Oblikovanje in uporaba sredstev socialnega zavarovanja Znano je, da dajemo v naši država vi-soka sredstva za sooialno zavarovanje. To kažejo tudi podatki o odstotkii, s katerim sodeluje soeiahvo zavarovanje pri razde-litvi narodnega dohodka, kar smo opisaii tudi v prejšnji stevilki. VišLna te vsote in specifična dejavnost shižbe soeialnaga za-varoraiija (ustraritev zelo široke zaščke naših delovnih ljudi) povzročaita, da spremlja sknpnost s posebno pozornostjo trošenje akladov v ta namen in noimkovi-tost zavarovanja zavarovamcev. Tako prvi kakor drug1! vzrok vplivata tudi na to, da je vsak naš človek zolo zaintetresiran na rsej dejavnosti socialnega zavajovanja (zdravstveno zavarovanje, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, dodaitki za otpoke itd.)- Na precej omejenem prostoru ni mo-goče podati popolne podobe vseh proble-mov socialnega zavarovanja. Zato se \x>-mo ustavili samo pri nekaterih ptoble-mih s tega področja. Lanske izknšnje Jaano je, da je odvisno gibanje dohod-kov in izdatkov socialnega zavarovanja od splošnih ekonomskih in drugiih pogo-jev, nato pa tudi od učinkovitosti ukre-pov same službe socialnega zavarovanja. V 1. 1956 so nekateri storjeni ukrepi dali ustrezne driižbcne rezultate in 7/naino zmanjšali izdatke. To se predTsem nanaša na spremenjeni cenzus pri dodatkih za otroke in na uvedbo zaščitnega dodatka pri pokojninah. Po drugi strani pa so ne-katera pričaikovanja niso izpoluila. Cene zdravstvenih uslug se njso stabilizirale. Uvedba posebnih stopenj prispevkov, v prri rrsti za preveliko števnlo bolezni v posaineznih podjetjih in podobno. ni po-polnoma aktivizirala gospodarskih orga-nizacij, da hi bolj ščitile zdravje zajx>sle-nih dftlavcev. V gibaoju izdatkov in dohodkov vidimo uspebe in slabosti službe socialnega za-Tarovaoja. Posamezne lanske izkmšnje so lahko t tem smislu zelo koristne za na-dajjnje delo. Kaj bi bilo treba doseči V delu ambulantno poldkliničniih usia-nov je treba težiti po bolj sodoinni in učink-oviti zaščiti zdravja zavarovanih oseb in po racionalnejšem zdranljeiiju. (Nadaljevanje na 15. etrani) AKTIVNI ZAVAROVANCI IN IZDATKI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V INDEKSNIH ŠTEVILKAH (1953 = 100) 203,5 19 53 19 54 1955 1 956 Skupni porast izdatkov zdravstvenega zavarovanja od 1. 1953 do 1. 19?6 pojasnjujejo razen s povečanjem zmogljivosti in z intenzivnejšim poslnžev«. ujem zdravstvenih uslug pretežno s poj-astom cen zdravstvenih uslug. ki so v tem razdobju rasle povprečno za okrog 15 odstotkov v primerjavi s pred-hodnim letom. Dohodki socialnega zavarovanja po virih (v inilijonib. dinaxjev) 1954 1955 1956 1957 Od gospodarskih organizacij 8?.9»1 97.0«0 101^52 109.147 CM ustanov, nradov in drnž- benih organizacij 27.966 31.164 34^19 36^553 Od zasebnih delodajalcev 1.911 1.970 1.865 2.000 Od pogodbenih zavarovancev 124 204 227 246 Drugi dohodki 734 484 237 254 Sknpaj 118.726 130^82 138.300 14&200 Izdatki socialnega zavarovanja po skladih (v milijonih dinarjev) 1-955 1956 1957 1954 33.307 40.888 47^35 54.260 27.988 31.059 38.740 42.100 41.650 47.655 47.765 49.580 * Skupaj z drutgimi izdatki sddada dojgoročnega zavarovatija. Zdravstveoo zavarovanje Invalidnine in pokojnine* Otroški dodatkf AKTIVNI ZAVAROVANCI IZDATKI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA PO SKLADIH V LETU 1956 47.8 3 5 38.740 47 765 1954 1955 1956 1957 Zdravstveno zayarwvanje Invalidnine in pokojnine Dodatki za otroke (Nadaljevanje z 12. strani) Novo obračunavanje uslug. ki ga izvaja del teh ustajiov, je vsekakor korak na-prej v tej sineri. Ljudski odbori doslej niso popolnoma oblikov&li niti strokovne kontrole nad delom zdravstvenih ustanov. Sevedu vpliva to tudi na učinkovitost za-jeite zavarovancev in na racionalno tro-ienje skladov. Pri izvajanju invalidsko pokojninskega /avarovanja je praksa posamezuih zavo-ilov zclo različna, pogosto pa so nekatpri nostopki tudi nezakoniti. To povzrova ali -kodo skladom ali pa okrne pravice za-varovancev. Pri prekomernem trošenju -Uadov še bolj pride do izraza ra/lično nporabljanje pravnih norm v poknjnin-?kem zavarovanju in v precejšnji meri nesodobna ocena tlelovne sposobnosti. Ta pojav spravlja v n&golovost nresničenje iudi tistili možnost-i, ki j,ih sedanji sistem invalidskega zavarovanja nudi. in po-vzroča skupnosti znatno škodo. Izdatke za otroške dodatke smo zmanj-šali v 1. 1956 za 4,8 milijardc dinarjev. in !fi na račun tistih zavarovancev. ki .imaio ~e druge dohodke za vzdr/evanje otrok. To smo dosegli s spremembo cenzusa, ki <;lnži za osrmvo za nndnljnje pravice na otroški dodatek. Na tem pod-ročju ostane še naloga sprostiti postopek in načia iz-dajanja dokumentov in okreptti kontrolo nad izplačevanjem dodatkov. Znatna sredstva za preventiivo ostajajo neizkoriščena, ne napravijo se potrebni ukrepi, vse to pa škodi zdravju zavaro-vancev in povetuje izdatke za njihovo zdravijenje. Tu bi bilo treba predvsem določiti prvensKene naloge. Prav tako je treba okrepiti tudi kon- trolo nad plačevanjem prispevkov za so-cialno zavarovanje. Z revizijo je bilo ugotovljeuo. da si določeni zavezanci pri-zadevajo, da bi se izognili, ali pa da bi vsaj odkv.ili plačilo prispevkov. Ugotovitve, ki so lahko koristne Naj začnemo pri plačevaaju prispev-kov. Neredno obračunavanje pripelje do dolgovanja znatnih vsot skladom soeial-nesra zavarovanja. lako so v Zagrobu sa-rno pri nekaj pregledanih [x>djetjih ugo-tovili zaostanek v višini okrog 95 milijo-iiov dinarjev, ua Reki 14 milijonov. v Za-dru 38. v Pulju 20, v Bosni in Ilercegovini 93 milijonov itd. Podatki statistiune službe Zvezuega za-voda za socialno zavarovanje kažejo, da rastejo cene prejjfledov »avarovancev liitreje oil njiliovega števila in <>d delov-iiih ur zdravnikov v ambulantno pollkli-nični tnreži. Podobno je stanje tudi glede cen bolni.ških uslug. Prav tako je bilo ugotovljeno.da izostanki z dela upadajo. Porast števila mvalidov je v primerjtivi 7. nanovo zano^lenirni aktivninii zavar«-vanci in starostnimi upokojenci zelo ve-bk. Pri mnogih zavaro-vancili pogosto opažamo znatno zmanjšanje delovne sp<>-sobnosti. Mislijo, da ocena invalidnosti in ukrepi za rehabilitacijo in zaposlitev ta- kih oseb ne bazirajo na veljavnih pied-pisih. O tem pričajo tudi mnogi primeri, ko se invalidski upokojenci sanii zaipo-slijo in celo odpovejo invalidskim pokoj-niiiam. To se dogaja zato, ker proglasimo trajno nesposobnost prej, preden podvza-memo učiukovito zdravljenje. To &o vprašanja, za katera mislimo, da so v vsej problematiki socialnega zara-rovanja bolj pouicmbna. Jasuo je, da daje skupinost velika sredstva za zavarovanje delovnih ljudj, hkrati pa je tudi zelo za-interes.irana za troSenje tek sredstev in za morebitne prihranke. Organe družbe-tiega upravljanja morajo na tem zelo važ-nein in občutljivem področju voditd osnov-na načela; čim boljša in čim bolj učinko-vita zaščita ob' čim raanjših stroških. Samo tako bomo dosegli, da bo tudi vsak naš zavarovanec skrbel za pravilno tro-šenje teh skladov. B. S. š t e v i 1 o opravljenih pregledov in uslug v ambulantno-polikliničnih ustanovah in število bolniških dni (v tisočih) 1954 1955 1956 1957 Pregledi in usluge 33.614 39.759 46.000 50.300 Bolniški dnevi 13.086 14.454 15.080 15.690 Število otrok, za katere izplačujejo dodatek, in število uživalcev invalidnin in pokojniii 1954 1955 1956 1957 Otroci 1,556.000 1,639.000 1,635.000 1,706.000 Invalidnine in pokojnine 397.000 428.000 461.000 490.000 Oohodki socialnega zavarovanja po posebnih stopnjah (od podjetij, v katerih je velik od- stotek bolezenskih dopustov,_ slaba higiensko-tehnična zaščita itd.) (V milijonih dinarjev) 1955 1.660 1956 3.430 1957 3.900 Odstotek dnevno odsotnih 1954 4,3 ! 1955 4,0 1956 4.0 1957 3,9 Izdatki socialnega zavarovauja v primerjavi z oarodniin dohodkom v letn 1953 (V odstotkih) Jugoslnvija 9,4 Avstrija 11,0 Belgija 8.8 Francija 8.3 Zah. Nemčija 10.1 Italija 8.1 Nizozemska 5,8 Norveška 2.9 ^vedska 6^0 Švica 3.5 Vel. Britanija 4.0 Japonska 2,0 Finska 7,7 Splošna pripomba: Vse podatke v tej rubriki je dala na razpolago sta-tistična služba Zveznega zavoda za socialno zavarovanje. Podatki za le-to 1957 pomenijo planirane številke Zveznega zavoda za socialno zava-rovanje.