5. številka Ljubljana, v četrtek 8. jannvarja 1903. XXXVI. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštDina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanita plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. .Slovenski Narod1' telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. u1 Proč z Gleispachom! Včeraj je prinesel dunajski uradni list zopet nekaj sodnih imenovanj, katera se tičejo graškega nadsodnega okrožja. Ž njimi so se popolnila samo nekatera, že dolgo, dolgo izpraznjena mesta na Kranjskem in na Štajerskem. In vendar moramo zopet prijeti za pero, za jako ostro pero, in se malce pobaviti z »najpriljub-ljenejšo« osebo med slovenskimi pravniškimi krogi, »mit dem Alt-vater der G r a z e r J u s t i z«, z grofom Gleispachom. Odkar smo prilikom imenovanja najnovejših substitutov pri ljubljanskem državnem pravdnistvu porabili priliko in protestirali zoper nadaljevanje v obče znanega sedanjega sistema, preteklo je precej časa in — veliko Mure mimo graške justične palače. Zadeli smo tačas v črno, praV kakor najpaznejši strelec, napisali ob pravem času in ob pravi priliki nekaj varnostnih opominov in, kakor se ob hudi poletni vročini včasih po prvem gromu ulije na zemljo ogromna ploha, tako se je tedaj od vseh strani slovenskega ozemlja vsula v »Slovenskem Narodu« nad dostojanstvenega grofa Gleispacha cela vrsta najopra-vičenejših člankov, najogorčenejših poročil o vsem tem, kar se počenja v sodnih razmerah v sedanjem času z nami Slovenci. No, od tistega časa sem se je prigodila precej važna prememba v ministrstvu. Spens jo je precej potlačen in še bolj »izmučen« natihoma odkuril in na njegovo mesto stopil je saM Korber. Odkrito priznavamo, da smo se v tem trenotku nekoliko oddahnili in svetli žarek veselega upanja na boljše justične čase nam je posijal v vznemirjeno osrčje! Domnevali smo pač, da se posreči Kor-berju, kar je bilo Spensu nemogoče, da izvrši ministrski predsednik sam, česar se njegov bivši justiČni minister niti podstopil ni: da namreč odvzame Gleispachu, če ne vse, vsaj nekoliko moči in mu pusti le nekoliko — navideznega vpliva! In ne glede na nastopne govore in pozdrave, ki so se inscenirali kot nekaka »ouvertura du rtfgime«, zagledali so luč justičnega sveta v kratkem času po Korberjevem nastopu tudi tisti odloki, kateri so kar na debelo ozna-njevali boljšo prihodnost, absolutno objektivnost itd. Same fraze, sam pesek! Vsaj m i Slovenci smo ostali na istem, kjer smo bili. Pri graškem nadsodišču se niti za las niso spremenile ti9te razmere, katerih oče je in ostane grof Gleispach. V Gradcu procveta še vedno kar najlepše oni zloglasni kurz za slovenski jezik in namesto prvotno jednotnega in edinega kurza, upeljala sta se sedaj celo dva, prvi za začetnike, drugi za »učenejše«. Sramota učitelju teh plačanih in pod-piranih kurzov, ki se je menda rodil nekje na Spodnjem štajerskem v slovenski bajti in ki sedaj takorekoč izdaja svoje slovenske kolege s puhlo svojo lingvistiko! In kakor v Gradcu, tako je isto v Celju in Mariboru! Pa tudi pri skušnjah se čudno postopa. Med tem, ko nemške avskultante še vedno »spuščajo« po starem izpitnem redu, prisilijo, če le morejo, vsakega Slovenca, da se poskusi po novem slogu za sodnika. Na ta način se marsikdaj prigodi, da odstopi ta ali oni od skušnje iz bojazni pred strogostjo tega res težkega izpita. Ali pa mu, če se le najde kak najmanjši vzroček, odbijejo prošnjo za dopustitev k izpitu, kar se je nekemu pe-tentu zgodilo menda kar dvakrat. S takimi sredstvi se pač doseže, da dotični slovenski avskultanti nikakor ne morejo prehiteti svojih nemških kolegov-prednikov pri avance-mentu, ki s svojimi izpiti zadnje čase vobče zaostajajo. In če se včasih prehitro in neprilično izprazni kako mesto, kamor spada »dvojezični« kandidat, se je tudi že dogodilo, da se je toliko časa Čakalo in cincalo z imenovanjem, da je designirani »kur-zovec« hitro zmašil svoj izpit in sedel na rezervirano mesto, na katero je čakal slovenski avskultant dolgo in končno zaman. In kaj bi se še lahko vse navedlo? Koliko sredstev se uporablja v jedini namen, kateri preveva dandanes vse Gleispachovo delovanje-' Le spomni naj se grof Gleispaoh, ta »vzor pravičnosti«, kako se je postopalo s Slovenci v nekaterih manj znanih disciplinarnih slučajih in kako čudovito — človek bi res mislil, da se je pripetil kak čudež — se je na primer končala svoje dni znana Ledenigova afera itd. Toliko pač lahko trdimo, da bi Slovencu v jednakem slučaju brezdvojbe polomili vse kosti. Kakor smo na kratko navedli, se godi in giblje vse še vedno v starem tiru. Tako se jc tedaj zgodilo, da sta v Maribor in Ptuj prišla, vkljub mnogobrojnim slovenskim prošnjam, zopet dva Nemca, če ne »hajlovca«. Slovenska stalna mesta so se razdelila med slovenske prosilce, v Marenberg je prišel zopet Nemec in izmed dveh izpraznjenih mest za »leteče« ali »jadrajoče« pristave je dobil jedno Slovenec, drugo pa Nemec, Perscha iz Celovca. Izmed 13 sistemiziranih »letečiha mest smo posedovali Slovenci sprva pet, zadnje čase že samo dve mesti. Sedaj so nam vzeli in izmaknili še jedno, tako da se novoimenovani adjunkt Trstenjak nekako lahko smatra za »unikum letečega adjunk-tovstvč.« med Slovenci. Vse to pa se je zgodilo samo radi tega, da bi le Slovenec ne preskočil kakega Nemca, in vkljub temu, da sta dva slovenska adjunkta na dopustu in od oktobra preteklega leta do danes še nimata svojih nadomestnikov. Pa še nekaj je prav zelo zanimivega pri slednjem imenovanju! Kakor rečeno, sta v Maribor in Ptuj imenovana dva starejša Nemca. Na ta način izpraznili sta se dve mesti na Slovenskem Štajerskem, in sicer v Št. Lenartu in v Orr.iožu. Kolikor vemo, bilo je tudi za ti mesti dovolj prosilcev, in sicer Slovencev s Kranjskega. Vprašajmo tedaj ekscelenci dr. pl. K6rberja in grofa Gleispacha: Zakaj se tedaj tudi te dve mesti nista istočasno z drugimi oddali slovenskima prosilcema? Za nas bi bil ta odgovor kaj lahek, ker vemo, da sta ti dvemesti dolo- čeni za »kurzovce«, ki so v konkretalnem statusu sicer pred dotičnima Slovencema, izmed katerih pa niti jeden še nima sodnega izpita. Treba je tedaj čakati in potrpeti, da se končno vendarle napravijo ti izpiti in se tem nemškim lenobam takorekoč na krožniku prineso prihranjena mesta. Take stvari se gode pod Gleispachom! Sicer se je zadnje čase veliko pisalo od neke desne roke Gleispa-chove. Odločno izjavljamo, da nas Slovence ne brigajo niti desne niti različne leve njegove roke, mi kličemo le njega samega na odgovor, da se opraviči, zakaj da je n. pr. pustil štiri mesece Kranjsko goro brez sodnika, med tem ko se dotični revež adjunkt muči in trpinči, kakor se Gleispach sam nikdar in nikjer v svojem življenju ni mučil. Da, svojega sina v ministrstvo extra statuta spraviti, to zadene in zna vsak v takem položaju. Ogromni množici slovenskih sodnikov in celega slovenskega naroda vobče ščititi in varovati njihove pravice pred nem." kim heilovstvom, tega pa Gleispach ne zna, in naj je bil tudi tisočinenkrat justični minister. Namesto, da bi z železno pestjo in roko služil brez vsakega pomisleka pravičnosti, postal je pravi monstrum »j u s t i ti ae«, katerega je treba na vsak način, kratkoinmalo pokopati, če si v najkrajšem času sam ne izpodnese že omajanih tal ali pa se ne — umakne! * JL. I i i i Vladni spravni načrti. Ministrski predsednik je razdelil med udeležnike spravnih konferenc vladni elaborat glede ureditve jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem. Ti načrti bi naj bili posredujoča vez med načrti, ki so jih podali nemški in češki poslanci vsak zase. Skoraj izključeno je, da bi se prepirajoči stranki zedinili na podlagi tega vladnega načrta, preveč se skuša prilagoditi posebno nemškemu načrtu, da bi se ga moglo smatrati za izraz one vlade, ki pri vsaki priliki povdarja, da hoče biti nad strankami. Glede zunanjega uradova-n j a se pač priznava v ednojezičnih okrajih izključna veljava dotiČnega jezika v ustni in pismeni obravnavi. Pri notranjem uradovanju se priznava v celi vrsti zadev nemščini veljava, n. pr. pri uradovanju, ki se tiče vojaštva, državne policije itd. Izključno le nemščina naj bi bila v veljavi tudi pri vseh blagajniških zadevah, potem pri pošti in brzojavu, kakor sploh v vseh onih strokah, ki so podvržene kontroli osrednjih uradov. Pri praškem nadsodišču je ustanoviti dva oddelka za obe ednoje-žični skupini. Za zadeve, ki so se v prvi instanci obravnavale dvojezično, se naj ustanovi pri nadsodišču posebni senat iz Članov, ki so vešči obeh deželnih jezikov. Glede narodnostne omejitve se nasvetuje deset okrožij, in sicer Bud-jevice (mešan), Hrudim (češki), Heb (nemški), Litomerice (nemški), Jičin (češki), Kraljev gradeč (češki), Plzen (mešan), Praga (češki), Liberce (nemški). Tabor (Češki). Okrožna sodišča se nasvetujejo češka enojezična za: Hrudim, Mlada Boleslava, Kutna gora, Pisek in Tabor; nemška enojezična za: Češka Lipa, Most, Heb, Litomerice in Liberce; ostala kazenska in trgovinska sodišča naj bodo mešana. Okrajna sodišča naj bi se pomnožila za 13 novih na Češkem, med njimi 7 čeških enojezičnih. Potemtakem bi bilo vseh okrajnih sodišč 234, in sicer 133 čeških, 94 nemških in 7 mešanih. Tudi okrajna glavarstva bi se pomnožila za 9 novih, tako da bi bilo vseh 104, izmed teh naj bi bilo 58 čeških, 40 nemških in 6 mešanih. Moravska se razdeli po vladnem načrtu v 77 okrajnih sodišč, in sicer 59 čisto ali po večini čeških in 18 čisto ali po večini nemških. Določbe glede nameščanja urad- Mitnica. Odkar pomnim, stala je mitnica sredi naše vasi. In tudi najstarejši ljudje je ne pomnijo na drugem mestu, zapirala je cesti v Trst in v Gorico, ki sta se ravno pred njo ločili in imenovali smo jo, kakor drugod, »šrango«. Do desete ure na večer molil je drog kvišku, potem se je pa z verigo dol potegnil in kdor se je hotel naprej peljati, moral je poklicati mitničarja ali »šrangarja«. V hišici, v kateri je stanoval mitni-čar, brlela je na okencu »večna luč«, eredi spognjenega droga pa se je svetila rdeča svetilka. Tako je bilo vse urejeno tudi še 31. decembra 1902. leta. O polnoči pa sta vgasnili lučici in tema je nastala po noči v naši vasi. Druzega januvarja tekočega leta sta se odstranila tudi še droga in stojali, na kateri sta bila naslonjena in da še hišica ni ostala na svojem mestu, ne vedelo bi se več, kje da BO toliko in toliko let vladali »šrangarji« in »šrangarice«. Vsi smo željno pričakovali dneva, ko ne bo treba več mitnice plačati. Ne glede samo na strošek, bilo je kakor povsod drugod, jako neprilično, posebno o hudem vremenu, pozimi, ko je burja brila in se je sneg zaletaval v obraz in oči, se pristavljati, mitničarja klicati in ako se človek ni že poprej pripravil, po žepih stikati in drobiža iskati, ali pa celo čakati, da je mitničar debelejši denar zdrobil in si vzel, kar mu je šlo. In vendar, kdo bi bil to mislil! Kar nekako milo se nam je storilo, ko je mitnica izginila. V mestu izginjajo hiše, cele ulice se spremene, a nikomur te velike spremembe ne obudijo posebnega čuta. Na deželi pa in v mali vasici se odstranjenje mitničnih drogov in nji hovih stojal in lučic, ki so brlele po noči, tako občuti, da so se starejši ljudje, s katerimi si hotel o tem govoriti, kar obrnili, da ne pokažejo, kako da jih nekaj, kar ni nič in kar je prav, tako teži, da jim podnevu in ponoči ne gre iz glave in jim sega prav do srca. Posebno onim, ki so nastanjeni blizo mitnice in katere je kratkočasilo, videti pristavljajoče in odhajajoče vozove in bolje pogledati osebe, ki so se mimo peljale in katerim so se lučice ponoči lesketale, ko je bilo vse tiho in mirno, ko bolezen ali skrb nista dali spati, ko je zunaj burja brila in se sneg zaletaval v šipe, človek se pa stiskal pod gorko odejo in se zaveda, da, kjer lučica brli, so v bližini tudi drugi ljudje — onim, pravim, je bila mitnica v mali vasi, kjer ni dosti spremembe, tudi neka k vsakdanjosti priraščena potreba, katero sedaj pogrešajo. Prvi mitničar, katerega sem jaz poznal, je bil stari Lovre. Mladega, menim, da ni v naši vasi nobeden poznal, kar nas je sedaj še živih. Bil je to silno dobrovoljen in vedno vesel starček in dasiruvno že nekoliko neokreten, vendar še zelo gibčen možiček. Menim, da takrat je imela država mitnice še v lastni režiji in Lovre je moral biti le kak pomočnik nastavljenega mitničarja. Kajti Lovre je noBil tudi številke stavit v sosedno kolekturo, nabiral je gobe, divjake in druga drevesa za presa- jenje skupaj znašal. Splo i je bil Lovre vedno na nogah, s vsakim se je vedel kaj pomeniti. Smejaje se je Človeka nagovoril in se vselej s prijazno besedo poslovil. K nam v hišo je dosti zahajal. Moja mati ga je rada podpirala, posebno v zimskem času, ko je bilo v prosti naravi le malo zaslužka. Jaz sem pa Lovreta tudi radi t#ga spoštoval, ker je vedno v pomladnji dobi vedel in mi povedal za kake ptiče. Dokler je Lovre živel, so bili zame najlepši časi na svetu in ko sem nekoč, že odrastel mladenič, prišel na počitnice in izvedel, da je Lovre umrl, storilo se mi je milo in sedaj, ko se je mitnica tudi preselila v neskončnost, prišel mi je dobri, veseli starček posebno zopet na misel. Tudi trajne spomine si je postavil Lovre, kajti precej lepih, sedaj že mogočnih dreves, ki dičijo našo vas, je Lovre na pašnikih izkopal in vsadil, kjer stoje sedaj. Drugi, pa tudi ne stalni pomočnik mitničarjem, bil je Feliks. Ta mož je bil vse, samo to ne, česar se je izučil, namreč krojač ne. Dasi- ravno nekoliko hrom, mirovati le ni mogel. Zmožen je bil nekoliko tudi nemščine, nekoliko več laščine in s pomočjo te učenosti prenašal je po svetu, posebno proti Trstu, kanalčke in druge ptiče, katere, kakor n. pr. kose, je tudi žvižgat učil. Feliks je imel tipičen obraz. Precej dolg, tanek nos in žive oči, ki so se vedno po tem nosu sprehajale. Lovre je bil oženjen in imel je revno, bole-hasto ženico, ki mu večkrat tudi skuhala ni in zatorej je imela moja mati vedno kaj pripravljenega za ubozega Lovreta, kar smo mu vsi privoščili. Feliks je bil samec in di Čil se je s tem, da je imel do malega vsakih štirnajst dni novo pokrivalo, kapo, katerih vsaka je imela poseben kroj. Ko je mož sledil Lov-retu v večni pokoj, so te kape različnega kroja še preoej časa pohajale po vasi na glavah različnih paglavcev, katerim so bile pa seveda vsem prevelike. Stalni mitničar, ki se ni pa nikdar preganil iz mitnice, je bil pa isti, ki je imel za ženo »ta hudo šrangarico«. Bila je Gorenjka, velike nikov so prav kratko. Sicer se predlaga, da se v enojezičnih okrajih nastavljajo po možnosti uradniki, ki so priznali dotični jezik za svoj ob-Čevalni jezik, toda skrbeti je, da se nastavljajo uradniki, ki so vešči tudi drugega deželnega jezika. V mešanih okrajih se od vseh uradnikov ne zahteva znanja obeh deželnih jezikov, temuč le potrebno število takih uradnikov se priporoča. Češki kakor nemški delegatje spravnih konferenc proučavajo sedaj te vladne načrte ter bodo izrekli svojo sodbo o njih prihodnji pone deljek, ko se zopet začnejo konference. Za naseljevanje v Bosni. Nekateri jugoslovanski poslanci so pričeli akcijo, da se odvrača hrvaško in slovensko ljudstvo od izseljevanja v Ameriko ter se mu orno goči naseljevanje v Bosni. V tej zadevi so bili nedavno nekateri člani pri ministru Kallavju ter mu obraz ložili svoje namere. Minister je izjavil, da je tudi on zato, naj bi bilo prebivalstvo Bosne istoplemensko ter bo rad podpiral tako kolonizacijo. Pač pa se mora vsaka družina, ki se hoče naseliti v Bosni, izkazati, da se more do dveh let z lastnimi močmi zdržati na zemljišču, ki se ji da v porabo. Zato je treba premoženja 1200 K. Bosanska vlada bo, po-čenši z letom 1903, dajala na razpolago po 20 ha zemlje, ki jo bo naseljencem, ki morajo biti izključno kmetovalci, plačati le po 1 K od hektarja kot pristojbino. Po 10 letih preide tako zemljišče v popolno last naseljencev. Dotični odbor bo na Dunaju od časa do časa obveščal, kadar bodo v Bosni zemljišča za kolonizacijo na razpolago. — Počakati je vsekakor prve uspehe s temi naselitvami. Pokazati se mora, ali bo sploh zemljišče, ki ga bo bosanska vlada oddajala pod takimi ugodnostmi, tudi lako, da bo preživilo naseljence. _ Politične vesti. — Sestanek cesarja Franca Jožefa s saškim prestolonaslednikom Friderikom je napovedan v kratkem času. Ne bo se pa vršil v Budimpešti, kakor je bilo v začetku razglašeno, temuč v nekem češkem mestu. Povod sestanku so žalostni dogodki na saškem dvoru. — Nova organizacija avstro ogrske armade? Iz Dunaja bo razširjajo vesti, da se dela v vojnem ministrstvu za novo organizacijo avstro-ogrske armade, vsled katere bi se naj uvedlo dveletno službovanje, znatno povišanje stalne vojske in ustanovitev novega voja na Ogrskem. S to organizacijo se spravlja v zvezo tudi včerajšnje vojno posvetovanje, ki se je vršilo na dvoru pod predsedstvom cesarja, in kateremu je prisostvoval tudi prestolonaslednik. — Za kmetijske interese so zborovali meseca novembra in decem- rasti in suha in govorila je noč in dan in gorje mu, ki se je ž njo sporekel. Do besede ni prišel več in da je stal na mestu ves dan. Nje mož je imel le takrat mir pred njo, ko je druge opravljala, in pa v nedeljo, ko je šla k deseti maši. Kdor jo je le enkrat pri tem opravilu videl, je ni nikdar več pozabil. Svoj prostor je imela na levi strani cerkve pri malem oltarju. Na nastopnih deskah je med pripovedijo sedela in klečala, kadar je bilo treba. V rokah je držala molek, velik in posebne vrste, s katerim je vedno tembolj regljala, ker se je pri spremenki vsake jagode obenem po celi cerkvi zasukala, ali je vse v redu. In gorje tistim, ki se niso pravilno in po božjih postavah vedli. Še isto nedeljo, ako ne pred, pa po večernicah so bili hudiču izročeni. Med propo-vedjo je »šrangarica« vse zdihljaje in kar še sicer spada v obrede brumne žene, natanko markirala in kadar so gospod propovednik želeli, na priliko pri kakem poslovu, da se brumna čeda kristjanov solze toči bra v poljedelskem ministrstvu na Dunaju razni gospodarski pododseki. Sklepalo se je o organizaciji in pospeševanju kmetijskih zadrug, se določile svote državne podpore ter se uredilo vprašanje o enotnem zavarovanju zoper točo. Posebno dalekosežna je akcija, ki se bavi z razbre-menjenjem zadolženih posestev. — Razgovor o srbskem prestolo-nasledništvu, ki ga je imel kralj z ruskim ministrom grofom Lambs-dorffom, je jprišel v javnost, ker so bile tozadevne zabeležke kralju vzete iz pisalne mize. S to afero je baje tudi v zvezi odstop ministra zunanjih del, Antonovića. Ako bi ne bila Rusija pravočasno posredovala, bil bi v kratkem brat kraljice Drage, nadporočnik Lun je vica, proglašen prestolonaslednikom. Na srbskem dvoru so tolmačili neugodno za kraljico, ker ji LambsdorlT pri sprejemu ni poljubil roke. Kraljica Draga je baje sporazumna za ločitev. — Za predsednika novoustanov-ljenega nadsodišča v Crni gori pokliče baje knez odvetnika v Spljetu, Ignacija Bakotića, ki je bil svoje-časno tudi deželni poslanec dalmatinski. — Reforme v Macedoniji so se razglasile s tem, da so se tozadevni lepaki nabili po vogalih v Monastiru in Uskubu. Dasi so se oklici izdali s sultanovim podpisom, so jih Turki povsod glasno preklinjajoč strgali z zidov. Kostanjeviška graščina. (Dalje.) V Kostanjevci so imeli od 12. stoletja naprej Cistercijani veliko posestvo, samostan se je imenoval: Maria Brunu. To Teleposestvo meri nad tritisoč oralov. Cesar Jožet II. je, ko je menihe raz-gnal, ki se niso s šolstvom pečali, to grajšeino Cistereijaucev vzel ter ukazal, da se za verski sklad oskrbuje. Iz tega sklada se dajejo katoliškim duhovnikom podpore. To veleposestvo sme država prodati. Po smrti Jožefovi je bila ta grajščina večkrat na prodaj. Novomeškemu Jelovšeku - Fichtenau-u je bila pred 60 leti za 150 tisoč gld. na prodaj. Naše vlade so za malo jemale zemljišeno vrednost. Dosti konfis-ciranega meniškega sveta so grajščakom za male denarje prodale, mesto da bi ta svet varovale, posebno hoste, na teh posestvih kaj ugledne kmetije ustvarjale, kakor so to storili pruski kralji. Že zaradi arondiranih velikih host, če že niso porajtale izgoje kmetov. Hoste so ravno prevažne v gospodarstvu narave. — V času Marije Terezije in Jožefa II. so se pri nas začele snovati politične oblasti, takozvane kresije. Načelniki istih so bili po večjem grajski sinovi, ali pa na novo pečeni plemenitniki. Jožef II. je začel skrbeti za povzdigo kmetije, ki se je za njegovega Časa začela oslobojevati tlake in desetine, skrbel je tudi za tudi v Avstriji močno zanemarjeno rokodelstvo, trgovino nuj meščani, videč, da ustaja v Avstriji gospodarstvo proste lastnine, slol »dnega kmetovanja, trgovanja. Ta cesar je imel teženje, konfisciran meniški svet spraviti zopet v kmetske roke, iz katerih so ga menihi vzeli, a umrl je prezgodaj. Po njem ni bilo dolgo nič te skrbi. Knezi Windischgriitzi so dobili za male denarje velikanski poljedelski svet ci-stercijenskcga glavnega samostana v in celo na glas joče, se je »srangarica« vselej požurila, da je ni prehitela podružnica, katera je bila kot dekle in kot udova zelo dobrega srca, kar so pričali fantje in tudi nekateri možje naše vasi. Najbolj pa se je izkazala pobož-nost »šrangarice« pri povzdigovanju. Dostikrat ne bi bil šel v cerkev, da si nisem želel videti »šrangarice« v tej ekstazi. Kakor gospod hostijo ali kelih, tako je povzdignila ona roki in molek ter se zasukala po cerkvi, ali jo pač vsi vidijO in tako je zdihnila, da so jo še pred cerkvijo stoječi slišali. Ako ni več živa ta žena, je gotovo v nebesih. In minulo je vse in sedaj tudi mitnica. Poslovil sem se od nje in vem, da sem marsikateremu svojih sovaščanov vstregel, da nas ni kar brez spomina zapustila. Še bodo peli fantje gor pa dol po vasi, ali hodili skozi »šrango« ali pa skakali čez isto, kakor smo delali mi, pa ne bodo nikdar več. Rusticus. Zajckloštru pri Konjicah v svoje roke. Danes jim vrže samo hosta tega vele-posestva velike in stalne dohodke. Par sto kmetskih družin bi lahko dobro izhajalo na tem svetu, par sto krepkih mož in žensk dajalo vsakih 20 let narodu in državi. Sreča je bila, da ranjki Jelovšek v navedeni priliki ni imel zadosti gotovega denarja. Kupiti ni hotel, ker ni mogel kmalu plačati. Trma tedanjih večjih gospodarjev. Sreča leži v tem, da so se prekrasni hrastovi gozdi kost. grajščine do danes ohranili in da je mogoče, da dobi drugi svet tega posestva kmet. Večina zemlje te grajščine leži v ravnini. Ker se vladni organi niso brigali za izsuševanje, je res nekaj vlažen ta svet. Krka, potoki, ki iz Gorjancev prihajajo, imajo prosto pot. Ali kmetska roka bi vedela napraviti iz nje sčasom kaj prida. Hoste te grajščine so skladišče za listje, drva in stavbni les za polovico kostanj evskega in | krškega okraja. In to le iz zgrud, prestarih dreves. Morda je hrastova hosta tega posestva največja in najlepša v cislitvan-skem jugu. Razširja se od glavne ceste pri Kostanjevici do Rake. 4—6 tisoč dobiva grajščina včasih samo za pašo žira. In v Gorjancih je bukova hosta. Zdaj je leta že precej iztrebljeua. Kamen raste tu in tam na njeni površini. A ta bukova se raztega daleč v hrvaško ozemlje. To posestvo ima veliko travnikov, njiv. Napraviti bi se dalo iz host, ki niso potrebne za gospodarstvo narave in kmeta dosti sto oralov poljedelskega sveta. Samostansko poslopje je uprav velikansko. Petdeset in več vasi se da sezidati iz stavbnega materijala tega poslopja. Motreč to poslopje mora človek misliti na to, koliko so naši predniki v 12—13 stoletju trpeti morali, ko so v tlaki to kamenje zvlačili in visoko gori dvigovali. Tedaj je bila stavbna tehnika glede pregibanja tež še primitivna. iDalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. januvarja. — Osebne vesti. V tukajšnji tobačni tovarni so imenovani g. Konrad Grimm adjunktom, gosp. Josip Vavruška oficialom, g. L. Schiffrer je imenovan asistentom v Celovcu, v Ljubljano pa pride ofi ciai g. V. Zor ko iz Jahimovega na Češkem. — Tolmačem hrvatskega jezika pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču je namesto g. prof. S. Ru-tarja, ki se je vsled bolezni odpovedal, imenovan gosp. prof. Ivan M a c h e r. — Upravno sodišče na Dunaju je včeraj razpravljalo o pritožbi g. A. D z i m s k e g a in 45 somišljenikov proti ljubljanskim obč. volitvam 1. 1901. Razsodba se razglasi 18. februvarja. — Častnim občanom je obč. odbor v Ovsišah izvolil miroljubnega župnika gosp. Valentina A 1 j a n č t č a. — {Slovenec1 se je včeraj hvalil, da se bavi z^organizacijo sloven skega naroda. Radi priznamo, da se s tem marljivo bavi, ali s takim organizovanjem, da je mora pobijati vsak, komur je kaj mar — narod. »Slovenec« in njegova stranka organizira narod tako, kakor živinorejec svojo živino, da ima namreč kar Žrtev razmer. (Zapiski kranjskega kaplana.) V. Sklenil sem, da se za storjeni greh pokorim. Pred vsem sem se odločil, da se izpovem. Moj spovednik je bil Bosedni župnik, prijazen starček, sicer ne preveč učen, do katerega pa sem imel posebno zaupanje, ker je bil odkritosrčen in priprost. Napravil sem se na pot. Pri srcu mi je bilo nekako tako kakor vojaku, ko gre v bitko, ko čuje nad seboj žvižganje sovražnih krogelj. Strah me je bilo, kako sodbo da izreče moj spovednik, kajti zdelo se mi je, da imam strašen greh na vesti, da sem svoje telo, ki naj bi bilo tempelj sv. Duha, spremenil v tempelj Belialov. Komaj sem klečal pred spovednikom, premagala me je bolest tako, da sem začel bridko jokati. — »Sinko moj,« je dejal star župnik ves začuden, »kaj se Vam je zgodilo, da tako jočete ?« največ dobička. Vsa katoliška organizacija ima namreč namen, privezati katoliške ovce, da jih duhovniki str i žejo, spekulantje s katoličanstvom pa d ere j o. Sicer pa je nad gospodarski del te organizacije že prišla kuga. Konsumi crkajo kar po vrsti, pri posojilnicah pa poka na vseh koncih in krajih. Na zadnje bodo od vse te organizacije ostale samo še cerkvene bratovščine in Marijine družbe. — Podpirajmo napredno Časopisje ! Napreden rodoljub nam piše: »Proti koncu Btarega leta je bila na nogah vsa klerikalna vojska in je uprizorila naravnost škandalozno vojno prot naprednim listom in za klerikalne liste. Najpodlejše vesti so raznašali o naprednih listih in strašili manj razsodno ljudstvo s peklom in s hudičem, ako naroča »Slovenski Narod«, »Rodoljuba« ali »Sočo«, ter obljubovali zaslužno delo za sveta nebesa onim, ki naročajo in širijo klerikalne liste. In klerikalni listi so sami naravnost škandalozno delali propagando sami za-se. Take gonje pa res še ni bilo, prav kakor da so kavči napravili še zadnji poskus, ali bi se vendar-le ne dalo kaj doseči in izpodriniti kateri napreden časopis. Kaj pa naprednjaki? ! — O jerum! Ti dostikrat zaupajo le božji previdnosti, ki ne dopušča, da bi klerikalna drevesa rasla v nebesa. Poznamo prvake po vseh možnih krajih, ki celo sami naročajo raznovrstne klerikalne liste in sicer z razlogom, da hočejo vedeti i za vse lumparije klerikalcev, da hočejo biti informovani o vsem tudi iz nasprotnega taborja. In zopet poznamo ljudi, ki so naprednjaki, pa imajo kar po več klerikalnih listov edino radi tega, da so tudi pri kavčih vsaj kot zvesti naročniki dobro zapisani. Navadno plačujeio nasprotne liste točneje, nego napredne, češ, tu me že počakajo ! ! To ni na mestu. Vse klerikalne lumparije itak žigosajo napredni listi, in za ogromno večino naprednjakov povsem zadošča to, kar povedo naši listi. Doslej smo molčali k takemu podpiranju največjih škodljivcev našega naroda, no po vseh škandalih, katere vprizarjajo kavči proti naprednim listom, moramo zaklicati somišljenikom: Proč iz vaših hiš s klerikalnimi listi! Niti enega ne sprejmite pod svojo streho ! Kjerkoli imate vpliv in besedo, preganjajte farovškejliste iz hiš svojih sorodnikov in znancev! Nasprotno pa je naravnost dolžnost vsakega resničnega naprednjaka, da ne le naroča in redno plačuje napredna glasila, marveč tudi povsod, kjer ima vpliv, širi naše liste v sleherno hišo. »Slovenski Narod«, »Rodoljub«, »Jednakoprav-nost«, »Soča«, »Primorec«, »Gorenjec« so listi, ki bi morali biti v vsakem društvu, gostilni, kavarni itd., kjer imajo naši somišljeniki količkaj vpliva. Od izvenkranjskih listov sta edino »Soča« in »Primorec« od ločno napredna lista, ki stojita neustrašeno na naprednem, svobodomiselnem stališču, in na čelu se — »Zatajil sem Sion in šel med Babilonce. Grešil sem, strašno grešil.« — »Nič ne de, sinko moj.« —« »Kaj pravite? Ko bi vedeli—« — »Nič ne de, sinko moj. Naj bo Vaš greh še tako velik, Vaš kes je še večji. Nebeški oče ima nad enim skesanim grešnikom večje veselje, kakor nad devetindevetdesetimi pravičniki in zato pravim: nič ne de.« — »Toda — gotovi grehi — so pri duhovniku —« Lahko si je misliti, kako težko mi je bilo, priti z besedo na dan. Stari župnik mi je z milo besedo pomagal iz stiske. — »Ali ste se mar pregrešili proti sveti čistosti?« — »Da,« sem dihnil. — »No, zaradi tega pač še ni treba obupati.« — O, — stvar je jako resna.« — »No, no! Kakšni ste dandanes mladi duhovniki! Vse jemljete tragično. V nobeni stvari ne poznate prave meje. Angelja iz nebes vendar niste zapeljali ?« blišči dr. Lavričevo geslo: »Vse zaomiko, svobodo, napredek!« Ali kje po kranjskih naprednih društvih, kavarnah in gostilnah imajo ta dva lista? Vse mogoče nepotrebne liste vidimo tam, le »Soče« in »Primorca« ne! Proč z marsikatero nepotrebno navlako, proč s šviga švaga listi in naročajmo povsod od izvenkranjskih listov predvsem »Sočo« in »Primorcaa, in ako hoče kdo se kaj potrositi, naj v božjem imenu naroča tiste razne brezbarvne liste, ki so tako grozno modri, da jih bo same modrosti konec. — Ljubljanski škof je te dni strašil po kranjski hranilnici. Bržčas potrebuje kaj drobiža. — „Proč od Rima". V torek, na dan sv. treh kraljev popo-ludne je bila v tukajšnji protestantski cerkvi velika slovesnost, pri kateri priliki je sedem oseb prestopilo k protestantizmu; šest teh oseb je z Jesenic, edna iz L j u b-1 j a n e. — Promocija« V soboto dne 10. t. m. opoludne se vrši v slavnostni dvorani c. kr. Karol France-vega vseučilišča v Gradcu promocija pravnega praktikanta pri c. kr. dež. sodišču ljubljanskem, Janka Pol ca, sina gosp. deželnosodnega svetnika Julija Pelca, doktorjem prava. Čestitamo! — Repertoire slov. gledališča. V petek, dne 9. t. m. pride prvič na slovenski oder ena najznamenitejših novejših francoskih burk „Ana-tolov dvojnik", ki je dosegla na pariških, beroliuskih, dunajskih i. dr. gledališčih največji zabavni in materialni uspeh ter se igra tudi v Zagrebu zaporedoma v polui hiši. Nov trik te burke je, da igra glavna oseba, inženir Borissort, tudi svojega dvojnika, ki uganja razne pustolovščine. Burka je vseskoz živahua, polna situvacijske komike in izvrstnih tipov. Glavno ulogo igra komik, g. Boleška; večje vloge pa imajo tudi g. Lier, g. Vero v s ek, gdč. Kreisova, gdč. Rtickova in ga. D r a g u t i n o v i ć e v a. — Predavanje vseučil. prof. dr. Šercla. Včeral predaval je v „Ruskem kružku* g. vseučil. profesor v pok. in ruski državni sovet-vetnik dr. Šercl jako zanimivo o iskanju zlatih žil in pridobivanju zlata v Sibiriji, o življenju, trudu in uspehih zlatoko-pov. Pojasnil je zanimivi početek rusko-kitajske slovnice pred 200 leti, ki se je na podlagi daljših poganjanj ruskih slovnicarjev s kitajskimi mandarini sklenila. Razkazal je jako spretno in podučljivo tudi drugi občevalni jezik t. j. „nemi~ ali tiguralno izražanje medsebojnega občevanja in tolmačenja tamošnjih ruskih in kitajskih prebivalcev. Interesantnega in vseskozi poučnega ter kratkocasnega predavanja se je vdele-žilo precejšnje število odličnih poslušalcev in mej njimi smo opazili tudi gosp. dvornega svetnika prof. dr. Greg. Kreka, več dam itd. Vendar bi bila lahko mala dvorana ..Mestnega doma" še bolj napolnjena. Gosp. prof. dr. šercl je obljubil svoja izvirna predavanja na daljevati iu opozarjamo na taisto, ki Čutil sem, da je moj spovednik tako govoril, da bi mi dajal poguma. — »Angelja — ne! Ali grešil sem hudo z — omoženo ženo —« — »Vidite, sinko moj,« je rekel zdaj starček, »to me ni nič presenetilo. To je za me stara pesem. Čudim se Vam, da ste se mogli toliko časa grehu ogibati. Ze večkrat sem mislil, da imate dva spovednika, jednega mene namreč, za bolj priproste, vsakdanje stvari, druzega za — kako bi se izrazil — za specialitete.« — »Kako ste mogli kaj tacega misliti?« — »E, sinko moj, to se dandanes dostikrati primeri.« Prijazne besede starega župnika so mi padale na srce kakor hladilno olje. Osrčil sem se in izpovedal svoj greh. V svoje opravičenje nisem navedel druzega, kakor svojo neizkušenost, in dobil sem odvezo. Predno sem zapustil spovednico, mi je stari župnik še rekel: — »Vedite, sinko moj, da jaz nisem poseben bogoslovec. Že Štirideset let nisem imel v rokah bogo- bo zopet prihodnje srede teden. Gospodu predavatelju pa iskrena hvala za podueno predavanje v ruskem jeziku! — Slovensko gledališče. Na sv. treh kraljev praznik smo imeli dve predstavi. Obeh se je udeležilo mnogo gostov z dežele, med njimi tudi mnogo dijaštva zunanjih gimnazij. Popoldne se je igrala drama »Quo vadiš?« ter so se zopet odlikovali že omenjeni igralci in igralke. Za to igro vlada — kakor v Zagrebu — tudi pri nas največje zanimanje. Uprizoritev je bila lepa. Zvečer se jc pela tretjič opera »P so glave i«, in sicer prav zadovoljivo. G. Vlček, gospa Svobodova-Hanušova, g. K ral, gdč. Prochazkova, ki je nastopila po svoji bolezni prvič, g. Hašler, g. Aschenbrenner in gdč. Glivarčeva so bili v petju in igri vseskoz dobri. Tudi zbor in orkester sta docela ustrezala. »Pso-glavci« obetajo postati tudi na slov. odru repertoirna opera, ker si pri dobivajo naglo vsestranskih simpatij in odlikovanj. Gledališče je bilo obakrat razprodano. — Kogar bogovi ljubijo, tega narede učiteljem. Naš visoki c. kr. deželni šolski svet je menda v svoji seji že meseca de cembra določil, kateri in koliko učiteljev in učiteljic se pomakne s 1. januvarjem 1903 v višji plačilni razred. Usus prejšnjih let je bil, da so učitelji, ki so avanzirali, že s 1. januvarjem potegnili svoj težko pričakovani zvišani honorar — a letos čakamo še sedaj zastonj. Danes štejemo že 8. januvarja, a novih — plač še nimamo. Menda pa deželne blagajne vendar še niso suhe — čeravna je dr. Žlindra jim napovedal bojkot. Pa le potrpimo, vsaj učitelj tako lahko nekaj mesecev živi od »idealizma. Jeden prizadetih. — Iz Zatičine nam pišejo: Naši menihi imajo mnogo prostora v velikanskem samostanskem poslopju. Radi bi svoje moči in prazne prostore samostana porabljali, in sicer mislijo na kako šolo, gimnazijo, kakor je v Št. Pavlu na Koroškem. Tam vzgajajo benediktinci fante, ki so preveč »scrkljani« in ne morejo v javnih gimnazijah naprej. Tu v Zati-čini so hoteli ustvariti tak zavod naši menihi A Anton Bonaventura jim je zastavil pot. Škof misli na svoje zavode v Št. Vidu in na mesarjenje mladih duhov v njih. Tam hoče nastaniti učenjake, katere je prej v le-menatu v Ljubljani po svoje vzgojil in tam hoče svetu pokazati, kaj je fanatična, enostranska katoliška vzgoja. Ker bi mu menihi v Zatičini nemara tudi konkurirali glede plačila za hrano, ker bi mu odvzeli kako nadarjeno dolenjsko glavico, se škof protivi. Sploh se čuje, da škof ni poseben prijatelj Cistercijancev. N*i čuda. Će se primerja posvetnega popa — in izberite najfinejšega — z našimi Cisteroijanpi, zlasti s pri-orjem, se najde na prvi pogled velikanski razloček v vsem nastopanju. Tam gorjanec — tukaj omikaneo. Ta slučaj nam kaže, kako si duhovniki med seboj delajo konkurenco. Tudi zavist se kaže v tem slučaju, in sicer zavist gorjanca napram omika-nejšemu. Nekaj je le vredna ta me niška naselitev. »Sicer »pop je pop«, ali v naših tužnih razmerah je le ne kaj tolažbe v tem, da ni vse, kar v deželi nosi sutano, tako robato, kakor naš kranjski posvetni duhovnik. — Menjični protesti. Iz bančnih krogov smo dobili sledečo notico: Pri mnogih tukajšnjih trgovcih vladajo — kakor se zdi — stari nazori, da ni treba menjičnih obvez nosti plačati ob dnevu zapadenja, in da so temveč akceptantu postavno zajamčeni takozvani respektni dnevi, v katerem času imetelj menjice ne sme protesta prijaviti. Po prejšnjem avstrijskem menjičnem zakonu so bili tako za akceptanta kakor tudi za prezentanta trije respektni dnevi, tako da tri dni po dnevu zapadenja ni bil prezentant h kasiranju, ne akceptant k plačanju primoran. Novi menjični red (v veljavi z dne 1. maja 1850) je odpravil te rešpektne dneve po pravici, ker so dovedli čestokrat do raznih neprikladnosti (član 33 avstrijskega menjičnega reda). — Najmlajši okrajni glavar na Štajerskem. V Murzzu schlagu se je ustanovilo novo okr. glavarstvo, ki se je podelilo bivšemu ministrskemu podtajniku, pl. Her vayu. Isti ima šele osem službenih let, ki jih je odslužil večinoma v ministrstvu ter ne more imeti o politični upravi veliko pojma. A na Šta jerskem je več višjih komisarjev, ki službujejo celo nad 20 let. Mladi Madžar, čigar oče je bil višji častnik, a sestra je dvorna dama pri neki avstrijski nadvojvodinji, pa je dobil z okrajnim glavarstvom tudi Franc Jožefov red. — Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Zaradi krivega pri čevanja pred sodiščem sta bila obsojena France Jesih iz Pijave gorice na 2 meseca težke ječe poostrene z 1 postom vsakih 14 dnij; Anton Gris, posestnikov sin iz Pijave gorice, pa na 3 tedne zapora. — 2. Mestni delavec France Surk, sunil je svojega tovariša Franceta Germa, ko sta se v družbi treh drugih delavcev vračala iz gostilne, kjer so skupno spili lVa litra slivovke, v prepiru z nožem v levo stran prsi in ga nevarno ranil; obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe poostrene z 1 postom in trdim ležiščem vsakih 14 dnij. — 3. 20 let stari France Bogulin in Le-skovške fare je bil obsojen na 10 dni strogega zapora in na 10 kron globe, ker je nameraval iti v Ameriko in se tako odtegniti vojaškemu na- slovne knjige in zato sodim vse samo po svojem srcu in po bogatih svojih izkušnjah*. Kar Vam mislim povedati, Vas gotovo preseneti; a ne sodite me radi tega napačno. Kar Bte sto rili — tesra ne morem in nečem odo bravati. Greh je greh. Res, da ste grešili v izrednih okolnostili in Bog, ki vidi na dno vsacega srca, Vas morda ne Bmatra krivim. Toda — Vi ste obljubili čistost in ste hote ali nehote svojo obljubo prelomili. t!ili ste čisti — zdaj to niste več. Toda — Vaš kes je resničen in zato sem Vam dal odvezo. Čudil se nisem, da ste padli, čudim se le, da niste padli — že prej. Mladi ste, kacih štiriindvajset let šele štejete. V teh letih vre kri in kar ste duhovnik, so Vas v spovednici grešni ljudje zastrupljali z vsakovrstnimi umazanostmi. Nekaj tega strupa ste pa prinesli že seboj iz semenišča. Silili so Vas tam, da ste se na pamet učili spise, ki obsegajo najhujše grdobije in ko je bila Vaša fantazija prepojena z najhujšimi obscenostmi, so Vas posadili v spovednico. Tu, glava ob glavi, usta ob ustih, tu so žene in dekleta, katerim duhovniška suknja daje pravico, da pozabijo na vsako sramožljivost, tu so Vam žene in dekleta razkrivale naj intimnejše posamičnosti iz svojega ljubavnoga življenja in celo iz svojih mislij, katerih bi za nobeno ceno ne povedale svojim materam ali svojim možem. In človek od mesa in od krvi naj bo kos takim izkušnjavam, naj ostane čist ? To je blazno zahte-vanje. Vidite, sinko moj! Tisti, ki je prvi izmislil celibat, je bil gotovo prepričan, da je izmislil nekaj znamenitega. In vendar je provzročil s tem neizmerne nesreče. Že sveti Pavel je učil: »melius est nubere, quam uri« — bolje je, se ženiti, kakor goreti, in to je še danes sveta resnica. In zato vam danes prorokujem: padli ste in ves Vaš kes Vam ne bo nič pomagal, ker padli bodete zopet in zopet. Narava se ne da tiranizirati. Gorje tistemu, kdor to poskusi. Tudi Vi se o tem prepričate. Če pogledate okrog sebe, vidite lahko vse polno duhovnikov, ki gazijo do kolen v grehu — pa se nič ne kesajo. Za sedaj nikar preveč ne razmišljajte o mojih besedah, ker bi to ničesar ne koristilo. A v spominu si ohranite moje besede — pride dan, ko porečete: stari samotar je imel prav. Za pokoro pa molite en Očenaš, naj Bog milostno sodi ono, ki Vam je dala Vaše prvo jabolko.« boru. — 4. Zaradi hudodelstva po skušene nečistosti [zoper naravo obsojen je bil - hlapec Janez Pirš doma iz Brezovice na 15 mesecev težke ječe poostrene z 1 postom in trdim ležiščem vsakih 14 dnij. — 5. Na 10 mesecev težke ječe je bil ob sojen šele 16 let stari pastir France Klemen brez stalnega bivališča, za radi 32 raznih tatvinskih slučajev, katere je večinoma pripoznal in zaradi vlačuganja. — 6. Miroslav Robič doma pri sv. Miklavžu na Štajerskem, prevzel je brez denarnih sredstev Minibekovo illialko z manufakturnim blagom za 14600 K in Be zavezal na mesec odrajtovati po 1200 K. Od tega je plačal le prvi obrok, a za nadaljne plačilo se ni zmenil, pač pa je pridno naročal pri raznih tvrdkah na upanje novega blaga, katero je dolžan ostal, in le na pritisek upnikov napovedal je 26. junija 1. 1. konkurz. Ker je bil Miroslav Robič zaradi jednakega slučaja že v Celju obsojen, pa tudi na Nemškem zaradi raznih sleparij občutno kaznovan, prisodilo mu je sodišče 6 mesecev strogega zapora. — 7. Neža in Anton Sušman iz Stra-homera sta bila obsojena vsak na 10 dnij zapora in na 10 K globe zaradi tega, ker je prva preskrbela svojemu sinu Janezu denar, drugi pa potni list na svoje ime za potovanje v Ameriko in sta tako omogočila, da se je Janez Sušman odtegnil naborni stavi. — Nevaren postopač. Včeraj zvečer je na Dolenjski cesti postopač Anton Gradišar napadel brez vsakega vzroka neko žensko in hlapca Janeza Oreharja na Dunajski cesti štev. 16. Slednjemu je spodbil nogo, da je padel in na tleh ga je še z neko rečjo udaril po glavi, da ga je ranil. Nato je šel Gradišar v Bohoričevo klet. Napad se je naznanil na Dolenjski cesti službujočemu stražniku in ta je šel za Gradišarjem v klet. Ker pa stražnik ni Gradišarja osebno poznal, vprašal ga je za ime, a ta ga je za to takoj udaril po obrazu, na kar mu je stražnik napovedal aretovanje, Gradišar pa se je uprl in ni hotel iti nikamor, dokler nista prišla še dva druga stražnika, katera sta pomagala prvemu Gradišarja spraviti na stražnico ob Kar-lovski cesti, odkoder pa so morali poslati po voz, da so ga odpeljali v zapor. Aretovanec je šele pred kakimi 14 dnevi prišel iz zapora in je bil sedaj pod policijskim nadzorstvom, ker je nevaren tat. — Pijanka v cerkvi. Marija Jeras, stanujoča v Rožnih ulicah številka 35, se ga prav rada navleče in se potem v pijanosti valja po cestnem blatu. Včeraj pa je šla v Križevnisko cerkev in je tam v pijanosti obležala. Zvečer so jo našli v cerkvi in jo izročili policiji, da ji je poskrbela drugo prenočišče. — Poneverjenje. Anton Ma-tievich, potnik pri tvrdki Klein & Comp. v Reki, je pri trgovcih, s katerimi je bila navedena tvrdka v kup-čijski zvezi, pobral denar in pobegnil. — Zlata ura je bila ukradena g. dvornemu svetniku Aleksandru pl. Schemerlu. Ura je bila v omari, katera stoji v sprejemni sobi. — Likalo v hrbet je zagnal pleskar Ludovik Gross policijskemu stražniku Miheliču v Spodnji Šiški. Mihelič je poškodovan. — Roko zlomila si je sedemletna deklica Marija Zakrajšek iz Blok pri Logatcu. Med potjo v cer kev je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Pripeljali so jo v bolnico. — Tatvina« Ant. Bucku, bra njevcu na Sv. Petra cesti štev. 7, je ukradla dekla v nedeljo dopoludne 22 K. Z ukradenim denarjem si je nabavila obleko. Ko so jo prijeli, je imela obleko že na sebi. Tudi nekaj denarja se je še dobilo pri njej. — Izgubljene in najdene reči. Na poti od deželnega gledališča po Bleivveisovi cesti in po Cesti na Rožnik do Treotove vile je bila izgubljena zlata verižica. — V Ko lodvorskih ulicah je bila najdena srebrna zapestnica. — Odbor pevskega društva „Ljubljana" je sklenil prirediti v letošnjem predpustu sledeče veselice: Dne 18. januarja I. plesni venček društvene plesne šole; dne 8. februarja „veliko ljudsko maškarado." Natanjčnejša poročila posameznih veselic priobčijo se pozneje. — Krajna skupina društva pomočnikov in pomožnih delavcev strojarske stroke v Avstriji priredi dne 11. t. m. ob pol 10. uri dopoludne v Pockovi gostilni v Sv. Fiorijana ulicah javen društven shod. — ,,Dolenjski Sokol" ima dne 9. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih restavracije Alojza Pintar v Kan-diji svoj občni zbor. Pri nesklepčnosti tega se vrši ob uri drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu društvenikov. — Iz Zagorja ob Savi. Dne 25. januarja t. 1. ob T. uri priredi uči-teljstvo v Zagorji v dvorani gospoda Luka Habata pod vodstvom gosp. E. Adamiča s prijaznim sodelovanjem go-spice Olge Strletove ("glasoviri, gospoda Rud. Vrabla (bariton;, gosp. Fran Bajca (gosli) ter drugih gospic in gospodov koncert v prid opoludanski brani revnim učencem z jako zanimivim vspo-redom. — — Iz Mozirja se nam poroča, da se ondotna Čitalnica, ki je bila desetletja središče narodnega delovanja v Gorenjesavinski dolini in ki je zadnja leta le životarila, razpusti. Žalostno! Kaj pa „Savinjski Sokol" ? Že več let ni bilo niti občnega zbora. Zadnji čas je, da se nekaj ukrene v tej zadevi. Mozirje, nekdaj slavnoznani narodni trg, kam jadraš? — Slovensko planinsko društvo. Savinjska podružnica slov. planinskega društva priredi občni zbor o Svečnici na Ljubnem. — „Narodna čitalnica na Vranskem" je pri svojem izrednem občnem zboru dne 6. t. m. izvolila za 1. 11)03 sledeči odbor: Karol Schwent-ner, predsednik; Franc Schaur, podpredsednik; Ivan Kramar, tajnik in blagajnik; Ivan Jakse, knjižničar; Josip Kladnik, Ivan Laurič, Franc Oset odborniki; Simon Oset, Alojz pl. Schil-denfeld, Luka Stober odb. namestniki. Čitalnica je ud Slov. Matice in Družbe sv. Mohorju ter za sedaj naročena na: „Slov. Narodu, „Slovenca", „Domovino", „Siidsteierische Presse", „Ježa", „Slov. Gospodarja", „Zvon", „Slovana", „Dom in Svet", „Fliegende", in „Simplicissi-mus". ' Najnovejše novice. Dvorni ples je bil prvi včeraj. Cesar jo ostal proti svoji dosedanji navadi le eno uro na plesu ter se razgovarjal z raznimi političnimi dostojanstveniki. — »Timesa naprodaj. Največji angleški, če ne največji svetovni dnevnik »Times« se prodaja za 5 milijonov mark. — Utopil seje načelnik velike brnske tvrdke za sukno, Leopold Kornfeld, baje zaradi neugodnih gmotnih razmer. — Maloruski kmetje v Gali c i j i se pripravljajo zopet na poljedelsko stavko spomladi. Gališki veleposestniki sklepajo vsled tega že sedaj pogodbe z zapadnimi poljskimi kmeti. — Znatna oporoka. Inženir Breda je zapustil mestu Padovi 3 milijone lir za komunalne na mene. — Stavka dijakov. V Cataniji stavka 300 srednješolcev, ker jim niso profesorji dovolili tretjega termina za izpite. — Ladja se potopila. Norveška ladja »Prince Arthur« se je razbila na ameriškem nabrežju, pri čemur je utonilo 18 mož. — Zopor podra-ženje živil se je ustanovila v Bernu posebna liga, ki je nabrala že 70.000 podpisov, ki protestirajo zoper novi carinski tarif. — Prepovedane gostilne. Sultan je izdal irado, ki prepoveduje mahome-danom obisk carigrajskih gostiln. Policija je dobila ukaz, da aretira vsakega mohamedana, ki ga zaloti v gestilni. Prvič se ga sanio posvari, v opetovanem slučaju pa obsodi v denarno kazen in zapor. * Iz slovanskega sveta. Jaroslav V r c h 1 i c k y , poleg Sva-topluka Čeha najslovitejši češki pesnik, dovrši dne 16. svečana 50« leto svojega življenja. — A. Pictor, urednik „Narodnih No vin" v Turcanškem sv. Mar-pride pred porotnike, ker je z obelo-danjenjeni pesmi „Zvon svobode" in „Pohodu simtal baje Slovake zoper madjarski narod. Zanimivo je, da sta bili omenjeni pesmi že enkrat natisnjeni in sicer brez zaplembe. — „Wedro-wiec", varšavski tednik, je razpisal nagrado na enodejanko. Zbralo se je 131 (!) del. — M o j s t e r A1 e š bo slikal vestibul zgodovinski slavnega staro-mestuega doma. — Jubilej časni-karja. Zadnjo nedeljo je praznoval v Lvovn tridesetletnico svojega časnikarskega delovanja v uredništvu „Gazete Lwowske" Kazimir Zielonka. Tovariši so mu priredili slavlje in je dobil v spomin srebrno namizno orodje. * Meščanski pivovar v Plznju je skuhal in prodal lansko leto 52.502 hl. piva. V to Številko se pa ne prišteva ono pivo, ki ga izpi-pijejo delavci, uslužbenci in uradniki v pivovaru. * Praznoverje Marokan-cev. Ko so zunanje države dokazale sultanu v Maroku, kako potrebna za mornarstvo je naprava svetilnika v Spartelu, so se verni mohamedanci odločno uprli, češ, da bo novi svetilnik za ladje to, kar je luč za vešče. In ker sultan ni upošteval njihovega svarila, trdijo vselej, ako se prevrne kaka ladja, da je to zakrivil svetilnik, ki je ladjo privabil. Telefonska in brzojavna poročila. Jesenice 8. januvarja. V tretjem in drugem volilnem razredu zmagala slovenska stranka popolnoma v prvem vsled silnega pritiska in nam nasprotnih častnih občanov deloma. Jesenice so in ostanejo slovenske. Narodni volilci. Op. uredništva: Prosimo pojasnila glede te volitve. Dunaj 8. januvarja. Na dnevnem redu prve seje poslanske zbornice dne 15. t. m. so: prvo čitanje tiskovnega zakona, prvo čitanje konvencije o sladkorju, prvo čitanje proračuna in prvo čitanje predloge o pomnožitvi armade. Gradec 8. januvarja. V kavarno Rontscbger je prišel danes zjutraj ob 9. uri neki Fritz Kraft in dal poklicati kavarnarjevo 31-letno soprogo. Kraft je to gospo že dlje časa nadlegoval z ljubav-nimi ponudbami, a brez vspeha. Ko je prišla gospa v kavarno, jo je Kraft ustrelil. Gospa je obležala mrtva. Kraft pa je pobegnil. Policija je hitela najprej v Kraftovo stanovanje in našla tam dva mrliča. Krafc je bil ustrelil svojo Slletno mater in samega sebe. Zapustil je pismo, v katerem naznanja, da je storil te umore radi nesrečne ljubezni in da je svoje kakih 25 000 K znašajoče premoženje pred smrtjo sežgal V peči so res našli ostanke zgorelih papirjev. Praga 8. januvarja. Zasebnik Starek v Taboru je zblaznel od žalosti, ker ima v duhovniški posojilnici Sv. Vaclava 60000 K, a je prišel do spoznanja, da j a večji del te svote izgubljen. Beligrad 8. januvarje. Uradoma se razglaša, da grof Lambs-dorff ni interveniral glede pre-stolonasledništva v Srbiji. Carigrad S. junija. Tukajšnji vladni krogi so jako vznemirjeni zaradi Lambsdorftbvih dogovorov z Goluchovvskim. Prepričani i so namreč, da bodeta Rusija in Avstrija zahtevali za Macedonijo avtonomijo in da se sultan tej zahtevi ne uda. Gene ve 8. januvarja. Giron je odpotoval od tod — kam, ni znano. Zgodilo se je to na željo princezinje Lujize, ki hoče biti sama, dokler ni njena zadeva rešena. Prestolonaslednik ji ponuja primeren letni dohodek. Darila. TJpravništvu naSega lista so poslali; Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Anton Adamič v Litiji 7 K 70 v kot skupilo za prodani sladkor na „Silvestrov večer" na posti. — Gospa Leopoldina Ce-bulj, c. kr. davč. pristava soproga v Rado-ljici 21 K 10 v kot novoletno darilo nabrano v veseli družbi pri „ŽaniT (gosp. dr Janko Tilfan je od tega zneska daroval 13 K). — Gospića Ana Kopač, učiteljica v Št. Jan.":u 7 K, nabrano v veseli družbi v Tržišču pri Mokronogu. — Gospod Franjo Duier, okr. živinozdravnik v Bosanski Gradiški 1 K 80 v. — Gosp. Janko Žirovnik, naduCitelj v St Vidu 10 K, kot novoletno darilo vesele družbe ob lepem petju v gostilni pri .Slepem Janezu". — Gospod Rudolf Kunstel, gostilničar v Škocjanu, Dolenjsko 8 K iz nabiralnika. — Gospod Cmer, uradnik tobačne tovarne l K, daroval na pregraji poštnega tovornega oddelka. — Gosp. Hajko Zaharija v Nabrežini 9 K, nabrano v veseli družbi pri odhodnici vrlega tenorista Li-čana na Silvestrov večer. — Gosp. Fran Vuga, pravnik in Emica Lenardič v Kanalu, Primorsko, sta nabrala 108 K 70 v, (radi pomankanja prostora ne moremo navajati imena posameznih darovalcev). — Bralno društvo v Žužemperku 70 K, kot čisti dohodek Silvestrove veselice. — Gosp. Josip Hodnik v 11. Bistrici ,6 K 50 v, nabral v veseli družbi „pri Kovalju" v II. Bistrici, kot novoletno voščilo. — Železniško urad-ništvo v Št Petru na Krasu 10 K — Gosp. Fran Drenik v Šiški 48 K, kot članarino „Sišenske Ciril Metodove podružnice1* sa 1. 1902. — Scupaj 308 K 80 v. — Živeli zavedni nabiralci m darovalci! Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 8. januarja 1903 Naložbeni papirji. 4"2°/o majeva renta . . 4 2°/0 srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta 4°/. zlata 4°/0 ogrska kronska Denar 10090 10085 100 BO 120 95 9*65 120*50 9775 99 75 100 — lOo 25 99 25 9925 100 15 Blago 10110 10105 100-70 12115 98 85 120 70 4\'.°/. 4°' 4°/0 „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 41/9°;0 posojilo mesta Spljeta 4V,°/o n » Zadra 4»/1°/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4° o Češka dež. banka k. o. 4°/0 « » » ž- °-41/.0 o zast. pis gal. d. hip. b. pešt. kom. k. o. z 10°/0 pr..... zast. pis. Innerst. hr. „ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke ind. banke 0 prior. Trst-Poreč lok. žei. 4°/0 „ dolenjskih železnic 3°/o „ juž. žel. kup. Vi Vi 4\'a° o av. pos. za žel. p. o. Srecfce. Srečke od leta 1854 . . . « n » 1860Vi • • „ „ 1864 . tizske...... zemlj. kred. I. emisije n it ii ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 — tnrške..... Basilika srečke . . Kreditne » ... Inomoške „ ... Krakovske „ . . . Ljubljanske „ ... Avetr. rud. križa , ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove „ . . . Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice . . . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu iBriix) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ 252 75, Žitne cene v Budimpešti. dne 8. januarja 1903. Termin. Pšenica za april . . . za 50 kg K R2 „ april ... „ 50 „ i Koruza „ maj . . . „ 50 „ „ Oves „ april . . ,, 50 „ m Efektiv. Nekaj vinarjev višje. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. 106 201 ICO 50 100 50 100 65 99-50 99 25 98 — 99 50 294 70 100 — 185 — 185*—I 250'— 15925 266'— 266 — 257-— 89-501 113'— 1865 433 — j 84—! 75— 72'— 55'— 27 50 72 — 75'- 434 — 61 — 682 — 1540 — 69050 732 — 256-700— 384— 1524— 1540- 10075 101 — 101 25 10025 100 25 100*60 107-20 101*50 10125 10165 100 50 10025 99»_ 100-50 296 70 190— 188 50 256— 16125 268 — 268— 91 50 114 — 1975 437— 88— 78— 77'— 56 — 28 50 76— 77 — 439 — 62 — 683 — 1549— 691-50 734 — 257 — 715 — 385 — 484'—; 380 — 307 — 149*— I 11 34 19 05, 23 40 23 92 117 10 95 25 485 — 385 50 309.— 151— 1138 1908 23 48 24— 11730 95 50 253 50 7 70 6 67 565 6C6 9 ^3 Čas Stanje baro- rt O i o . o, > opazo- metra ~ n vanja v mm T Vetro vi Nebo 7. S. 9. zv. 7. zj. 2. pop 737 4 8 0 sr. szahod del. jasno 738 9 7*3 sr. jzahod oblačno 738 5 ; 10 0 sr. zahod pol. oblač. Srednja včerajšnja temperatura —7 5°, normale: —2 7°. Mokrina v 24 urah : 0 0 mm. Globoke žalosti potrt naznanjam tužno vest, da se je Vsemogočnemu dopadlo, mojo preljubljeno soprogo Fani Flucher po dolgi, mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, dne 7. januarja t. 1. ob H7a uri ponoči poklicati v boljše življenje. Pogreb bo dne 9. januarja t. 1. ob 3\'2 uri popoldne iz niše žalosti, Rimska cesta št. 10. Sv. zadušne maše za drago po-kojnico se bodo darovale dne 10. januarja 1903 ob 8 uri v šentpeterski cerkvi. (65) Ljubljana, 8. januarja 1903. Franc Flucher c. kr. žandarmerijski ritmojster-računovodja. Posebne parte v Ljubljani se ne bodo izdale. i Zahvala. Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom izrekava najorčnejšo zahvalo za sočutna sožalja in spremstvo k zadnjemu počitku naše ljubljene, prerano umrle hčerke (59> u^-nic e. Vrhnika, dne 5. jan. 1903. Anton ln ??I»riJ» »oleiiee. Zahvala. Za veliko sočutje in aožalje pri smrti mojega moža, očeta, strica, deda i. t. d. Valentin 3(linar-ja gostilničarja, posestnika In bivšega načelnika žebljirske zadruge izrekam tem potom v imenu vseh sorodnikov najtoplejšo zahvalo vsim, ki so se tako številno udeležili pogreba in obiskali ranjcega na mrtvaškem odru. Posebno pa še izrekam zahvalo č. g Viktor Šegi beneficijatu v Kropi za mnogobrojen obisk ob bolezni ranjcega, dalje žebljarski zadrugi, uradnikom Kranjske industrijske družbe kakor tudi vsem drugim darovateljem krasnih vencev. (60) Kropa, dne 5. prosinca 1903. Ana I i-itu «• i m I* it MJInttr. Starejša sobna oprava se za nizko ceno proda. Sv. Petra nasip 37, I. nadstr. Ogleda se popoldan. Lepa senožet poleg ceste, pripravna za zidanje v Trnovem pri Kolezju blizu tovarne proda se prav po nizki ceni. — Vee se izve pri Janezu Ef 1 kovbnr. Kolezijske ulice st. IG v Trnovem v Ljubljani. (52-1) Mladega trgovskega menita manufakturne branže z dobrimi spričevali sprejmem takoj. Ravno tako vzamem takoj v uk dečka s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev % ZDragrotim. X3ZrIToar V 1J u tiIj Ulli. (54—1) Agenti za razpečavanje srečk, agenti za zavarovanje kolporterji itd. morejo na mesec 300 do 4C0 kron gotovo in stalno zaslužiti. Vpraša se pod ..i c- Ii«- I \ na ti ii o ii «-ii o •-i*Mi>t~ili«*l j«» .J. Dttiinelierjr. Duhu j II., I»rulerMtrartN«* 33. 29^5-12 Za ljubljenca ii aj |> :-i i*» «■ t-i» t'J m «- darilo Je Ntelt letalen J. Klauer-'9'* JRIGLAVA' finega rastlinskega likerja. — Cena za kakovost Exf. (extrafino): (11—5; V, 1. Hteklenlea 14 -4»— 1 1 99 99 99 **• XU 99 99 99 Dobiva Ne pri edinemu založniku Edmund Kavčić-u v Ljubljani (nasproti glavne pošte) In drugih dobrih prodajalnah. Srečkanje 14. januarja. Prodajamo: (4—3) 1 Laik« križeve srećke, dobitne liste 1 Stolnocerkvene (bazilika) srečke 1 Srbske državne IO frankov srečke 1 Josziv (dobrega sres) srečke proti 34 obročnem plač. v mes. k K 2.— ali 26 „ „ „ h K 2 SO ali proti gotovini K 57. Vsako leto 11 srečkanj. Glavni dobitki K 30.000, K 20.000, 100.000 frank. itd. Kupec ima takoj pravico do dobitkov pri 8rečkanju. Prvi obrok s poštno nakaznico Srečkalni listi gratis. Menjalnica Friedlander & Spitzer Dunaj I. Schottenring I. Izvrstno delujoča gostilna ..Pri zlatem levu" v Kanalu v soški dolini se daje v najem odnosno se tudi proda. (51—i) Gostilna ima velike hleve, obširen vrt, dvorišče in 10 opremljenih sob za prenočevanje tujcev. Preskrbljena je tudi z vso hišno in gospodarsko opravo. Rudi gradnje bohinjske železnice obeta se gostilni še večji promet. Ponudbe sprejema lastnik A. Križnic, Kanal. Čaj proti kašlju. Izpričano * vplivno zdravilo ^> proti kašlju, hri-£ pjtvosti in pri za * slizenju ^sopilnik organov. Vsak dan se vzamo tri čašice tega čaja, vselej eno uro pred jedjo. ^>^^-^Tjt^ Cena zavitku Zluiv^ 2910 *»© vin. d (5) Lekarna Piccoli „pri angelju" Ljubljana, Dunajska cesta. Zunanja naročila proti postnemu povzetju. ! I Redka prilika!! Čudovito po ceni! 400 komadov za gld. I '80. Mično pozlaCena, 36 ur natanko idoča anker ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo, 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirki8 kamnom za gospode ali dame ; l par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. punci-rana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni portmonć; 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov 3% zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar prmerno; 36 komadov japan-sko-kitajskih čudežnih orakeiskih vedeže-valcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane M. g~ft«i.* 1* ■1 ■ Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje o. - «■ tliasa Gh. Jungwirth Krakov F/S« Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar. (50J Prva tržaška destilerija za konjak 11 CamiS & StOCk v Barkovljah „1 Trstu # priporoča domači zdravilski konjak po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila in jestvine, Dunaj IX, Spital^asse 31, ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjih zadev. 1 steklenica & 14. */2 steklenice K S'fiO* V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah: J. Jcbuclll« WLll«iH *!• VtfliriiiU. S. Kordlii, %. A. Šaraboil, Viktor NclilHr«*r? W* Verdinu. (48—1) Zahvala. Uslužbenci železniškega skladišča na Rakeku izrekamo gosp. A. Do-micelju, trgovcu na Rakeku, za novoletno darilo svojo prisrčno zahvalo. Bog dal še mnogo posnemovalcev! Rakek, dne 4. januvarja 1003. (57) Uslužbenci. VABILO PLESNI VESELICI katera se vrši v soboto, IO, januvarija v gostilni Antona Kovača Kolodvorske ulice stev. 27. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi (66—1) gostilničar. * "n C t) ti e c U .-S p C" ■S « I ^ 1 ^ *■<• t- a — o "ti si tj L. t; c C t; 2 o CA o .t C proti mesečni plači 60 K išče županstvo v II. Bistrici. Anton Žnideršič (62—1) župan. Domača veselica bode v soboto, dne 10. januvarija v gostilni (55—1) pri ,Cenkarjii\ Gradišče št. 6. Začetek ob h uri zvečer. Vstopnina prosta- K obilni udeležbi vljudno vabi Franc Slatnar, gostilničar. Abiturient želi vstopiti pri kakem advokatu ali notarju v službo. Ponudbe pod „Abiturient11 na upravništvo »Slov. Naroda«. QM—1 ILO ESIIUESELIEI pr katera se vrSi v nedeljo, dne 11. januvarija v gostilni „pri Ribiču" IDolerLjslca, cesta, št. 4l Začetek ob 4. uri popoludne do jutra. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi najvljudneje (64) gostilničar Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Issvod is voznoga rodLsi. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljnbijane iuž. kol. Praga čez Trti*. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Liubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, Čez Klein-Reiriing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m ziutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunai. — Ob 3. un f>6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez S thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Panz čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni v v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. i Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Sočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jnž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3 u-zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Soln -grad, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi i in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m d poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Kari . vare, Heb, Marijine vare, Pizen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cttrifa Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel Ob 4. uri 44 m popoludne osebni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, M nakovega Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak Dunaja. Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Solnograd* Pioga Iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesl in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in 8. nri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Eamnik. MeSani vlaki 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri B m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v L; liane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopol dne in ob 6. uri 10 m zvečer. Bel n u Ljubljane, Dunajska cesta 2. SI Usojam si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem s 7. janu arjem t. I. pričel točiti izborno in priljubljeno g A m a obenem bom imel tudi zanaprej dobro ulezano Klinslto pivo v sodčkih iz pivovarne v Plzilju. Pred gledališkimi predstavami in po njih votln0 BVOŽa kuhinja, izborna, dobra naturua vina, skrbna postrežba; tudi jo vedno na razpolago dru/binska soba za 15 — -0 oseb. Z velespoštovanjem (E6—i) restavrater. Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000-— Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Špitalske ulice «^» tt *- * - 25* Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurznl izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. p^jf i skompi in inkHNNO menic ~itM fk^T Bonnu narocilA ~* AJ Podružnica v Spljetu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje dne vloge do dno vzdiga. (2975 — 1«' Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: D r. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". WL62