Kronika. "= Meščanske šole v Ljublianh Končno je prišlo do resnega dela za ustanovitev meščanskih šol v Ljubljani. V ponedeljek je zborovala posebna anketa, sklicana na poziv višjega šolskega sveta, ki se je izrekla za 4 meščanske šole, oJ katerih bo po ena deška in po ena dekliška v mestu ter po ena deška in po ena dekliška v Siški. Otvorijo se takoj vsi triie razredi z nadaljevalnim tečajem kut 4. razredom. Meščanske šole bodo samostojni zavodi pod lastnim ravnateljstvom. Anketa je razpravljala o učnih načrtih ter je poverila sestavo podrobnih učnih načrtov trem odsekom, ki so jim pridcljene strokovnjakinje v ženskih ročnih delili in v gospodinjstvu. Ko bo dognano število učencev, oziroma učenk, boiio sisternizirana in razpisana ravnateljska in učna mesta. Ker ni nobenega dvoma. da ne bi občinski svet prevzel stroškov za stvarne potrebščine, dobimo s prihodnjim šolskhn letom po dolgoletnih naporih (pa tucli k sreči po brezuspešnem, dasi trmoglavem nasprotovanju od strani nekaterih »šolnikov«) v Ljubljani meščanske šole. ki boao mestu v čast, a najširšim plastem naroda v korist! = Vseučilišče v Ljubljani. Iz Beograda poročajo, da je predloga o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani že pred ministrskim svetom ter bo rešenu v najkrajšem času, in sicer ugodno. = Proslava Vidovega dneva v Ljubljani. Zastopniki ljubljanskih prosvetnili društev so sklenili, da skupno proslave Vidov dan dne 28. t. m. z govori, petjem, prodajanjem cvetja v korist vojnim invalidom s svečano gledališko predstavo. — Učiteljstvo naj priredi enake proslave Vidovega dneva po vsej Sloveniji! = J. Killerju nekoliko vrstic v spomin. Kakor je poročal ,,Učit. Tov." v svoji 22. številki z dne 28. maja t. 1., je umrl februarja 1919. leta, in sicer v Nemškem Gradcu tov. Josip Killer, nadučitelj v pok. Pokojnik je bil Nemec, a pošten Nemec. Pisec teh vrstic je bil z njim več let v ožjem stiku. Killer je bil dlje časa tudi predsednik štajerskega ,,Lehrerbunda". Bil je demokraškega naziranja, a odkrit značaj ter Slovanom prav naklonjen. Ničesar ni bolj črtil, nego klečeplaztvo in — renegatstvo. Mnogo se je trudil, da bi v s e štajersko učiteljstvo strnil v krepko falango ter mu tako izboljšal gmotno stanje. A ob tem svojem stremljenju je naletel ravno rned n e m š k i m i kolegi na najbesnejše nasprotnike, osobito pa še v vrstah spodnještajerskega ,,nemškega" učiteljstva . . . Ker je podpisanec bil dlje časa izdatno angaževan pri raznem organizatoričnem delu v prid našemu stanu, je prišel zaradi tega često v Gradec ter se vsakokrat sešel s Killerjem. Bridko mi je mož večkrat tožil, kakšne težkoče mu zlasti napravljajo diverzni ,,nemški" učitelji iz slov. Štajerja, katerih priimki se končujejo na ,,gg", ,,itsch", ,,schak" itd. Rekel mi je: ,,Das sind die verbissensten Feinde unserer Einigung. Dieses Renegatentum hasse ich aus vollster Seele. Doch nicht verzagt. Wir miissen siegen!" In res, po vztrajnem ter doslednem delu se nam je posrečilo slov. štaj. učiteljstvo priklopiti ,,Bundu". To dejstvo je bilo eno tistih, ki je Killerju v življenju njegovem vzročilo največje veselje. S solznimi očmi mi je to sam priznal . . . Nekoč sem ga pismeno prosil — bil je tačas že v pokoju — da naj v neki zadevi posreduje zame pri tedanjem, danes tudi že mrtvem dež. šol. nadzorniku — Končniku, ker sam nisem utegnil priti v Gradec. A v listu mi je prošnjo odklonil. Pisal mi je med drugim: ,,Lieber Freund! Du weiBt, daB ich fiir Dich alles zu tun bereit bin. Doch zu Končnik gehe ich nicht. Er gehort auch zu jener Gilde, die ihr Volkstum verrat und nur Streberei betreibt. Sei mir nicht bose darob! Dein aufrichtiger J. K." — Killerja so mnogo preganjali zaradi njegovega mišljenja in njegove odkritosrčnosti. A uklonil se mož ni. — Rojen je bil leta 1845. ter je postal 47 let star. Najbolj srečnega se je Killer počutil, če je kramljajoč v krogu mu 1 j u b i h tovarišev žulil obligatno svojo viržinko in imel poleg vrček piva. A dolgotrajni vojni čas je možu vzkratil marsikaj, Cesar je bil prej vajen. Dosegel je sicer lepo starost, a preprican sem — bil je žilave narave — da bi še ne bil legel y grob, če bi bile zavladale normalne življenske razmere ... Vsa čast njegovemu spominu! — Celje, dne 14. junija. — Armin G r a d i š n i k. = Izobrazba in vzgoja proletarca. Pod tem nasiovom priobcuje ,,Naprej" listek, kjer piše o doižnostili šoie tako-le: »Dolžnost šoie pa je navajati mlaue ljudi k temu, aa boao v pojavin prirode ter v zakoniii, po katerih se vrše ti pnrodni pojavi, zasietlili v malem in velikem, v mikrokozmu in makrokozmu, ono raečo nit, ki spaja posamezne pojave, ki daje razvoju tntij ln vesoijstva njegovo snier in ki sieunjic kaže na srnoter, a. kateremu stremi cioveštvo in vesoljstvo. brez te sindetične metocie se mi zdi ves pouk mrtev, brez srca, brez gorkote, brez poezije; raanjka mu pač končnega smotra, h kojemu naj spe." = mrouna biblioteka. Iz Beograda poročajo: Komisija, ki išče v Sofiji uplenjene knjige naše narodne biblioteke, je našla dosiej 30 zabojev knjig in rokopisov, ki so jih bili med vojno bolgari vzeli iz biblioteke. = Vseučilišče v Kolinu. V Kolinu so pretekli četrtek slovesno otvorili vseučilišče.