločitvijo komisije, ima pravico do ugovora v roku 15 dni od pismenega prejema sklepa za zbor delegatov samoupravne enote.
Sklep zbora delegatov samoupavne enote je dokončen.
9. člen
Odobrena premija na privarčevana sredstva se obračunava za vsako leto varčevanja posebej, torej morajo varčevalci vsako leto uveljavljati posebej; prizna pa se potem, ko varčevalec izpolni pogoje iz varčevalne pogodbe in predloži stanovanjski skupnosti pogodbom nakupu novega stanovanja ali gradbeno dovoljenje za graditev stanovanjske hiše s potrdilom občinskega gradbenega organa, daje pričel z gradnjo hiše.
10. člen
Sredstva odobrenih premij bo stanovanjska skupnost odvajala na poseben račun pri poslovni banki, s katero ima občan sklenjeno pogodbo o varčevanju za stanovanje.
11. člen
Odobrene premije se lahko porabi samo namensko, kot so bile dodeljene.
Poslovna banka ne more izplačati odobrenih premij občanu -varčevalcu dokler komisija ne bo izdala pismene izjave o priznanju premij in da se le-ta lahko koristi skupaj s privarčevanimi zneski varčevalca.
IV.
KONČNE DOLOČBE
12. člen
Določbe tega pravilnika se lahko smiselno uporabljajo tudi za dajanje premije za rekonstrukcijo stanovanjske hiše.
Za rekonstrukcijo po prejšnjem odstavku se štejejo vsa dela, s katerimi se pridobi nova stanovanjska površina.
13. člen
Po tem pravilniku pripada premija samo enemu varčevalcu družine.
14. člen
Če lastnik stanovanjske hiše oz. stanovanja, zgrajenega ali kupljenega s pomočjo premije, odtuji stanovanjsko hišo oz. stanovanje, mora stanovanjski skupnosti v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe povrniti znesek prejete pomoči, v kolikor posojila, odobrenega na podlagi namenskega varčevanja, po katerem je dobil premijo, še ni odplačal. Stanovanjska skupnost mora vrniti prejeto pomoč v znesku, valoriziranem na dan prodaje s pripadajočimi obrestmi, ki ustrezajo obrestim za odobreno posojilo.
Prejemniku premije, ki odtuji stanovanjsko hišo oz. stanovanje z namenom, da pridobi na območju občine Litija večje stanovanje oz. stanovanjsko hišo zaradi povečanega števila družinskih članov, ni treba vrniti prejetega zneska družbene pomoči.
15. člen
Če se ugotovi, da je občan, kateremu so se na podlagi vloge in
dokazil že obračunale premije na privarčevana sredstva, odpovedal pogodbo o namenskem varčevanju, se mu premije ne priznajo.
O ugotovitvah iz prejšnjega odstavka izda komisija ustrezen sklep. Tak sklep je dokončen.
16. člen
Prednost pri dodeljevanju premij imajo tisti varčevalci, ki prejemajo nižje letne dohodke na posameznega člana gospodinjstva, ki so za stanovanjsko varčevanje namenili več sredstev in ki varčujejo dalj časa. ,
17. člen
Upravičence do premij in višino obračunanih premij se javno objavi v občinskem glasilu Občan.
18. člen
Glede na vsakoletna razpoložljiva sredstva, predvidena v finančnem načrtu za premiranje namenskega varčevanja in Število upravičencev do premije lahko stanovanjska skupnost s svojim sklepom zniža oz. zviša odstotek premije, določen s tabelo.
V takem primeru se letni znesek premije, ki se varčevalcu obračuna po tabeli, pomnoži s količnikom razmerja med letnimi razpoložljivimi denarnimi sredstvi, ki jih stanovanjska skupnost določi za premiranje in potrebnimi denarnimi sredstvi, to je vsoto zneskov premij vseh varčevalcev, obračunanih po tabeli.
19. člen
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme zbor stanovanjske skupnosti.
Pravilnik se objavi v uradnem glasilu občine.
Dopolnitve in spremembe tega pravilnika lahko predlagajo vsi vplačniki sredstev in stanovanjska skupnost.
Dopolnitve in spremembe pravilnika morajo biti v javni razpravi najmanj 30 dni. Dopolnitve in spremembe sprejema po izvedbi javne razprave zbor na seji.
TABELA ZA IZRAČUN PREMIJE
Intenziteta varčevanja Višina premije v % na letni privarčevani znesek pri
v % na povprečni letni povprečnem letnem družinskem dohodku na člana družine
dohodek na člana družine
I. II. III.
od 16.000,00 din letno od 16.001,00 din do 20.000,00 od 20.001,00 do
d in le tno 24.000,00 din le tno
VARČEVALNA DOBA
		1	2	3	4	5	1	2	3	4	5	1	2	3	4	5
		leto	leti	leta	leta	let	leto	leti	leta	leta	let	leto	leti	leta	leta	let
10%		15%	20%	25%	30%	35 %	10%	15 %	20%	25%	30%	5%	10%	15%	20%	25%
nad 10	%do20%	20%	25%	30%	35%	40%	15%	20%	25%	30%	35%	10%	15%	20%	25%	30%
nad 20	%do30%	25%	30%	35%	40%	45%	20%	25%	30%	35%	40%	15%	20%	25%	30%	35%
nad 30	% in več %	30%	35%	40%	45%	50%	25%	30%	35%	40%	45%	20%	25%	30%	35%	40%
OPOMBA: skladno z c
OBRAZLOŽITEV
Premiranje namenskega varčevanja je posebna oblika družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ki upošteva poleg socialnih elementov občanov tudi druge širše koristi. Njen namen je, da spodbudi varčevanje v stanovanjskem gospodarstvu in s tem pomaga k porastu zasebnih sredstev pri vlaganjih za graditev stanovanj. Obenem naj bi sistem premiranja tudi delno zagotavljal realno vrednost namenskih vlog delovnih ljudi in občanov, kar posredno tudi vpliva na večanje števila stanovanjskih varčevalcev. Te premije ne morejo biti deležne delovne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe temveč le občani, ki namensko varčujejo pri poslovni banki denarna sredstva za stanovanje. Za to obliko družbene pomoči smo že omenili, da je fakultativna, kar pomeni, da je prepuščeno samim solidarnostnim stanovanjskim skladom, da jo lahko uvedejo in plačujejo iz svojih sredstev, vendar k temu niso obvezni.
Zakon ne določa pogojev in načina uveljavljanja premije na privarčevana sredstva občanov, ki namensko varčujejo pri poslovni
a tabela velja za obračun premije za leto 1977 in se lahko spreminja ločili člena tega pravilnika
nu sklada, da jih določi s svojim splošnim aktom. Pri določanju pogojev pa mora najvišji samoupravni organ tega sklada obvezno upoštevati: višino letnega dohodka na posameznega člana gospodinjstva, tistega, ki prosi za premijo, 2. višino sredstev, ki jih prosilec namenja za stanovanjsko varčevanje in 3. dobo varčevanja.
Zakoniti pogoj, da se prosilcu prizna premija na privarčevana sredstva je poleg že upoštevanja pogojev iz splošnega akta solidarnostnega stanovanjskega sklada tudi ta, daje prosilec že sklenil pogodbo o nakupu novega stanovanja oziroma pridobil gradbeno dovoljenje in pričel z gradnjo stanovanjske hiše. Pogodbo o nakupu novega stanovanja oziroma gradbeno dovoljenje in potrdilo občinskega gradbenega organa, daje pričel z gradnjo hiše, mora prosilec predložiti solidarnostnemu stanovanjskemu skladu obenem z zahtevo za priznanje premije na privarčevana sredstva.
Če solidarnostni stanovanjski sklad ugodi zahtevi občana, ki namensko varčuje pri poslovni banki denarna sredstva za stanovanje, odvede premijo neposredno poslovni banki, s katero ima občan sklenjeno pogodbo o varčevanju. Premija na privarčevana sredstva se obračunava za vsako leto varčevanja posebej: varčevalec
in mnra tntm v«olrn loto uvallovKoti rtoGotvM
NA DOSEDANJIH REZULTATIH GRADIMO...
								
								
S POVEČANIM SAMOPRISPEVKOM BOMO GRADILI NOV ZDRAVSTVENI DOM V LITIJI IN AMBULANTO
V GABROVKI
/
NA DOSEDANJIH REZULTATIH GRADIMO - NA DOSEDANJIH .... PRISPEVALI BOMO ZA ZDRAVJE
S POVEČANIM SAMOPRISPEVKOM BOMO GRADILI NOV ZDRAVSTVENI DOM V LITIJI IN AMBULANTO V GABROVKI
S SAMOPRISPEVKI SMO ZGRADILI:
Največja solidarnostna akcija v naši občini je bila izkazana z uvedbo občinskega samoprispevka za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov. Ta samoprispevek je bil uveden za čas od 1. julija 1969 do 30. junija 1975.
Občani smo se na referendumu zavestno odpovedali delu svojega oseb-
nega dohodka s ciljem, da pričnemo zagotavljati našim otrokom boljše pogoje za učenje in delo v osnovni šoli in s tem boljši start v življenje."! K
Zavedamo se, da je uresničevanje naših želja po višjem standardu, po boljših in enotnejših pogojih šolanja vseh naših otrok odvisno od naše pripravljenosti, da za hitrejše doseganje ciljev tudi prispevamo, in sicer vsi brez razlike, vsak izmed nas, upoštevajoč pri tem kot osnovo višino osebnih prejemkov. ,
Nismo se prvi odločili, našemu zgledu in zgledu tistih, ki so že'pred nami začeli reševati pereče probleme.
— svoje občine in
- svoje krajevne skupnosti
na tak način, so med tem sledili in še bodo sledili tudi delovni ljudje v mnogih drugih občinah.
Program samoprispevka za izgradnjo in obnovo šol je realiziran, koliko sredstev je bilo za.to potrebno, je razvidno iz sledeče tabele:
OSNOVNA SOLA LITIJA
	predvideno delo	Opravljeno	Plan v	Dejansko
	ob referendumu ,	delo	din	porabljeno v din
Litija	adaptacija	adaptacija	240.000	194.293
Polšnik	adaptacija	adaptacija	30.000	176.081
Ribče	adaptacija		5.000	
Hotič	adaptacija	adaptacija	50.000	39.491
Sava	adaptacija'.	adaptacija	15.000	113.941
Vače	centr. kurjav.	centr. kurjav.	100.000	160.692
Jevnica	adaptacija	adaptacija	120.000	559.432
Konjščica	adaptacija	' nova šola	160.000	389.078
Kresnice	adaptacija	načrti za novo		
		šolo	40.000	15.000
Litija-Gradec	nova šola	nova šola	2.050.000	3.547.875
Stara šola v Jevnici in nova, prenovljena s samoprispevkom (Foto: „Zofka")
OSNOVNA SOLA ŠMARTNO
Osn. šola Šmartno
Stan. Pogane
Primskovo
Javorje
Mamolj
Kostrevnica
prizidek nova šola nova šola adaptacija adaptacija popr. strehe
prizidek nova šola nova šola adaptacija adaptacija kritje strehe
1.080.000 370.000 600.000 20.000 45.000 25.000
2.325.684 1.081.192, 1.094.441 104.930 146.508 31.080
OSNOVNA ŠOLA GABROVKA
i
Gabrovka
Gradišče Dole
skupaj:
adaptacija in centr. kur. adaptacija adaptacija in centr. kur.
adaptacija in cen. kurj. adaptacija adaptacija in centr. kur.
300.000 30.000 130.000 5.410.000
334.918 3.650 113.330 10.431.589
Prvi izpit iz solidarnosti smo občani litijske občine z realizacijo programa I. samoprispevka uspešno opravili.
Ob spremljanju izvajanja programa in ob sprejemu poročila o zaključku smo lahko ugotovili, da nista bili realizirani le dve nalogi, in to: adaptacija šol v Ribčah in Kresnicah. Prva je bila začasno ukinjena zaradi premajhnega števila učencev, ki so bili prešolani na sosednje šole.
Za šolo v Kresnicah pa je strokovna komisija ugotovila, da adaptacija ne pride v poštev, zato je v programu II. samoprispevka predvidena gradnja nove šole v Kresnicah.
Kresniško šolo ni več možno popraviti. Zadnji potresni sunki so stanje še poslabšali (Foto: „Zofka")
Ob uvedbi samoprispevka je bil leta 1968 program vrednoten s 5.410.000, dejanska Finančna realizacija pa je bila občutno višja
Viri sredstev:
- samoprispevek občanov
- sredstva delovnih organizacij -sredstva iz prorač. občinp
4 bančni krediti
- drugi dohodki
SKUPAJ:
Planirano
3.860.000 850.000 , 700.000
5.410.000
realizirano
5.956.534 2.572.651 536.784 2.056.488 23.237
11.145.654
Rast osebnih dohodkov zaposlenih v občini v omenjenem obdobju je bila občutno hitrejša kot je.bilo predvideno, pa je zato tudi višina zbranih sredstev iz samoprispevka rasla hitreje.
Vzporedno s tem pa so seveda rasli tudi stroški gradnje, a na žalost mnogo hitreje kot pa osebni dohodki in samoprispevek. Zato pa je bil tudi razkorak med predvidenimi in dejanskimi stroški vedno večji.
S solidarnostjo do novih rezultatov:
Ob spremljanju potreb šolstva, otroškega varstva, telesne kulture in kulture ter realizacije programa I. samoprispevka smo ugotovili, daje potrebno za reševanje potreb na tem področju še nadaljevati z združevanjem sredstev na podlagi solidarnosti.
Občani smo se še pred iztekom I. samoprispevka ponovno odločili na referendumu dne 17. 11. 1974, „ZA'' nov, II. samoprispevek za obdobje od 1. julija 1975 do 30. 6. 1980. leta. t
Kvaliteten pouk in zdrav telesni razvoj otrok lahko zagotovimo le v primernih vzgojno-varstvenih zavodih in šolskih objektih. To smo že zagotovili tistim otrokom, ki obiskujejo nove in prenovljene šolske protore, ostalim, ki še nimajo vseh teh pogojev, lahko to omogočimo v tem obdobju.
Naša družba gre s hitrimi koraki v lepšo bodočnost. Nič nas ne more zaustaviti v našem razvoju, čeprav se pojavljajo nove in nove potrebe na vseh ravneh družbenega življenja. Ni nam žal denarja, prelitega znoja, utrujenih rok, samo da si zagotovimo boljši jutri.
Ob prvi večji solidarnostni akciji v naši občini - realizaciji programa I. samoprispevka smo predvsem otrokom, ki obiskujejo podružnične šole, izboljšali pogoje za učenje in bivanje v šoli. Manj smo storili za otroke v večjih centrih, to namenoma, solidarnost nam je to narekovala, saj so se otroci na podružničnih šolah šolali v najtežjih pogojih.
Vse več je v šolskih klopeh slabokrvnih dečkov in deklic, učencev s slabo držo in telesnimi hibami. Vse več nas je, ki hočemo svoje zdravje krepiti v urejenih športno rekreacijskih prostorih.
Šolstvo, otroško varstvo, telesna kultura, so ta področja našega družbenega življenja, v katera bomo, tako smo se odločili na referendumu 17. novembra 1974, v petletnem obdobju 1. 7. 1975 - 30. 6. 1980, vložili sredstva, ki jih bomo zbrali s samoprispevkom.
Program II. samoprispevka obsega:
1. šolstvo:
gradnja OS na Graški Dobravi v Litiji gradnja OS v Kresnicah gradnja 4 učilnic in telovadnice pri OS Gabrovka
gradnja telovadnice pri OS na Graški Dobravi adaptacija OS Rozmanov trg in gradnja telovadnice napeljava centralne kurjave na OS:
a) Jevnica
b) Polšnik
c) Kostrevnica
7. gradnja telovadnice pri OS Šmartno
8. Sofinanciranje gradnje telovadnice pri OSVačc
9. sofinanciranje gradnje šol. igrišč pri PS
Šolstvo skupaj:
predvid. stroški v din 8.617.000 2.500.000
3.139.000 2.000.000 4.864.000
252.000 .313.350 224.000 1.911.000
■ 600.000 200.000
24.600.000
Šola na Graški Dobravi - naša velika pridobitev   (Foto: „Zofka")
II. OTROŠKO VARSTVO:
Sofinanciranje gradnje otroškega vrtca v Smartncm 160 otrok)
sofinanciranje gradnje otroškega vrtca z jasli v Litiji (80    100 otrok) sofinanciranje objekta za letovanje otrok na Debelem rtiču
SKUPAJ OTROŠKO VARSTVO
1.250.000 1.500.000 250.000 3.000.000
Sprejeti program je ovrednoten v višini 27.600.000 din. Viri sredstev so naslednji:
- občani iz delovnega razmerja in občani, ki prejemajo osebno ali družinsko pokojnino po stopnji 1 '% od netto dohodka in pokojnine,
8,340.000 din
občani, ki opravljajo obrtno
ali drugo dejavnost po stopnji 1 '/< od
ugotovljenega čistega dohodka 705.000 din
občani, ki opravljajo kmetijsko dejavnost po stopnji 1 % od katastrskega dohodka in
poseka lesa letno 305.000 din
- dohodek po stopnji iz brutto osebnega dohodka za katerega /naša povprečna stopnja za leto
1976 1,40'/ 18,250.000 din
SKUPAJ: ; .27,600.000 din
Glede na rast cen in gradbenih storitev je realizacija izvedbe programa drugega občinskega samoprispevka zagotovljena z rastjo osebnih dohodkov, števila zaposlenih, ostanka sredstev iz prvega samoprispevka, bančnimi kreditnimi sredstvi in drugimi dohodki.
Realizacija programa samoprispevka poteka v skladu s časovnim planom:
v zaključni fazi je gradnja osnovne šole na Graški Dobravi v Litiji,
v gTadnji je telovadnica pri tej šoli,
- določena je lokacija za osnovno šolo v Kresnicah, v zaključni fazi je izdelava projekta, izvršena je geološka raziskava tal. naročena je lokacijsko tehnična dokumentacija, v teku pa tudi postopek za pridobitev zemljišča.
- izdelani so »projekti centralne kurjave za osnovne šole Jevnica. 1'olšnikin Kostrevnica.
poravnana je obveznost sofinanciranja objekta za letovanje otrok na Debelem rtiču.
v zaključni fazi je gradnja vrtca v Smartncm,
v postopku je pridobitev zemljišča za gradnjo štirih učilnic in telovadnice pri osnovni šoli Gabrovka.
Z realizacijo programa prvega in drugega samoprispevka bo področje osnovnega šolstva, otroškega varstva in delno tudi področje telesne kulture in kulture ustrezno našim razmeram rešeno.
ŠOLA NA GRAŠKI DOBRAVI
Omenili smo. daje v zaključni fazi gradnja osnovne šole na Graški Dobravi, ki obsega:
16 učilnic, od tega 4 za nižjo stopnjo, ostalih 12 za kabinetni pouk. 2 učilnici za podaljšano bivanje učencev.
- I manjšo telovadnico
kuhinja (centralna), . večnamenski prostor (jedilnica) knjižnica.
skupna predavalnica (amfiteater).
uprav, prostor in zbornica.
govorilnica.
sanitarije.
garderobe.
kotlovnica in / drugi stranski prostori.
Z vsemi temi prostori, ki so razdeljeni v 4 rasterje, znaša površina šole 2.910 kv. m. Že sama velikost nam lahko pove, da objekt ni samo,velik, temveč tudi drag.
Sola je grajena na zemljišču, kije komunalno zelo zahtevno.
Do sedaj, to je do 30. 9. so bila vložena v gradnjo in opremo tega objekta sredstva v višini: 18.354.094 din in to:
a) za gradnjo objekta šole 14.816.957
b) plačilo opreme 1.895.081
c) komunalna ureditev 1.642.085
Za dokončanje objekta vključno z ureditvijo okolice (vhod in pločniki ter ureditev šolskih igrišč) bo potrebno cca 4.000.000 din.
Izgradnja in oprema ter predaja nove šole na Graški Dobravi svojemu namenu nam jc lep dokaz, kako le s skupnimi močmi, torej z v samoprispevku zbranim denarjem, ki jc še oplemeniten s sredstvi TOZD, dosegamo željene cilje, ki bi jih drugače ne mogli doseči. ,
PRI GRADNJI OSNOVNE ŠOLE V KRESNICAH SO PRVI KORAKI 2E STORJENI
' Zadnje dni v mesecu avgustu jc bil na lokaciji za osnovno šolo v Kresnicah opravljen ogled od strani Geološkega zavoda iz Ljubljane. Naloga tega zavoda, kot izhaja tudi iz. pogodbe o oddaji del, jo raziskava trdnosti (zemljišča) oz. strukture tal    zemeljskih plasti.
Tudi krajevna skupnost Kresnice se je že v prva dela aktivno vključila in organizirala Izkop jam.
Istočasno poteka zaključek del pri izdelavi glavnega projekta za osnovno šolo v Kresnicah, katere izdelava je zaupana Interexportu iz Ljubljane. Projekt bo - predvidoma končan do konca septembra 1976, stroški v zvezi;/, izdelavo le-tcga pa sov obliki avansa projektantski organizaciji že poravnani.
Sto let stara šola v Kresnicah
(Foto: „Zofka")
Pouk v novi šoli bo potekal v lepih svetlih učilnicah
(Foto: „Zofka")
Tu bo zgrajena nova šola v Kresnicah
(Foto: „Zofka")
V mesecu avgustu je bil uveden tudi postopek za pridobitev, oziroma odkup zemljišča.
Da pri pripravljalnih delih ne bi kasnili in da bi pravočasno izpolnili vse pogoje za pridobitev lokacij, kot tudi gradbenega dovoljenja za gradnjo šole v Kresnicah, je bila pri urbanistični službi že naročena izdelava lokacijsko-tehnične dokumentacije. '
Iz navedenega lahko ugotovimo, da poteka realizacija programa samoprispevka do sedaj po programu, saj priprava dokumentacije pomeni, da sc bo gradnja osnovne šole v Kresnicah lahko pričela v1 roku - spomladi 1977 in predvidoma končala v istem letu.
Z izgradnjo omenjene šole bi se v mnogočem izboljšali pogoji dela, saj je dosedanja zgradba nefunkcionalna in od potresa močno prizadeta, stara pa je letos okroglih 100 let.
HIŠNIM SVETOM NA OBMOČJU OBČINE LITIJA
INVESTICIJSKO IN TEKOČE VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIS - DOLŽNOSTI HIŠNIH SVETOV
Z zakonom o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je gospodarjenje s stanovanjskim fondom v celoti prešlo v roke uporabnikov - stanovalcev, ki preko zbora stanovalcev, hišnih svetov in zbora samoupravne enote pri Samoupravni stanovanjski skupnosti upravljajo s stanovanjskimi hišami.
Sredstva za vzdrževanje stanovanjskih hiš so zaradi nesorazmerne rasti stanarin napram cenam gradnje stanovanj zelo skromna in jih moramo kar najbolj smotrno koristiti. To pa je brez sodelovanja vseh hišnih svetov nemogoče.
Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v 10. členu določa, da morajo zbori stanovalcev sprejeti plan tekočega vzdrževanja stanovanjske hiše, ki ga pripravi hišni svet. V 12. členu pa zakon določa, da mora hišni svet predložiti stanovanjski skupnosti program potreb za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše za naslednje leto.
Prosimo hišne svete, da nam najkasneje do 26. novembra 1976 predložijo plane za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in potrebe investicijskega vzdrževanja v naslednjem letu.
Pri izdelavi planov naj hišni sveti uporabljajo Odlok o podrobnejši določitvi kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, ki gaje izdala Skupščina občine Litija, objavljen pa je bil v Uradnem listu SRS, št. 1/75. Odlok smo dostavili vsem hišnim svetom in stanovalcem.
Hišne svete opozarjamo, da bo stanovanjska skupnost razdelila sredstva za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš na podlagi potreb po izdelanih planih in med letom ne bo možno upoštevati nobenih naknadnih naročil za opravljanje del razen v primerih nujnih vzdrževalnih del v stanovanjih in na stanovanjskih hišah.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija
i.K'V 'i j"1
f      i i.
CENE STANOVANJ V OBČINI LITIJA
Na podlagi določil družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj v občini Litija, po katerih je določeno, da za javnost podatkov in cen skrbi stanovanjska skupnost, javno objavljamo strukturo cene stanovanj za stanovanjski stolpič na Rozmanovem trgu 30 v Litiji in za blok v Ga-brovki.
1. Stanovanjski stolpič Rozmanov trg 30, Litija: a) izhodiščna cena na dan 15.8. 1975 je bila od tega
- proizvodna gradbena cena
- odvisni stroški skupaj od tega
- pridobitev in priprava stavbnega zemljišča
- tehnična dokumentacija
- administrativni postopek, soglasja, komisija
- prispevek za spremembo namembnosti zemljišča in za vodni sklad
- prispevek za vodovod
- stroški skupne kotlarne
- stroški toplovodnega razvoda
- stroški vodovodnega in kanalizacijskega priključka
- stroški priključka na NN elektro omrežje
- ureditev funkcionalnega dela zemljišča
- odškodnina za uporabo zemljišča
- obresti 4 %
Stolpič ima 1.595,27 m2 stanovanjske površine. Rok predaje je bil 31. 8. 1976. Končna prodajna cena je bila izračunana v skladu s podražitvami, ki jih spremlja Biro beništvo SRS. Skupne podražitve na proizvodno gradbeno ceno so bile 3,68 %, in za ureditev 45,24 din/m2
Končna potrjena prodajna cena stanovanj je:
a) proizvodna gradbena cena
b) odvisni stroški
SKUPAJ /
5.911,12 din/m2
i .067,00 844,12
235,00 50,67 5,02 13,79 37,61 119,12 18,81 18,81 9,40 125,00 5,69 202,68
din/m2 din/m2
din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2
za grad-zunanjo
5.253,52 din/m2 -889,36 din/m2 -
6.142,88 din/m2
85,50% 14,50%
- 100 %
2. Stanovanjski blok Gabrovka
a) blok je bil oddan v gradnjo z zbiranjem ponudb najugodnejšemu ponudniku GIP Beton-Zasavje Zagorje; gradnja se je izvajala po sistemu .gradnja za trg"; čiste stanovanjske površine v bloku je 411,10m2.
b) izhodiščna cena objekta je bila določenas ponudbo in je obsegala:
- gradbena cena objekta po glavnem projektu
št 565/74                  ^ 2.880.522,00 din
- gradnja kanalizacije (kanal A) 142.162,70din
- ostali odvisni stroški 86.692,00 din
SKUPAJ 3.109,376,70 din
Končna prodajna cena je bila izračunana po enakem postopku kot za stanovanjski stolpič v Litiji, le da so odvisni stroški povečani za stroške, ki niso bili predvideni in da so bili nekateri izkopi za
gradbeno jamo in kanalizacijo izvedeni v terenu V. kategorije. ,
Končna potrjena prodajna cena objekta je:
a) gradbena cena objekta 2.880.522,00 din podražitve v času gradnje 1. 2. 76 - 31. 8. 76 70.378,85 din dodatni stroški zaradi izkopa gradbene
jame v terenu V. kategorije 21.700,00 din
SKUPAJ 2.972.600,85 din
b) gradnja kanala A 142.162,70 din dodatni stroški zaradi izkopa kanala
v terenu V. kategorije >     50.206,50 din
SKUPAJ 192.369,20 din
c) odvisni stroški skupaj 259.148,84 din
- prispevek za priključek na elektro omrežje 29.965,60 din
- stroški izdelave lokacijsko tehnične dokumentacije 12.000,00din
- priključek objekta na glavno kanalizacijo 5.000,00 din
- ureditev dostopa do objekta 18.000,00 din
- zunanja ureditev 36.000,00
- stroški priključka na glavni vodovod 7.620,00 din
- stroški priključka na elektroomrežje 11.240,00 din
- prispevek za priključek na vodovod (plačilo KS Gabrovka) 39.500,00 din -glavni projekt objekta (samo 50% od 162.535,00) 81.268,00din
- prestavitev obstoječe kanalizacije 15.083,84 din
- stroški za pridobitev uporabnega dovoljenja 1.440,00 din
- sprememba namembnosti zemljišča 2.032,00 din
SKUPAJ a + b + c= 3.424.118,90 din
oz. 8.329,16 din/m2
Samoupravna stanovanjska skupnost
Priprava za tisk: (j^Kl^Hbep - Tisk:      tiskarna ljudske pravice