Izvolitev lavantinskih škofov. Na svetu ae žaloat ia veaelje vedao meajata. Pred atirimi meaeci smo žalostai molili: Bog daj rajaemu viajemu paatirju veeai mir ia pokoj, a te dai amo veseli klicali: Živio, aovi milostai kuez ia akof! Osiročeaa škofija je dolgo žaloataa bodila, a zdaj ko je aovega pastirja dobiia, razvedrilo ae jej je lice, ia je veselo ia poaoaao svojo glavo vzdigaila. Zdaj po dolgih zimakih večerih radovedai Sloveaci pozvedavajo: Bog ai ga ve", kako aovega škofa stavijo? Kakovi obredi, kakove svečaaoati se pri tem vršijo? Kdo voli aovega škofa ia kdo jib posvečuje? Taka radovedaoat ai greh, ia zato vam hocem vsa ova vpraaaaja kolikor, toliko reaiti. Po cerkveai poatavi bi morali korarji stolae cerkve aovega škofa voliti. V aašem ceaaratvu še v Solaogradu ia v Olomucu korarji škofa volijo. V čaaiii pa je rimaka atolica iz važaih uzrokov dala pravico akofe imeaovati kršcaaakim vladarjem. Naš preavitli cesar imeaujejo veliko veeiao vaeh škofov po celem prostranem ceaarstvu. V easib zoptt pjavica terja. da sv. Oče dovolijo, da aadškof ai.i oaredaji škof voli škofe v svoji pokrajiai. Vsakega škofa pa, aaj ga že volijo atolai korarji, ali posvetai kaez ali nadškof, morajo sv. Oče rimski papež potrditi, t. j. očitao izpovedati, da je aovi akof veljavao izvoljea ia vredea škofijske čaati, ia če bi rimaka atolica katerega izvoljeaega škofa ae potrdila, bilo bi vae imeaovaaje prazao. Leta postava velja za celi katoliški avet, samo — Je čudite ae — za aašo lavaatiaako akofijo ae, ia tudi za sekovsko ia krško akofijo ae. Za aašo škofijo kuez ia aadškof Solnograški škofa ae imeuujejo aamo, ampak ga tudi p o t r d i j o. To je tedaj izboraa pravica Solaograške  aadškofije, a katero 8e aobea drugi aadškof ae more pouašati. Zato ao ae rajai sv. oče Pij IX. a Solaograškiai uadškofom, ko ao prišli v Rim, pošalili ter jib kardinalom predstavili, rekši: Ecco mezzopapa, t. j. glejte, na pol papeža Kako pa si je Solaograška škofija pridobila tako imeaitue pravice? Starodavna Soluograška nadškofija je bila aekdaj jako obairna — preobširaa ter je obsegala vse kraje, ki zdaj lavaatiaske, aekovake ia kr.ške škofe vbogaio. Od leta 1200 do leta 1246 je vladal v Solriogradu aloviti nadškof Eberhard II , katerega so ajegovi časi zvali ljubitelja miru Dobri pastir je prebodil preobširae kraje avoje akofije ia je sprevidel, da eua pastiraka palica toliko ovac ae more dobro vladati. Zato je predlagal av. Očetu, da-ai ua kvar svojim koriatiai, da hoče v Sekovi ia v lavaatiaaki doliai aovi akofiji uataaoviti, kar je papež Honorij III., kakor stara piama avedoeijo, rad dovolil. Kar je Eberhard storiti aieail, to je tudi že 1. 1228 učiail iu je ustauovil aaao škofijo v lavaatiaaki doliai aa Koroškem. Zbog tega ga papež Iaoceacij IV. v poaebaem liatu pohvalijo rekoč: ,,Ti dubovao stvar od posvetae viae ceaia, kakor je tudi prav, iu tebi je za božjo reč več mar, kakor za človečjo ter ai ai pač aajboljši delež izvolil, ki ti tudi ae bo odvzet". Uataaovitev aovih škofij je aadakofa siIbo veliko stala, a velikodušai ia pobožai Eberhard ai za vae avoje potroake ai aičesar izgovoril, kakor samo ediao pravico, da Baj njegovi aaaledaiki imeaujejo iu potrjujejo škofe za uašo škofijo za vse pribodaje case. To pravico pa ai je ie zavoljo tega izgovoril, ker ai je bil aveat, da bode mati — Solaograaka cerkev — hčerko — lavautiasko cerkev — vaak čaa aajboljše oakrbela. (Dalje prih )