Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 »14., za pel letaj 8 »Id., za četrt leta 4 »ld., la jeden mesec 1 »Id. 49 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo'leto 12 .»ld., za pol leta S »ld., za četrt leta 3 »ld., za jeden mesec 1 »ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 »ld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 1 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlfitvo [in etspedlclja3|v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove nlice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izrzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Letnik XXIII. Štev. 31. V Ljubljani, v četrtek 7. februvarija 1895. Boj proti duhovščini v Istri. Iz Istre dne 3. febr. 1895. Na svetu gode »e čudne reči, toda nikjer tako čudne, ko v naši tužai Istri. Prav res tužna Istra v vsakem oziru ! Vendar nekaj časa sem bi se vsaj ne smela imenovati zapuščena, kajti ni ga skoraj časnika tostran Avstrije, ki bi ne omenjal, več ali smanj, eaše Istre. Tako toraj Istra ni zapuščena! Toda, da bi to res bilo t Morda Istra še nikdar ni bila take žalostna, tužna, ko zadnje čase. Do sedaj napadala je italijanska klika posamezne narodnjake, posamezne duhovne, toda sedaj napovedala je boj vsej duhovščini slovanski, da, še celo italijanski. — Prvi dokaz temu nam je res nesramno početje, nesramne laži, ki se govore in pišejo po italijanskib-judovskih časopisih o našem prečastitem škofu, msgr. Glavini. Da je pa nižja duhovščina še tem bolj izpostavljena javnemu zasmehovanju lažnjive iredente, je pač znana stvar. Resnično je, kakor je omenjal „Pr. list", da morajo duhovniki nositi s saboj samokrese. Žali Bog, da mora tako biti; a še bolj žalostno, da jih morajo nekateri še celo rabiti! Toda kaj čemo! Ako nočemo, da nas laška druhal ne ubije s kamenjem, moramo si pomagati sami. Dokazov očitnega zasmehovanja imamo na izbiro. — Ako greš v Koper, ali Piran, ali iz Trsta v Koper, povsod zadeneš na laške zagrizence, ki komaj čakajo, da te zasmehujejo. Posebno se to kaj pogosto dogaja v Kopru. Tam je že dobro znana petorica koprskih advokatov. Hitro sta dva ali trije za teboj. Ako nočeš slišati njihovih neslanih opazk, moraš hiteti in si zamašiti ušesa. To pa opozori drugo lačno druhal, in tako si v vedni nevarnosti, da ti ne prileti pri belem dnevu kak kamen v glavo ali pa še celo kaka pest. Taki napadi „dell'avite colture" ne le na duhovne, ampak sploh na na- rodnjake — kakor nam pričajo dogodki v Poreču — ponavljajo se vsak dan. — A še lepše pride. Pred kratkim polnila je enaka druhal laških »oli-kancev" med katerimi se je odlikoval deželni poslanec in župan dr. Venier v Bujah z vsakovrstnimi lažmi ušesa nekemu slovenskemu kmetiču, polnila tako, da sam ni vedel, kje da je. Seveda ubogi duhovni so bili prvi na vrsti. »Kaj čete hoditi za vašimi duhovni; to so sami sleparji. Poglejte sadaj so napravili vsi mladi duhovni, kapelani in župniki, prošnjo na papeža, da bi se smeli poročiti, in med temi je podpisan tudi vaš župuik. Take župnike in duhovne imate !" Tako so signori „dell'avita coltura" možu lagali. Mislimo si lahko, kako se je možu vse to čudno zdelo 1 Seveda, na srečo, ni verjel niti besedice, ampak je molče odšel. Ako bi pa verjel in ž njim mnogi drugi ! — V neko vas blizo Kopra prišel je dne 7. januvarija t. 1. znani laški agitator Andrej Maroich. Tudi 'njemu se vrte oči, kakor bazilisku , ako vidi mrčesa , ako vidi slovenskega duhovna. Pri tej priliki razlil je seveda svoj žolč najpopred na slovenske duhovne. »Veste kaj je duhoven ?" — seveda slovenski — tako vpraša nekega moža. In na to je rabil izraz, ki ga ne moremo niti s prvo črko zapisati, izraz katerega čujemo pri ljudeh, ki so moralično na najnižji stopnji. — A vse to bi potrpeli radi, saj znamo, da smo Slovani narod, ki mora še nekaj časa trpeti. Zato trpimo, ker vidimo v bližnji prihodnost tudi za nas isterske Slovane bližati se lepše čase. — Toda naši narodni nasprotniki šli so še dalje; dotaknili so se očividno cerkve. Že v sedaj zaključenem deželnem zboru isterskem imel je priti na vrsto predlog, da naj se matrike odvzamejo duhovnikom. Tak predlog se je seveda skuhal v Trstu in tudi v Trstu v III. seji dne 25. prosenca prišel ua vrsto. Dotični predlog ali resolucija, kakor nam piše »Edinost" se glasi: »Z^ozirom na okolnost, da vpisovanje porok, porodov in smrti, kakor je v porabi dandanes, ne more odgovarjati svcjemu namenu in je protivna načelom napredne omike, sklepa deželni zbor tržaški, da se s posebno postavo odvzame duhovščini vodstvo civilnih matrik ter da se isto izroči upravnim organom posamičnih občin. Nalaga se deželnemu odboru, da vloži v tem smislu prošnjo predsedništvu ministerskega sveta in pred-sedništvu poslanske zbornice". Seveda, bila je resolucija soglasno vsprejeta. Proti komu je naperjen ta predlog ? Ker je vse to delo tržaških framasonov, odgovorimo za sedaj le kratko, da proti duhovščini in ž njo proti narodnosti. Pri tej resoluciji imajo svoj dolgi in krivi nos judje — ki se jim sline ced^ po civilnem zakonu itd. itd. — po tem, kar so na Ogerskem dognali. — Čaka nas toraj boj ; a ne bojimo se ga. Kakor do sedaj, ostali bodemo trdni za vero, dom in cesarja, a oprezni bodemo še bolj, in sicer, ker bodemo prisiljeni. Tedaj se nam ne bode treba bojevati le za naš ubogi, tlačeni narod, ampak tudi za vero, vedno pa za oboje, kajti mi predobro vemo, da, ako nam nasprotniki narod izneverijo, mu potem gotovo odvzamejo tudi vero. Saj to se že sedaj godi v Trstu. Uvod za ta boj nam je prinesel „11 Piccolo" od 28. jan. št. 4768, pod naslovom : Cronica locale e fatti vari. Boj je napovedan vsej tržaški duhovščini, v prvi vrsti seveda proti slovanski. Želeli bi, da bi vsi bralci brali »prekrasen" Članek in sicer v izvirniku, ker prestavljen bi polovico »lepote" ne imel na sebi. — Da se napoveduje v Trstu stroga preiskava pri tr-žašk m magistratu zaradi podpisov škofove zaupnice iu sicer pri katehetih mestnih ljudskih šol, kakor nam ve povedati „11 Popolo", če še to povemo, povedali smo vsaj nekaj. Ali ravno s »Popolo" smemo vzdihniti, če je to res : „E' un colmo 1" in na rame ter ga nosili po dvorani med tisoči naroda, ki ga je oduševljeno pozdravljal kot prvaka in velikana med našimi glasbeniki. Moža tolikih zaslug in tolike znamenitosti tre-balo bi opisati vsestrano in strokovno, pa nam je drago, ko smo zvedeli, da naš neutrudljivi profesor Kuhač zbira vse gradivo, da napiše obsežni življenjepis iu študijo o našem macstru. Pred nami leže od samega mae3tra Zajca popisani podatki o njegovem življenju, katere je sam napisal ter jih dal pokojnemu Avgustu Senoi, ki jih je porabil za životopis, napisan 1. 1874. Le te podatke pa smo prejeli od prof. Kuhača, kateremu jih je odstopil Zaje sam, a podatke o njegovem delovanju od I. 1874. pa do 1. 1894. smo prejeli od uredništva političnega dnevnika »Hrvatske". Napisal jih je sam Zaje. Potemtakem je to, kar smo v tem napisali, autentično, ter upozorujemo, da dve operi, kateri je uglasbil Zaje nista še do sedaj bili prikazani, a to ste operi »Adelin" in »Mesinska nevesta". 0 prvej operi je napisal Zaje: »To opero sem že šestkrat predelal" a o drugej pravi »libretto po Schillerovej tragediji". Skoda je, da se s temi glasbotvorinami ne upoznamo, ker so napisane ob času, ko je Zaje v zunanjem svetu slavil največa slavlja. Ker se sedaj pripravlja pri nas vse, posebno glasbeni zavod, gledališče ter pevska društva, da LISTEK Ivan pl. Zaje. (Konec.) Leta 1870 so Ivana Zajca poklicali v Zagreb. On je ponudbo sprejel ter se nastanil v Zagrebu, kjer je postal ravnateljem opere in glasbenega zavoda. Tukaj si je stekel Zaje nevenljivih zaslug za kulturni napredek hrvatskega naroda, ki se ima zahvaliti v prvem redu n jegovemu geniju, da prednjači tudi v glasbi na slovanskem iugu. Prvo njegovo veče delo, ki ga je sestavil v Zagrebu, je bil Jeiačičev requiem, a izmed oper naj omenimo sledeče: »Mi-slav" v treh dejanjih; »Ban Legat" historična opera v treh dejanjih, »Brankovič", »Master John" primorska komična opera v treh dejanjih ; »Vjeti Amor" v jednem dejanju ; „Nikola Subič Zrinjski" historično muzikalična tragedija v treh dejanjih; »Li-zinka" v treh dejanjih; »Dvorski konditor" v treh dejanjih; »Pan Tvardovski" v petih deji-ajih; »Zlatka" ljudska opera v treh dejanjih, »Gospe in Husari" v treh dejanjih; »Dobrovka" v treh dejanjih; »Kra Ijev pir" in „Zenitbena proščenja" v jednem dejanju. Razun že omenjene »Armide", od katere je izvršil že 2 dejanji, sestavlja sedaj alegorijo »Prvi greh" za katero je napisal Litvije Kranjčevič tekst. // & Prav lepo piše o zaslugah Zajčevih za hrvatsko glasbo »Prosvjeta" v 3. številki, ko pravi: »Glasna jasna", »Frankopovka", »U boj", »Pojmo pjesmu", in mnoge druge pesme budo Hrvate navduševale in bodrile skoz veke. Ivan pl. Zaje, zavzema kot skladatelj hrvatskih oper, večih koncertnih glasbotvorin, kantat, sinfonij in maš tako odlično mesto, da smo mu dolžni naj-globokejo zahvalnost. Brez njega bi bili mi v umet-nej glasbi siromaki. Brez njega ne bi bilo od Lisin-skega semkaj takšnih hrvatskih oper, kakoršnih imamo danes v njegovih delih. Njegova glasba je polna talijanskih primes, ali je polna tudi hrvatskih narodnih čustev in narodnega izražaja. Ona more ganiti srce in dušo, odu-ševljuje in krepi, a kadar toži, nariče in hrepeni, tedaj vzdrkčejo naši najtajni živci. Macstro dela še vedno neumorno, ter ima še mnogo večih del, katerih do sedaj še ni priobčil, ali ko pridejo na svitlo, ga bodo še bolj proslavile. Fantazija mu je jedra in živahna kakor v mladosti njegovej in zategadel moramo od njega pričakovati še mnogo proizvodov." Ne trdimo preveč, da uživa Zaje v našem narodu največo popularnost, ali skromnost njegova ni dopuščala, da se svečano proslavlja. Ali vendar so ga do sedaj pri vseh večih narodnih svečanostih, kjer au zbirajo sinovi hrvatskega naroda, vzdignili \ 8 icer presega to vse meje. Pravi začetek hudih bojev, ki uas čakajo. Toda, oborožili se bodemo še bolj, ne le s samokresi, ampak s pomočjo božjo, potem se ne bojimo nikogar. Le to še slednjič opomnimo, da ta Bcolmo" ne velja le nam, Slovanom v Istri, ampak za nami pride še kedo drugi na vrsto. — Bodimo toraj pozorni dokler ni še prepozno 1 ____ Kranjski deželni zbor. (X. seja dne 5. febr. 1895.) (Konec.) Posl. Klun poroča o vpeljavi deželne naklade na pivo. Ker smo dotični utemeljevalni govor poročevalčev pričeli že v včerajšnjem listu, ni treba na tem mestu obširneje poročati. V lanskem zasedanju že so se vršili dogovori, kako naj se v prihodnje pokrivajo vedno rastoči redni in izredni troški deželni. Večina deželnih poslancev je že tedaj opozarjala, da bode treba iskati nov vir dohodkov, da se dež. proračun spravi v ravnotežje. Ni se pa mogla odločiti za nasvet manjšine, da bi se za 4°/0 zvišale deželne priklade na direktne cesarske davke, kajti prizadeti bi bili posebno oni davkoplačevalci, ki že sedaj tožijo o hudih davčnih bremenih. Zato je obveljala resolucija, da dež. odbor brez zamude prične potrebne preiskave in poizvedbe glede vpeljave deželne naklade na pivo, ter v letošnjem zasedanju poroča dež. zboru o vspehu svojih poizvedavanj in stavi primerne nasvete. Izvršujoč ta sklep je dež. odbor poizvedel, da se je skuhalo na Kranjskem sploh 1890. 1. 54.837 hI. piva, 1891. leta 73.173 hI., 1892. 1. 85.563 hI. 1893. leta 93.543 in 1894. leta 84695 hI. Iz druzih kroaovin pa se piva uvaža povprek 30.000 hI. Ker pa se ga izvaža približno 10.000 hI., sme se računati, da se ga na Kranjskem povžije nad 100.000 hI., in sicer v Ljubljani do 20.000, na deželi nad 80.000 hI. Ako se vzame za podlago 12 stopinjsko pivo, znaša državni davek od hektolitra na deželi 2 gld. 85 kr., v Ljubljani pa z mestno doklado 4 gl. 94 kr. Z ozirom na to, da je treba pospeševati pivovarsko industrijo in da bode nova deželna naklada na pivo v prvi vrsti zadela konsumente, noben poslanec ni brez pomisleka priporočal te naklade. Toda, kakor že rečeno, je potrebščina dež. zaklada v mnogih poglavjih zelo narasla, troški za pouk in omiko ter dobrodelne zavode zvekšujejo se od leta do leta, razširiti bode treba kmalu deželno blagajnico in prihodnje leto že odpade državni donesek za dež. posojilni zaklad v znesku 127.227 gld. Sedaj nastane vprašanje: kako naj se pokrije ta potrebščina, oziroma primanjkljej ? Davkoplačevalci vseh vrst so že preobloženi z občinskimi, cestnimi, zdravstvenimi, šolskimi in drugimi dokladami. Ako se pomiBli, da stane hektoliter piva v pivarni 11 do 12 gld. in ga prodajalec toči po 20 kr. liter, ima torej v Ljubljani pri hektolitru najmanj 6 gld. kosmatega dobička torej se ni bati, da bi vsled tega cena pivu poskočila ter se zmanjšal konsum. Isto velja za deželo, kjer proslave 251etnico, odkar je Zaje prišel v Zagreb, ponudila se lepa priložnost, da se izvajajo poleg najobljubljenejih glasbotvorimi njegovih tudi odlomki njegovih nam nepoznatih nam del. Ni li čudno, da popotnica od Zajca (in 1. 1869.) ki nosi naslov „Stros8mayerova poputnica" ni še do dandanes nikjer izvedena ? , P;i tej priložnosti moramo vendar tudi omeniti, da je Zaje izkusil v našej domovini marsikaj neugodnega, kakor mnogi drugi znameniti ljudje. To je naša dolžnost, da smo to omenili in sicer le zaradi tega, da se po mogočnosti zabranijo in odstranijo take krivice. Naš maestro se more sicer tolažiti s tem, da se bode njegovo ime spominjalo skoz veke in veke kakor se bodo njegove pesme pele v vseh zemljah kjer stanujejo Hrvati. Z njegovo pesmijo, z njegovimi glasbotvorinami smo proslavili toliko vzvišenih časov našega narodnega življenja, da je s spominom nanje vedno vezano tudi ime Zajca. Tako naj bode tudi r prihodnjosti, naj nas čarni glasi njegovih pesem ogrevajo in odušov-ljujejo srce kakor do sedaj". Tudi Slovenci čestitajo umnemu glasbotvorcu k njegovej 251etnici, saj so tudi med njimi tako obljubljene pesme njegove, da so skoraj pri vsakej veČej svečanosti katera njegova popeva. Bog naj vzdrži še mnogo let največega hrvatskega glasbenika na slavo in korist Hrvatom in Slvvencem 1 je naklada na pivo mnogo nižja. Tudi pobiranje dež. naklade od piva bi ne povzročilo mnogo troškov, ker dežela že pobira samostojno naklado na porabo žganih opojnih tokočin. Dalje je treba opozarjati, da si nekatere avstrijske dežele že pomagajo z naklado na pivo; tako se v Dalmaciji pobira od piva 90 kr. per hektoliter, na Goriškem 50 kr., v Istriji 1 gld. 70 kr., v Trstu 200 odstotkov doklade pri uvažanju piva, v Galiciji 50 kr., na Solnograškem 30 kr. in na Štajerskem po 1 gld. na deželi in po 70 kr. v Gradcu. Na Češkem je deželni zbor že sklepal o vpeljavi, ki pa se ni izvršila, ker jako mnogo občin že pobira to naklado za občinske potrebščine. Iz teh in drugih razlogov sta deželni odbor in finančni odsek prišla do sklepa, da ne kaže druzega, kakor vpeljati to naklado, 8 katero bode mogoče vsaj deloma pokriti letošnji primanjkljej, ker bode itak treba kmalu zvik-šati doklade na direktne davke vsaj za dva odstotka, ali pa prenehati z raznimi podporami za ceste, vodovode, zboljšanje zemljišč, vrejevanje hudournikov itd. Po vsem tem predlaga finančni odsek. 1. V delno pokritje deželnih potrebščin pobirati je leta 1895 samostojno naklado 1 gld. od vsakega hektolitra po-vžitega piva ne glede na saccharometersko stopinjo. 2. Pfiloženemu načrtu zakona se pritrdi. Poslanec dr. Schaffer se načeloma ne izreka proti vpeljavi naklade, vendar pa naj se naredi razloček med deželo in zaprtim mestom Ljubljano. V istem smislu govori poslanec Hribar, dočim poslanec Luckmann naglaša, da se bode podražilo pivo, ki je najcenejša pijača za revnejše ljudi, ter predlaga, da se o predlogih preide na dnevni red. Deželni predsednik baron H e i n poudarja, da on s svojega stališča ne more priporočati izjeme za Ljubljano. Bes je, da ljubljansko mesto mnogo do-naša v deželni zaklad, a ima tudi večje prednosti in dohodke, kakor dežela. Tako n. pr. se v Liubljani grad^ vsi večji deželni zavodi, od katerih ima v prvi vrsti mesto korist. Šolstvo v Ljubljani je mnogo bolje vrejeno, kakor po deželi itd. Zato naj se sklene za Ljubljano jednaka naklada. Poslanec Š u k 1 j e navaja pomisleke proti nakladi, toda z ozirom na primanjkljej nasvetuje 50 kr. od hektolitra za mesto in deželo. Dr. vitez B1 e i w e i s podpira predlog dr. Schafferja, poslanec P a k i ž pa predlog finančnega odseka, češ, da bode vendar laglje prenašati to naklado na pivo, kakor pa na direktne davke, ki so itak že dosegli skrajno mejo. Konečno poročevalec Klun obširno odgovarja na razne ugovore ter priporoča predloge finančnega odseka. Pri glasovanju sta bila odklonjena predloga poslanca Luckmanna in Šukljeja z veliko večino, sprejet pa je bil s 16 proti 14 glasovom predlog dr. Schafferja, da se na deželi pobira od hektolitra piva po 1 gld., v Ljubljani po 70 kr. Za ta predlog so glasovali zastopniki veleposestva, večina zastopnikov mestnih skupin in dva ali trije kmetski poslanci, ki pa niso kmetje. Sprejet je bil tudi dotični načrt zakona ter rešeni prošnji pivovarjev in gostilničarjev ljubljanskih. Naklada na pivo. (V deželnem zboru govoril poslanec K 1 n n.) (Dalje.) Pogled na direktne eesarske davke in deželno naklado pa nam kaže, da tudi nikakor ni mogoče, sedanji deželni nakladi še kaj pridejati. Cesarski davki so silno visoki, kar priznava država sama, ki jih hoče po davčni preosnovi zmanjšati. Tudi deželna doklada je dokaj velika, ker znaša že 38 odstotkov, in kakor je razvidno iz lani razdeljenega izkaza gosp. poslanca Lenarčiča, tudi občinske doklade niso najmanje, ampak v mnogih občinah presegajo celo deželno naklado. In ta bremena so tem občutljivejša, ker se pri zemljiščih in hišah odmerjajo od tako imenovanega čistega dohodka, ki pa večjidel ni tako velik, kakor ga proračunajo, ampak dostikrat veliko manjši. Ker naj se pa le pravi in ne dozdevni dohodek obda-čuje, direktni davki nikdar ne morejo biti prava in zanesljiva podlaga za pokritje deželnih troškov. Pa tudi pridobitni in prihodninski davek, ki se našim obrtnikom in trgovcem nakladata, sta dostikrat tako samovoljno in tako visoko odmerjena, da davek požre ves dobiček in zaslužek in da bi bila vnebovpijoča krivica, povikševati še deželne naklade na pridobitni in prihodninski davek, ki ga ljudstvo že v dosedanji meri ne more zmagovati. Ako bi torej pomnožili deželno naklado na di- rektue cesarske davke, bi zopet le zadeli nje, ki že zdaj nosijo poglavitnejši del deželnih bremen, na katerih sloni najglavnejša sila, oni pa, ki zdaj nič ne plačujejo, bili bi tudi v prihodnje izvzeti. In to novo breme, ki bi ga morali naložiti davkoplačevalcem, ne bi bilo majhno, ampak dokaj zdatno, ker bi morali deželno naklado zvikšati za 10 odstotkov, ako hočemo za 157.000 gld. vefijo redno potrebščino pokriti z dohodki iz deželne naklade. To pa vendar ne gre, to ne sme in ne more biti. da bi zmerom jednemu in istemu segali v žep in pri miru puščali druge, ki morda do zdaj nične plačujejo, dasi mnogi med njimi laglje pogrešajo 100 gld., kakor mali obrtnik ali ubogi kajžar 1 gld. Zato nikakor ne moremo prevzeti odgovornosti, da bi se deželni troški zvračali na direktne davkoplačevalce ter se moramo zaradi tega odločno proti-viti povikšanju deželne naklade. Naša skrb marveč mora biti, da k deželn m troškom kolikor mogoče pritegnemo vse, ki rabijo deželne šole, deželne dobrodelne naprave, zavode, ustanove itd. Ker je pa to, kakor sem dokazal, po deželni nakladi na direktne cesarske davke nemogoče, zato jih je treba pritegniti na drug indirekten način, to je po indirektnih davkih. Ti davki imajo prednost, kakoršne pri nobeni drugi davčni sistemi ne najdemo. Pri pravi davčni sistemi se dohodki množč z množitvijo prebivalstva in s kulturnim napredkom, ker se ž njima množ4 človeške potrebe. To se po direktnih davkih večjidel ne more doseči, pač pa po indirektnih davkih, kakor kažejo vspehi indirektnih davkov na Francoskem ali našega tobačnega monopola in v skromni primeri tudi naša deželna naklada na opojne žgane pijače in na vžitninski davek, ki se redno povikšujeta. Indirektni davki so redno v pravem razmerju z dohodki, kdor več ima, tudi več potrosi. Ti davki niso zoprni, ker jih človek ne plačuje neposredno, ampak posredno po drugi osebi, in ker reči, za katere jih izdaja, izvzemši vsakdanjo hrano, niso neobhodno potrebne. Velik del indirektnih davkov je torej prostovoljen davek, ki si ga človek sam naloži, ki torej zadeva le njega, ki sam hoče, njega pa ne, ki tega noče. Pri direktnem davku človeku ni na prosto voljo dano, ali ga hoče plačati ali ne, on mora vse plačati, kar mu je naloženega državnih davkov, kakor tudi deželnih ali občinskih priklad, sicer ga zarubijo ali mu prodajo posestvo. Pri indirektnih davkih pa ni zaukazano, da mora človek vsako leto toliko in toliko plačati, ampak prepuščeno je to njegovi lastni volji in zato ta davek ni tako občutljiv. Očividna je torej prednost indirektnih davkov pred direktnimi. Ali kateri indirektni davek naj vpeljemo, da bode na jedni strani zadostoval za nepokrite deželne troške, na drugi strani pa zadel tudi nje, ki dozdaj morda še nič ne donašajo za deželne potrebe? Iz proračuna deželnega zaklada je razvidno, da imamo že 40odstotno priklado na užitnino od vina vinskega in sadnega mošta in od mesa; dalje deželno naklado 6 gld. od vsakega hektolitra porab-jenih likerjev in poslajenih opojnih tekočin, in deželno naklado 18 kr. od vseh druzih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo. Kdorkoli torej jedno imenovanih rečij vživa, in-direktuo donaša tudi k deželnim troškom. Samo jedna pijača še nima nobene deželne naklade, to je pivo. Ze lani sem bil pri proračunu deželnega zaklada sprožil misel, da naj bi se za pokritje ogromnega primanjkljeja vpeljala naklada na pivo, ali ker nismo imeli potrebnih podatkov, naročila je visoka zbornica deželnemu odboru, da naj vse potrebno po-izvd in v letošnjem zasedanju deželnemu zboru o tej stvari poroča. To se je zgodilo in dež. odbor nam v 40. prilogi priporoča deželno naklado ter predlaga načrt v ta namen potrebnega deželnega zakona. (Dalje sl&di.) Politični pregled. V Ljubljani, 7. februvarja. Isterskl iredentovcl se že boj4 novih volitev za deželni zbor. Propadli bodo skoraj gotovo v kmetiških volilnih okrajih Pulj, Koper, Poreč in Piran ter v mestih Cres—Lošinj. V deželnem zboru bilo bi potem 13 Slovanov in 14 lahonov. Sijajno zborovanje, katero je imel Spinčič v St. Petru, je pokazalo, da b»do Slovenci in Hrvati stali kakor jeden mož — in tega se progresovci boj& Plener — in volilna pravica. V pogovoru s francoskim eksministrom Flourens-om je rekel Plener, da je za volilno pravico obrtnih delavcev. — Drugi sloji prebivalstva naj pa tudi v prihodnje ostanejo brez volilne pravice. Tako hoče liberalni g. Plener. Novi državnozborski volilci pa se morajo vsekako združiti v posebno kurijo. Ako na ta način v državno zbornico tudi pride 20—25 socijalnih demokratov, nič ne de, kajti večina avstrijskega parlamenta se za njihove zahteve nikdar ne bode zmenila. — Za splošno volilno pravico Plener ne mara. Ko bi se namreč vpeljala, potem, pravi Plener, bi v državni zbornici imeli kmetiški hlapci večino. Tako meni g. Plener. Ce primerjamo njegove misli z Dipaulijevim predlogom, kateri vsaj deloma prizna občno volilno pravico — se moramo pač vprašati: kdo je bolj liberalen, ali konservativni Dipauli ali liberalni Plener ? Karteli. Du6|8. febr. bo v Budimpešti shod zastopnikov rafinerij za petrolej, koder nameravajo skleniti kartel. Sladkorni tvorničarji tudi sklepajo nov kartel, odkoder se nam obeta dražji sladkor. Meterski cent surovega sladkorja bo dražji po sedanjih dogovorih za 3 goldinarje. OrŠki upniki. V Berolinu je bil dne 5. febru-varja shod nemških kapitalistov, iz večine seveda židovskih, ki so grški državi kaj posodili. Sedaj se jim obetajo slabi časi, ker bivši grški ministerski predsednik Trikupis in kesneje Romanov sta hotela upnike zadovoljiti z malo svoto. Temu so se ustavili pri imenovanem jako burnem shodu židovski bogataši in sklenili resolucijo, naj nemška vlada toliko pritiska na Grško, da bode Grška vsaj toliko plačala upnikom, kolikor more. — Ko se je šlo za posojilo, so plačani judje z goljufnim ponujanjem izvabili denar iz žepov. Dobro se še spominjamo, koliko potopisov iz Grške, koliko hvalisanja rodovitne zemlje, blazega ljudstva, srečne bodočnosti grškega kraljestva se je bralo v tistem času po listih in knjigah, vse zato, da se je občinstvo preslepilo. Sedaj pa: pomagaj vlada! Pričetek zborovanja v angleškem parlamentu. Dne 5. februvarja otvoril se je zopet angleški parlament. Vlada in vladna stranka je z bojaznijo pričela parlamentarno delovanje, konservativci pa z upanjem, da liberalni vladi kmalu odvzamejo krmilo. Odkar je odstopil Gladstone, od onega trenutka m«njka vladni stranki moža, ki bi vzdrževal večino v jedinosti ter bi ji pri volilcih vtrjeval zaupanje. Naslednik Gladstonejev lord Rosebery ni mož zato, da bi nadaljeval delo svojega velikega prednika. On ne vživa zaupanja velikega dela demokratičnih liberalcev in znano je bilo, da se tudi ni strinjal z Gladstonom v prašanju glede gosposke zbornice. Te parlamentarne nejasne razmere pa tudi tako vplivajo na volilce. Kaže se namreč pri dopolnilnih volitvah, da opozicija zmaguje in da se vedno bolj manjša zaupanje volilcev do vladne stranke. Iz teh vzrokov je zasedanje angleškega parlamenta, ki se je nedavno pričelo, jako kritično in najbrže, da se konča s kakim posebnim — iznenadenjem. Japonci in Kitajci. Japouci so doslej pokazali svojo vojno in politično izvežbanost, ker so vse velevlasti tako zvito odganjali, da se niso vtikale v njihov boj. Sedaj imajo že pečilski zaliv v svoji oblasti in brez strahu gredo lahko nad Peking. Nov. Vremja piše, da je sedaj zadnji čas, da se zganejo evropske velevlasti in zabranijo, da ne bo imel kitajski poraz slabih posledic za nje. Angleži bodo skorej goto*o skušali zase kaj pridobiti na škodo Rusije in Francije. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. februvarja. (Volilno gibanje v dolenjskih mestih.) Iz Novega mesta se nam piše: Vsled odstopa gosp. nad-svetnika dr. A. Vojske od kandidature za državni zbor v dolenjskih mestih, odločili so se mnogi neodvisni volilci zopet za kandidaturo prof. Tomo Z u-p a n a in sicer zato, da označijo svoje stališče nasproti politiki poslanca Sukljeja, ki na vBak način hoče g. ViSnikarja spraviti v državni zbor. (Notarji iu duhovniki.) Včerajšnji »Narod" zopet zagovarja notarijat proti »Slovencu" hoteč dokazati, da bremena kmečkega stanu vsled notarijata niso neznosna. Cjntra faktum non valetconclusio : vprašajte kmeta, je naš odgovor. Da se je »Narod" lotil tudi pristojbin za izpiske iz cerkvenih matic in za stroške pri poroki iu cerkvenem pogrebu, se ne čudimo. Samo to mu rečemo, da je duhovnic za svoje delovanje kot voditelj matic slabše plačan, nego navaden dninar. Župniku ali upravilelju v količkaj večji fari vzame to od države mu naloženo uradovanje večino časa; s katerim ni v nobeni primeri slučajni dohodek od matičnih listin, ki ga še često niti za kolek ne prejme. A poglavitni razloček je pa ta le, da mora duhovnik izpovedati v svojih dohodkih štolnico, ki je tudi omenja »Narod". Ti do-h o d k i se d uh ovn i k o m o d ra ču nj aj o pri kongrnil To dejstvo kaže, kako pravičen je »Slovenski Narod". — Podržavljenje cerkve, o katerem govori ta list, bi pa moglo le v tem slučaju primerjati se z našim predlogom o notarijatu , če bi bili mi predlagali, naj država notarjem vse premoženje odvzame. Cerkveno premoženje ni državno, kakor premoženje gospodov notarjev tudi ne. — Logike, gospodje in malo več čuta za pravičnost, pa se bomo umevali! (Iz Novega mesta) se nam poroča: Umrl je danes po noči g. V. Bervar, okrožni zdravnik v Novem mestu. N. v. m. p.! (V Dobrčpoljali) je začela poslovati nova Raiff-eisen-ova posojilnica za velikolaški sodnijski okraj. Hrauilne vloge se obrestujejo po 4°/0, posojila pa po 5°/«. V odboru so gg.: Anton Novak (načelnik), trgovec na Vidmu; Matija Prijatelj, župnik v Strugah; Ivan B renče, župnik pri Sv. Gregorju; Janez Adamič, posestnik ua Veliki Slevici; Alojzij V d o v i č, posestnik in Žagar v Robu ; Franc 2 n i d a r š i č , posestnik ; Janez E r č u 1, posestnik; Janez Drobnič, posestnik; Matija Hudovernik, nadučitelj, iu Franc J a k 1 i č , učitelj, vsi v Dobrčpoljah. Pregledovalec računov je g. Matej Rihar, kapelan v Vel. Lašičah. in namesto g. Ant. Pfajfarja, ki se je izselil iz Dobrčpolj, bode se volil nov pregledovalec. Bog daj obilo blagoslova ! (Iz Litije) se nam poroča: Velikanski nalivi so pridrli dne 4. t. m. zvečer iz hriba Sitarjevec, noseč seboj sneg, pesek in kamenje. Navalili so na dvorišča in vrtove cele sklade zemlje in kamenja. Najbrže da se je v zapuščenih rovih pot vodi zasula, da je potem s toliko silo iskala si druzega pota. Sicer se ni noben človek ponesrečil, tudi hišic ondi ležečih naliv ni odnesel, vendar je škoda prav znatna. (Imenovanje.) Okrajni sodnik Jakob M u n d a v Marenbergu je imenovan deželnega sodišča svetnikom na dosedanjem svojem mestu. (Iz Celja) se nam poroča: Dne 4. t. m. je bil v Celju pri porotnem sodišču obsojen v smrt na ve-šalih mizarski pomočnik Alojzij Tarkuš zaradi roparskega umora. Novembra meseca je namreč umoril in oropal kovaškega pomočnika Štefana Fel-berja. (Veronauk na višji realki celovški.) S Koroškega: O predlogu mil. gosp. kuezoškofa dr. J. K a h n a, naj se uvede tudi na višji realki v Celovcu verouauk, je bil v dež. zboru razgovor dne 4. t. m. Poročal je z obširnim besedičenjem dr. Abuja, ki je predlagal v imenu jurid. pol. odseka: dež. odboru se naroča, naj se sporazumi z dež. šol. svetom o u pel javi veronauka in naj zlasti določi, se li veronauk sme strinjati z učnim načrtom; v prih. zasedanju naj o tem poroča. Abuja je naštel kar 10 točk, katere treba po njegovih mislih upoštevati. — Ugovarjal je dr. Abuji gledč več točk mil. g. knezoškof, ki je izrekel, da je z omenjenim predlogom za sedaj zadovoljen. Ugovarja zlasti govorjenju Abujevemu, ki smatra v poročilu veronauk za čisto postransko reč, češ, da se le-ta dotika prav bistva vsega šolanja. — Predlog odseka se na to sprejme in tako potrebna stvar zavleče za leto, če ue morda za — vselej! (Usmiljene sestre in celovška bolnišnica.) S Koroškega : Zelo razburjeno je bilo koroško ljudstvo zbog lanskega sklepa uašega dež. zbora, ko je odklonil predlog Einspielerjev, naj se v novi deželni bolnišnici v Celovcu uvedejo šolske sestre. Bil je o tem razgovor na mnogih shodih, kjer so se sprejele primerne resolucije in v smislu teh resolucij se je izročila letos dež. zboru zopet peticija, naj se upeljejo usmiljene sestre. Razgovor o nji je bil dne 1. t. ra. Fin. odsek je predlagal, naj se prošnja odstopi dež. odboru »zur griindlichen Ervviigung". Ta predlog je zagovarjal imenom odseka poročevalec Ghon, ki je hvalil usmiljene sestre, pa izrekel tudi, da se o tem ne more še sedaj defiuitivno sklepati, ker treba še o marsičem poizvedovati. — Mil. gospod knezoškof dr. K ah n je izrekel, da se strinja s predlogom, ker pripoznava, da je treba upoštevati več obveznostij, prosi dež. odbor naj stvar dobrohotno presoja in potem ugodno predlaga dež. zboru. Na to se predlog fin. odseka malone jedhoglasno sprejme. (Umrl) je dne 2. t. m. v Železni Kaplji na Koroškem vpokojeni župnik in zlatomašnik vč. gospod Josip T r a m p u š, star 89 let. Najzadnje je bil služboval v St. Lipšu pod Juno. Porodil se je dne 20. februvarija 1806, bil v mašuika posvečen dne 4. avgusta 1835. N. v m. p.! — Dau preje, dne 1. februvarija, so nesli k zadujemu počitku vč. gospoda župnika Sim. M u d n a. (Novice z Goriškega.) V Gorici je umrl gospod Matija Cej, orglar. — Blizu Komna je našel neki mož skoraj zmrzn«nega J. Kukanjo, zadel ga na hrbet, nesel v Komen, kjer so ga po dveurnem ribanju oteli gotovej smrti. — V Gorici je umrl gospod J. Bresca, mestni računar. — Vojaški nabor bo v Gorici, dnd 13. in 14. marca. — V Cerknem je zvolil občni zbor čitalnice dr. Gregorčiča, dež. in drž. poslauca, častnim udom. — V Sem pasu bodo občinske volitve, dne 11., 12. in 13. t. m.— Odvetnik dr. Stanič se je stalno naselil v Gorici v »Gosposki ulici". (Koroške novice.) Na Tholici našli so 25. m. m. pod snegom zmrznjeno bajtarico T. G., ki je bila čisto sama stanovala v neki samotni bajti. — Da se privabi več tujcev v deželo in za-nje primerno poskrbi, ustanovila se je te dni v Celovcu posebna zveza („Landesverband fiir Fremdenverkehr in Karnten"). — Trgovinski minister je potrdil na novo izvoljene funkcijonarje trgovske zbornice celovške. (Z Notranjskega,) 6. februvarija. Pri nas imamo mrzlo burjo, ki v divjem plesu pleše s snegom in dela žamete. Huda je ta! Vendar še hujši je naš »kmečki" poslanec, ki je ob volitvah ves gorel za kmeta, a se sedaj v divjem plesu vrti v nemšku-tarsko - liberalni koaliciji, kateri je kmečki stan deveta briga. Res izborno spolnuje svoje poslaniške dolžnosti! Drznemo se vprašati ga najponižneje, ali so ga volili notarji ali kmetje? Odločno pa izpo-vemo, da si v svojo skledo pljuvati ne pustimo, tudi ne od »našega" poslanca, ki je s podpisom zloglasne interpelacije očitno pokazal, da je drugega mnenja, kakor njegovi volilci in da ni naš pravi zastopnik. Tavčar-Hribar-Schafferjeve pesmi peli ne bomo, naj jo tudi poje »našw g. Arko ! Sicer pa želimo, naj se oglasi jih sto: le-ta nam »poslanil" ne bo! Več notranjskih volilcev. (V prvo številko „Zore") vrinila se je neljuba stvarna pomota. V članku »Slavnostslovaškega akad. društva »Tatraua" na Dunaju" na str. 31 se nahaja — ne da bi to bil zakrivil poročevalec — neresnična vest, da niso slov. napredna akad. društva poslala »nijednega zastopnika" k omenjeni slavnosti. Štejemo si v častno dolžnost resnici na ljubo popraviti, da so napredna društva pri onem slavnostnem večeru imela jednega zastopnika. V toliko pre-kličemo drage volje tudi opazko, ki se je opirala na imenovano pomoto. — Na Dunaju, dne febr. 1895. Vredništvo »Zore": Fr. P a vi e ti č. (Paciflkale.) Pasar g. J. Kregar je napravil po naročilu mestnega župnika g. Fr. T o m a ž i č a za škofjeloško farno cerkev krasen pacifikale — križ. Umetuo delo je popolno srebrno in v ognju pozlačeno, z emajli štirih evangelistov okrašeno in izdelano v gotiškem slogu. Društva. (Odbor Škofjeloške čitalnice) vabi uljudno k plesnemu venčku, kateri bode dnč lOega februvarija 1895. 1. v društvenih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 50 kr., za ne-ude 1 gld. Gospe in gospice proste. Pri plesu svira godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wien, I. Bezirk. tefansplatz Nr. 11, Partcrre. (Vabilo k pevski veselici), katero priredi bralno društvo na Bledu v korist revnim šolarjem pri „Petr ** i M o o N << a! S, £ B m Hiša na prodaj v Žireh, vas Dobračevo št. 27. Hiša stoji ob cesti mej Poljanami in Škofjo Loko, pripravna je najbolj za usnjarski obrt, ker je v bližini obilo vode. Za hišo je obzidan studenec, okolu hiše travnik in kozolec. Hiša ima štiri sobe, klet, skedenj ali pod, hlev in tri n» šine obokane prostore. Nasproti hiši so tudi njive in travniki ter drug primeren k hiši spadajoč prostor. 83 2—1 Vee pove Janez Rlhar v Gornjem Logatca št. 4. Jzborno svojo zalogo raznovrstnih voz kritih in nekritili kakor tudi raznovrstnih W sanij (Schlitten) lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in sl. občinstvu tvrdka Fr. Šiške dediči Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. Naročila izvršujejo bo točno po nizki ceni. "•B 90 3-1 Ivan Jax v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiši. Tovarniška zaloga 552 50-17 vsakovrstnih šivalnih strojev, bycikloy, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. Leopold Tratnik prej M. Schrciner, pnsar i 11 zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrSi kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—6 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blago-f volijo prečast. gospodje prilično ogledati. JL> m ii a J jat k a borz Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 25 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 149 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........69 St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 184 Akcije Ferdinandove sev. železn.,1000gl.st.v. 3470 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 564 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 105 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 8« Montanska družba avstr. plan.....94 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 173 Papirnih rubljev 100........133 Dnč 6. febrnvarlja. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4 %..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta ...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . . . London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem.drž.vel, 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 100 gld. 85 kr. 86 n . 125 65 „ . 100 55 „ . 124 75 „ . 99 15 „ . 1078 . 414 25 „ . 124 20 „ j. 60 70 „ 14 „ 9 85'/»n 65 „ . 5 84 „ Dne 5. februvarija. 4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke i. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 150 gld. 50 kr. 163 „ — n 199 „ — n 99 „ 30 147 „ 25 131 „ 25 108 „ 25 IU n 25 67 „ — T) 99 „ — n 230 „ — n 177 „ 16 130 „ 75 98 „ 50 r» kr. 76 75 50 90 75 50 3t£" Nakup ln prodaja ">_4X vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „M K H C U R" Wollzeils it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoueea obrestovanja pri popolni varnosti BCT" naloženih )f lavnic. Izdajatelj : Dr. Ivan Janeittt. Odgovorni vrodnik: Andrej Kalan. Tisk K»ioiišk« Tiskarn«" v l.nnblm<