i Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. T ^HT^H jHHk X £S ^ŠB Naročnin« In ^H ^ '"^jj^M ^^ WA š |H ^ I ^ BL ^ upravništvo v leto naprej36R — h ^^^ ■ ^H ^H lik § HH II I | IV 1 ^^ ■ ■ ■ ■/ ■ J I % U J fl ........... ^^^ ■ ■ ■ m/ m i mi H"^ h •—s-'— i ■ jI ■ V ■lil ^ ■ ii ■ f —zr Mlo leto naprej HL W ■ J ^M W i» lili J| I ^H 59 ^fl ^fl M ££ Vf A ■ J X 1 JLJ r^vt:,: a ^,'i'rir,4"" Političen list za slovenski narod. SETSSr: pol 6. ari popoldae. V Ljubljani, v ponedeljek, 12. oktobra 1903. centih blata, ki se je nakidalo na nas. Omenjamo pa, da so nas propalice ogrdile do najviš|ih mett Našemu ljudstvu, zlasti pa naši duhovščini so vzeli dobro ime. To vse vemo in poznamo tudi, kje je Aman. Na tem ozadju naj si naslika liberalna gospoda, hako je morala vplivati na naše deželne poslance brutalnost glede na ključ za odseke. Parirali so jo. In od tedaj gre stvar dalje I Nemški liberalci saveda niso nič boljši od naših. Po svoji natori večji kmetje pomagajo že nekaj let sem poslancem voljenim od uradništva, ki ne plačuje nobenih deželnih doklad, da tlačijo kmečke poslance in s tem slovensko l,udstvo. Kako morejo torej naši poslanci brez smeha slišati razne pozive od Lukmanov in Svegljev, o katerih vedo le, da so jim gorki z dna srca? Nasveti, nauki in apeli od te strani vplivajo kakor angleški na Bure. O slovenskih liberalcih niti ne govorimo ne v tem oziru. Le svoje skrajno začudenje izražamo, kako je mogoča taka abotnost, da se tudi kdo izmed njih upa kot svetovalec nastopati proti našim. Za nas stoji: Izgubiti nimamo ničesar! Slabše se nam ne m o r e g o d i t i ! In če bi se tudi primerilo, da bi pri volitvah izgubili par mandatov, kar je pa po sedanjih razmerah popol noma nemogoče, nič ne dene,Qa imamo le nekaj mož, ki ai upajo resno opj^ se i ralnemu terorizmu, ki vstruplja vso našo javnost, pa smo zadovoljni. Naša pot je torej jasno zarisana. Voditi more le do boljšega. Ljudstvo in njegovi poslanci ne bodo mirovali, dokler se ne izpremeni sedanje neznosno stanje. Svegelj razlaga, in Tavčar govori za njim, da hočeta normalnih razmer v deželni zbornici. Tudi mi jih hočemo, a še bolj in še krepkejše zahtevamo normalnih razmer v dežel i. Brez teh so v zbornici nemogoče. Ko bo v deželi omogočeno redno delo vsaki stranki brez razlike in se bo vsakomur delila pravica na pristojnih javnih mestih, potem bode gotovo tudi v deželnem zboru redno delo. pa prvega ni, bi bilo drugo le javno hinavstvo in grda laž. Toliko smo pa že izšolani in disciplinirani, da nas do tega nihče ne pripravi. V zavesti, da se liberalcem ne sme prav nič zaupati, vemo, da je treba trdega, a doslednega boja. Na Dunaju nam v dobi, ko je v! ulna koalicija kot svinec ležala nad nami, niBo nič pomagali in nam sedaj nič škodovati ne morejo. Naše oči niso uprte kvišku, marveč navzdol k našemu zdravemu, značaj-nemu ljudstvu, ki z nami vred v živo čuti, da je boj nujno potreben. Formula smeri tega boja je zahteva volivne p r e -osnove, torej moderna, ustavno potrebna, nestrankarska zahteva. Zato je tudi častna, in ni ga v naših vrstah, ki bi tega ne čutil, ki bi si ne bil svest, da zastopa najboljšo stvar v obliki, ki mora privesti do zmage. Terorizem brezozirne manjšine nad večino ljudstva se v deželi ne da držati. Tega ne zmore nihče, naj mu je tudi Viktor ime. V tem oziru ne bo Viktor! Desetletnica „Slov. plan. društva." Desetletno slavje neumornega vspešnega dela tega najpopularnejega sloven. društva, katero je isto praznovalo preteklo soboto in nedeljo 10. in 11. t. m., to slavje pokazalo, da vživa društvo vseobče simpatije v najširših masah naroda slovenskega. To pa vsled svojega velikega socijalnega pomena, vsled svoje intenzivne delavnosti in prisrčne družabnosti, ki diči vse slovenske planince in njih prireditve. To slavje prehoda društva prve v drugo desetletnico imenujemo lahko velepomembno ne samo za društvo, temveč za ves slovenski narod, v čegar gmotno in duševno društvo porablja ravno slovensko planinsko društvo vse svoje delavne in do skrajnosti požrtvovalne moči. Desetletno slavje je pričelo društvo z veliko veselico, ki se je vršila v soboto zvečer v sokolski telovadnici »Nar. doma«. Ako pregledamo vrsto navdušenih besedi, ki so se spregovorile ta večer: zaslužni društveni predsednik g. prcf. Orožen je pozdravljal v svojem otvoritvenem govoru v izbranih besedah nav- Štev. 235 Kdo bo Viktor? Najzanimivejši med lažniki so tisti, ki tolikrat ponavljajo kako laž, da jo naposled sami verjamejo. Ozdraviti trdega reveža je strašno težko. To izkušamo pri naših libe ralcih. Ker so si nalagali o neumnosti, kratkovidnosti, propadanju kat. nar. stranke in njenih zastopnikov, jim tiči tako v glavi, da je treba res titanske sile, da se jim to izvleča iz nje. Se težje je to, ker so tako grozno zaverovani vase. Veliko izmed njih je prepričanih, da so najmanj slovenski Bismarcki. A pri tem so vendar edini, da se je treba dr. Tavčarja bat1. Dosedaj vsled tega še ni bilo nikoli videti, da bi se bili le za trenotje naši nasprotniki zanicalili v stališče katoliško-na-rodne stranke, o kateri sami priznavajo, da zastopa ogromno večino ljudstva v naši deželi. S ij je dr. Tavčar sam dejal, da bi bila splošna kurija v sedanjih razmerah naša, to se pravi: ljudstvo je naše. Naj gospodje blagohotno uvažujejo, kaj in s kakšnimi sredstvi so de lali v javnosti proti ti večini ljudstva. Tisto v mišljenju leno buržoazijo so tako zmešali, da ni videla druzega, nego klerikalni strah, ki ga je treba preganjat'. Naučili so je nekaj iraz, ki se pa izkazujejo dan za dnem bolj za neresnične. A novih Iraz ni; torej mor8, da se ji umsko delo popolnoma ne skisa, izhajati s starimi. Katoliško narodna stranka, oziroma slo vensko ljudstvo na Kranjskem ni imelo že nič več izgubiti. Slabše se mu ni moglo goditi. Uradništvo, politično in sodno, od Heina do biriča — vse nasprotno. In kako! Ne smemo se spominjati ter brutilnost j, ki smo jih izkušali in jih še izkušamo pri vsakem vtiku z birokracijo v vseh mogočih stvareh: v religioznih, davkarskih, pravdni h,šolskih,zadružni h, v o 1 i v n i h zadevah. Topen si bil; to je bilo kot pribito. Marsikdaj nam je bilo trpko pri srcu; obilica žrtev je padla. Spomin nanje nam daje poguma. Tu sem niti ne štejemo časnikarskega boja, ne govorimo o LISTEK. Ante Starčevič. Ante Starčevič Be je rodil dne 23. maja I, 1823 v vasi Žitniku blizu Gospica od kmečkih starišev. Imel je tudi brata in dve sestri, katere je pa preživel. Početne šole je pohajal bistroumni deček v Klancu, a ker je bila takrat Krajina pod nemško upravo, so je moral tudi on čisto hrvatski kmečki sin učiti nemški. Ko je Ante dovršil osnovno šolo, je želel nauke nadaljevati, ali ni bilo zato dostatnib sredstev. Vendar pa se je zanj zavzel njegov stric Šime Starčevič začasni kanonik in župnik v Karlobagu. bime Starčevič je bil vrlo goreč domoljub in vreden duhovnik, pa je želel, da se izobrazi tudi njegov bratranec. Ker je pa sam že jako oslabel, je izročil mladega Antona svojemu prijatelju Josipu Vlatkoviču, župniku v Smiljanu, na daljne nauke, župnik Vlatkovič je pripravljal mladega učenca tako marljivo na izpite, da je leta 1839 napravil izkušnjo v Zagrebu za 1. in 2. razred gimnazije z dobrim uspehom. Izpraševala sta ga na izpitu profesorja Klemeni č in Ante Mažuranič. Ker je bil siromašen, so ga sprejeli kmalu v semenišče brezplačno, samo je moral dvoriti profesorje in klerike. Mladi Ante je lepo napredoval izvrstno že v 4 raz redu mu je preskrbel profesor pravoslavne akademije Romuald Kvaternik, oče glasovi-tega publicista Evgena Kvaternika, od škofa Šrota letno podporo v iznesku od 100 goldinarjev. S to svoto in kar je zaslužil s po-dučavanjem drugih dijakov, se ni samo prehrani!, nego si je nakupil celo lepih knjig, katare je kasneje podaril semeniščni knjižnici v Senju. Med temi knjigami je Starčevič posebno cenil klasika Horaca in Tacita. V tem času svojega šolanja je bil Ante Starčevič, kakor vsa mladina, goreč Ilir. Leta 1845., ko je dokončal filozofijo, je skoraj tudi on izgubil glavo pri onem žalostnem dogodku 29. julija na Markovem trgu. Stal je na prav nevarnem mestu, in da ga ni odvel s seboj prijatelj Dragalj v grško-katoliško semenišče, gotovo bi bil ostal mrtev. Še v jeseni istega leta je stopil Ante Starčevič v semenišče. Tedanji senjski škof Mirko Ožegoviu ga je poslal v osrednjo semenišče v Budimpešto, kjer se je učil bogoslovja, filozofije in slobodnih znanostij. Tukaj je tako sijajno napredoval, da je položil že 1. 1846 z izvrstnim uspehom izpite iz filozofije ter bil promoviran za doktorja filozofije. Medtem je nadaljeval bogoslovne nauke ter se družil z mladimi Hrvati, ki so se tudi tukaj učili bogoslovja. Med drugimi so bili takrat tukaj Adolf Veber, Franjo Ša-govač, Ivan Vardijan, Nikolaj Horvat in dr. Istega leta je bil Ante Starčevič v Klancu pri župniku Paučiču. Dne 15. avgusta je bil tam velik cerkveni shod. Tukaj je opazil mladega jakega moža brez rok. Vprašal je, kdo je ta človek. Povedali so mu, da je to neki Baričevic iz Oteša, ki je bil v vojski podčastnik. Ko se je vrnil iz vojske na svoje posestvo, ga je narod prosil,(da mu je pisal pritožbe proti nasilju nemških častnikov. Iz osvete so mu dali nemški častniki najprej odsekati levo roko, a kasneje, ker ni nehal pisariti proti njim, še desno roko. To je mladega bogoslovca tako ganilo, da je že takrat sklenil posvetiti svoje življenje pro-sveti svojega naroda. Ante Starčevič se povrne v semenišča v Budimpešto, toda prej nego je mogel dovršiti zadnji tečaj, so izbruhnili dogodki leta 1848. in Ante se je povrnil z drugimi Hrvati čez Dunaj v Hrvatsko. Škof Ožegovič ga je hotel zarediti, pa je Starčevič zares nadaljeval bogoslovne nauke v Senju, toda za mašnika vendar ni bil posvečen, — ker se je Ante iznenada premislil in izstopil. Nad-jal se je, da boele mogel svojemu narodu na drugem polju koristneje služiti. Malo kasneje se je izpraznila Blužba na zagrebškoj Letnik XXXI zoče občinstvo in se zahvaljeval za simpa tije, katere vživa društvo v najširših krogih slovenskega naroda. G. dr. T o m i n š e k je na kratko a jedrnato označil širši pomen društva in se zahvalil vsem onim faktorjem, ki bo pripomogli k razvitku in vspešnemu delovanju društva. V duhovitem, s fino poezijo nadahnjenem govoru je napival dr. Triller domovini slovenski. Krepko je nazdravljal dr. Kušar najpopularnejšemu slovenskemu hribolazcu g. K a d i v n i k u i dr. M. Hribar pa se le zahvalil bratom Čehom za njihovo naklonjenost, katero kažejo društvu o vsaki priliki, — ako združimo misli vseh teh kr&Bnih govorov, najdemo, da so soglašali vsi gg. govorn ki v tem, da je društvo eminentne važnosti za razvoj in prospeh slovenskega naroda in njegove kulture. Objednem pa je društvo na višavah in v dolini kot skala trden branik proti nesramni grabežljivosti in nasilstvu tujčevem. Burno odobravanje, ki je sledilo vsakemu govoru in živahno pritrjevanje od strani občinstva nam je pričalo, da se isto popolnoma zaveda, valtpomembne naloge, katero zasleduje druStfvo. Bil je krasen večer, katerega je povzdigoval požrtvovalno pevski zbor »Merkurja« s svojimi večeru primernimi zbori. Društvena godba pa je neumorno svirala pretežno slovanske komade. Pozno v noč so se razšli planinci, da se združijo zopet v jutro na Slavnostnem občnem zboru ki se je vršil v nedeljo zjutraj ob 11. uri v mali čitalniški dvorani in katerega so se vdeležili poleg ljubljanskih društvenih članov tudi odposlanci podružn e. Društveni predsednik prof. Orožen otvori slavnostno zborovanje z zahvalo vsem vdeležencem, spominja se osnovateljev dru-štv1 gg- Hauptmana, Korenčana in Š k o f a , ter navdušenih slovenskih pi-parjev, ki so iz visocega Stola zanesli idejo o vstanovitvi slov. plan. društva med slovensko občinstvo. Nadalje se spominja g. predsednik tudi neumorne delavnosti za razvoj slov. planinstva velezaslužnih podružnic društva, zlasti pa češke podružnice, ki je vzor izmed vseh. Zatem se zahvali vsem onim faktorjem, ki so stali društvu s svojo podporo vedno ob strani to so vlada, deželni zbor in občinski svet ljubljanski. V vznešenih besedah se spominja konečno ljubitelja in iskrenega podpornika planinstva presvetlega cesarja, kateremu je poslalo društvo udanoetno brzo- pravoslovnoj akademiji profesorja filozofije in občne zgodovine. Starčevič je prosil za to mesto ter položil tudi izpite pismene in ustmene v to svrho in da si so mu njegovi prijatelji sporočili na Dunaj, da je že imenovan, se vendar to poročilo ni izpolnilo, ker so to slolico odstranili. Pravijo, da sta zaprečila njegovo imenovanje senjski škof Ožegovic in kanonik M yses iz ličnih uzrok, kar pa ni verjetno. Da ne ostane brez službe, je stopil dr. Starčevič v odvetniško pisarno L^voslava Šracna, kjer je ostal do leta 1861. Kakor tudi še kasneje od 1. 1864—1871. V odličnej hiši dr. Šracna je preživel dr. Starčev e svoja najbolja leta. Delal je marljivo, a za zabavo se je bavil čitanjem klasikov in zgodovine. V tej dobi je prevel tudi Anakreonove pesmi. L. 1860., ko je bila povrjena ustava, je izvolila reška županija dr. Starčevioa za velikega biležnika, a on je v tem svojstvu seBtavil zares vzorne predstavke, v katerih je prvikrat načrtan program bodoče stranko prava. Ker ga je narod cenil, ga je izvolil 1. 1861 hraljinski kotar za svojega poslanca na hrvatskem saboru, kjer je on z odvetnikom Evgenom Kvaternikom razvil zastavo stranke za samostalnost in slobodo Hrvatske. V svojem znamenitem govoru v saboru o *t r«ziv,;>» ravroiV. rt* zakliJejo is-tcUiU liuuiiti giooioviu »iiv.jo«. Or. Bola Printi, častni član društva in predsednik češke podružnice se zahvali v imenu bratov Čehov ca naklonjenost društva napram istim, zahvaljuje se za prijateljstvo in odkritosrčnost, katera se najde vedno na naših planinah, in pravi, da prišteva vsak Čeh, ki je poBetil kedaj naše gore te dneve, prebite na njih, za nepozabne v svojem življenju. Končno prinaša krepak in odkritosrčen pozdrav češke podružnice. G. župan Hribar imenuje v svojem govoru sedanji čas »čas društvenosti«. V Ljubljani sami je vsklilo od I. 1893 sem 64 društev, izmed katerih jih je seveda mnogo samo na papirju. Rodila je ista ali resnična potreba ali pa samo hipna navdušenost. Prvo mesto med aktivnimi slovenski društvi pa zavzema brezdvomno slovensko planinsko društvo, katero zanaša rodoljuben ogenj narodne navdušenosti prav tako kot v višave tudi v nižave. S svojim doslednim; uspešnim in srečnim delovanjem ni vzbudilo samo med slovenskim občinstvom temveč pri vseh slovanskih narodih zanimanje. Poglavitna zasluga društva je ta, da stoji isto kot branik proti potujčevanju slovenske zemlje in slovenskega naroda. Planinci vplivajo vzgojevalno na slovenskega kmeta, objednem pa podpirajo istega tudi gmotno. Vspešno delovanje društva se kaže vsepovsodi: promet tujcev narašča, slovenski kmet se pro-buja, jači duševno in gmotno, vse to so ne-male zasluge Slov. planin, društva, kateremu kliče g. govornik prisrčen pozdrav v imenu občinskega sveta ljubljanskega, mu zagotavlja tudi nadaljno podporo in mu želi, da naj raste in cvete in se krepko razvija v pro-speh naroda slovenskega. Poročdo o desetletnem delovanju društva se je razdelilo v spretno in pregledno sestavljeni brošuri, katero ie spisal društveni član dr. V 1 a d i m i r F o e r s t e r. To brošuro priporočamo vsakemu, ki se zanima za društvo in njega delovanje, katerih vspehe bi bilo preobširno navajati v tem poročilu. Brošuri so pridejane tudi slike častnih društvenih članov in 2 diagrama o obisku Triglava in številu članov Sloven. planinskega društva. Tretja točka zborovanja je obsegala izjave in nasvete. Tudi tu bi bilo preobširno navajati vse posamezne nasvete in debate. A jedno ne smemo prezreti posneti iz istih. Na vrsto je prišlo mnogo vprašanj o nastopu napram tujim društvom. Izmed vseh poročil, vprašanj in odgovorov smo zvedeli o naravnost ostudnem, grabljivem, netolerantnem in infamnem postopanju nemških planinskih sekcij, katere preže po vsakem koščku slovenske zemlje in skušajo vsepovsodi škodovati društvu gmotno in moralno. Kar počenjajo ti kultu-ronosci po slov. zemlji, po naših planinah je naravnost škandal o z n o i n s e m o r a gabiti vsakemu trezno mislečemu človeku. Ni čuda torej, d a j e i z -zvalo to divje postopanje glasen protest na občnem zboru Slovenskega planinskega dru štva. Protest, katerega bodo morali čutiti tudi nenasitni, vsak čut prava teptajoči Nemci. 26. junija 1. 1861 je dr. Starčevič podal temelj stranki prava. L. 1862 je bil pregnan Starčev čiv tovariš Evgen Kvaternik a proti samemu Starčavicu so začeli preiskavo radi neke predstavke, katero je enoglasno sprejela županija reška. Pravijo, da je z Dunaja prispela zapoved, da se proti Starčeviču začne preiskava. In Starčevič je bil zares obsojen na tri mesece zapora, in še doktorat je izgubil; višja sodnija mu je kazen zmanjšala na en mesec. Starčevič je odsedel mesec dni 1. 1860 v zaporu, a od tamkaj Be je podal zopet v pisarno dr. Šrama, kjer je ostal do 1. 1871. V tem času se je starčevič iz novič pokazal v javnosti. L. 1865 ga je izvolil za poslanca tretji kotar zagrebški. V tem saboru je govoril petkrat, in njegov govor od 27. prosinca 1. 1866. proti tedanjej adresi, v katerej so se priznali zajedniški interesi z Ogrsko, se mora smatrati z govorom od 26. junija 1. 1861. kot pravi temelj stranke prava. Od I. 1869. do 1871. je Starčevič marljivo pisal članke in razprave v časopisu stranke prava »Hrvatu« in »Hrvatskoj« (»Stranke u Hrvatskoj 1. 18681, »Pasmina slavorboks u Hrvatskoj«, »Turška«, »Ukinuče granice«, »Članek 42. iz 1861«), a našel je tudi časa, da je priobčil I. 1868 posebno razpravo »Ime Srb« in 1. 1870 »Nekolike Uspomene«. L. 1870 ga je izvolil za poslanca kotar pregradski. (Konec prib.) Vsi pe. povorniUi sn Roirlašali v sklepu zob za zou, aar je popoinoma prav. V tej točki dnevnega reda smo izvedeli mnogo zanimivosti in želeti je le, da pokaie isto društvo v svojem glasilu tudi širši javnosti, vsemu slovanskemu svetu, ki se bo moral gotovo čuditi nad brezstidnem postopanju kranjskih Nemcev. čt trta točka dnevnega reda je obsegala načrt za nadaljnje delovanje društva. Poročal je g. dr. P o m i n 8 e k in podal sprva nekak občni načrt za na-daljne delovanje društva. Društvo hoče delovati tudi v naprej v tej smeri in za istimi cilji kot je delovalo prvo svojo desetletje. Kjer bode videlo, da je potreba, tam bode zaBtavilo svoje delo, imajoč vedno pred očmi veliki svoj cilj in zavedujoč se velikanske naloge, katero je prevzelo. Nemci so postali v zadnjem čbbu sicer že nekoliko pohlev-nejši, ker jih je strah pred bodočnostjo, ponujali so celo že nekako spravo. Toda ta sprava naj bi samo usp vala Slovence, da bi zamogel potem Nemec tem uspešneje zadovoljevati svoii nenasitni grabežljivosti. Zato pa odločen »Ne!« Bil je pač nekdaj čas zato, sedaj pa je minil in slov. plan. društvo hoče samostojno in krepko korakati za svojim delom. Samostojno se hoče razvijati in delati kot je delalo dosedaj, da se pokažejo ob njegovi 20 letnici temvečji uspehi. Pri tem svojem delu pa bode moralo društvo misliti za razširjenje delovanja podružnic. Vzgojiti bo treba podružnice tako, da bodo zamogle iste izvrševati celotno delovanje v svojih okrajih, osrednjemu društvu bo potreba samo nadzorovati podružnice in jim odkazovati delo, pa skrbeti za sistem v delovanju vsega organizma. Dalje bo potreba društvu skrbeti za dobre vodnike, kajti leti so sedaj po večini v zakupu Nemcev. Društvo bode skrbelo tudi za podporo resnemu planinskemu ljudstvu, katero se nahaja do sedaj v mnogih krajih v najžalostnejšem materijelnem stanju. Pred vsem pa bode društvo koncentriralo svoje dolovanje v pri bodnje v obmejnih krajih Goriške. Krasni načrti so to, velikansko delo še čaka vrlo slov. plan. društvo, zato mu želimo i mi z besedami dr. Vlad. F o e r -sterja: »Za narod ustanovljeno, med narodom delujoče, naj budi društvo ljubezen do domovine, naj širi spoznavanje bogastva, ki se nam blesti v prirodnih njenih krasotah. Ob času, s katerim prešinja veličastvo narave človeško dušo, naj plemeni slovensko planinsko društvo naš narod in tako izvršuje ono nalogo, ki mu pri-stojikotpospeševatelju kulture«. Predsednik prof Orožen je zaključil slavnostno zborovanje z zahvalo vsem pričujočim, zlasti g županu Hribarju, ki je stal društvu vedno podporno ob strani. Ob pol 2. uri popoludne se je vršd v restavraciji »Narod, doma« banket, katerega bo se vdeležili zastopniki slov. planinstva in člani slov. planin, društva polno-številno. Čuli smo vrsto prisrčnih, iskrenih in odkritosrčnih besedij in želj, s katerimi stopa društvo v novo desetlenico. Banketa se je vdeležilo 46 planincev. Načelnik g. profes. Orožen je napil češki podružniri in njej častnim članom. S krephimi in navdušenimi besedami se mu je zahvalil zastopnik češke podružnice g. dr. F r a n t a. Gosp. dr. K u š a r je na zdravil slovenski domovini. Gosp. dr. T o -m i n š e k je nazdravil ustanoviteljem „Slov. plan. društva" gg. Hauptmanu, K o -renčanu in S k e f u. Gosp. H a u p t -man zahvalil se je za napitnico in predlaga), da se odpošlje predsedniku pripravljalnega in ustanovnega odbora »Slov. plan. društva« g. H r a s k v - j u v Prago brzo javni p o z d r a y, kar so vsi navzoči odobravali. Napivalo se je vsem zaslužnim planincem gg. Kocbeku, načelniku Savinjske podružnice, načelniku osrednjega odbora g. prof. O r o ž n u , častnima čtanoms g. župniku Aljažu in univerzitetnemu profes. dr. FriBchaufu, dr. Tominšeku, R o b 1 e k u, osrednjemu odboru, vsem podružnicam, g. K n o f e 1 c u itd. Gospodoma župniku Aljažu in univ. profesorju dr. Frischaufu odposlala sta se brzojavna pozdrava. Gospod načelnik kranjske podružnice M a j d i č je napil Slovenkam. Navdušenje je bilo splošno. Omeniti moramo tudi izborno kuhinjo g. M i b a r y k a. Naj živi slov. plan. društvo narodu slovenskemu v korist in ponos! Starčevičeva slava. Iz Zagreba, 11. okt. Dr. Ante Starčevič je zmagal. Kdor je videl danes Zagreb, ki je veB v narodnih : imstavnh in rt cromno množico f'ud*tva, m se je zoraiu) um vaeuOiliščaem trgu, ua so od tamkaj poda v b9stine k odkritju spomenika značajnemu domoljubu, ta se je mogel do cela prepričati, da je Starčevičeva ideia prodrla globoko v hrvatski narod. In to je dobro znamenje. Danes je, hvala Bogu, na Hrvatskem složno vse proti pokvarjenemu mafcaronskemu zistemu, ki mora prej ali slej pasti. Zbrani narod je bil danes tem zadovoljneji, ker je čista stranka prava na svojej današnjej skupščini sklenila združiti se s hrvatsko stranko prava na temebu programa iz I. 1894 in zaključka od 29 prosinca letošnjega leta. Zdaj je zedinjena vsa opozicija pod imenom: hrvatska Btranka prava. To je gotovo najvažneji dogodek današnjega dne ter najvažneji del Starčevičeve slave. Hrvatskih gostov je bil poln Zagreb že včeraj zvečer; posebno mnogo pa jih je prišlo z današnjimi jutranjimi vlakovi. Včeraj je plašilo prirejevalce svečanosti grdo vreme; toda danes je najkrasnejši iesenski dan, kakoršnega so Bi vsi želeli. »Hrvatsko Pravo« je izšlo v svečanem obliku s sliko Starčevič» in njegovega spomenika od gla-sovitega Rendča. Čudno, da je od drugih listov edini »Obzor« pisal o tej svečanosti. Mažaroni seveda molče, ker vidijo, kako se j je narod probudil in kako zna ceniti poli tično poštenje, kakoršnega seveda pri maža-ronih ni mogoče najti. Po svedanostnem programu so imela društva domača in pridošla oditi iz /iagreba v bestine že o l/»2. popoldne, toda sprevod se je začel šele ob dveh. Najprej je veteranska glasba odsvirala hrvatsko narodno himno. Krasen prizor, ko se je na tisoče naroda odkrilo pri prv h zvokih te lepe himne, a potem so društva začela korakati skoz mestne ulice na Kaptol ia od tukaj proti b^stinam. Spredaj je igrala veteranska godba, a v sredini sprevoda samoborska, a ni ena druge motila, tako ogromen red društev se je pomikal po ulicah. Bilo jih je do 35. samih domaČih zagrebških 18 z zastavami, a druga iz raznih krajev hrvatskih dežel. Zastopane so bile seveda tudi Bosna in Hercegovina, Dalmacija in Istra. Skoraj vsako društvo je nosilo krasne vence za spo menik, a najlepši je bil srebrni lovor venec, ki so ga žrtvovale Hrvatice Starčevičanke, a j nosili bo ga bosenski Hrvati. V sprevodu je ; bil številno zastopan priprosti narod, med j njimi tudi mnogo žen. Bilo je mnogo kmeč-i kega ljudstva iz S avonije Primorja, posebno pa iz zagrebške okolice. Zadnji so šli za-[ stopniki naroda iz Zaprešiča, onega naroda, ( ki je letos dvakrat po nedolžnem prelil kri za hrvatsko idejo. Pol ure za tem sprevodom se je odpeljalo na mnogoštevilnih voze*h mnogo odličnih domoljubov na svečanostno mesto. V samih Šestinah, v prijazni gorski vasici pod z gosto šumo zaraslim S emenom, se je zbralo gotovo do deset tisoč ljudi. Toliko jih ta vasica ni še nikdar videla. Vse je semkaj pripeljala ena misel in ena žalja, da proslavijo spomin odličnega Hrvata. Na malem pokopališču poleg župne cer kve je postavljen spomenik, ki se ima danes odkriti. Po programu je govoril prvi dr. Mile Starčevič, bratranec pokojnega Antona, a potem Evgen K u m i č i o , ki je dal znak, da se spomenik odkrije. Pri odkritju je zaorilo iz tisoč in tisoč grl: Slava Star čevicu! Potem se je odpela S .arčevičeva himna Fr. Vilharja. Nato je blagoslovil domači župnik spomenik, ki ga je vzel tudi v varstvo. Nato sta spregovorila še dr. S. Bresztyenszky in dr. Frank v ime hrvatske stranke prava. Kratek Bodržaj govorov priobčimo jutri. Zdaj so se začeli polagati brezštevilni venci in spomenik je bil v kratkem času ves v samem cvetju. Po dokončani svečanosti se je odpela hrvatska himna z največim oduševljenjem, da je na daleč odmevalo po prijaznih gričih in šumah. Hrvatski narod je izvršil s to svečanostjo svojo sveto dolžnost naproti velikemu domoljubu; a opravil jo je tako dostojanstveno, da je moral vsakdo, kdor jo je videl, priznati, da je hrvatski narod probujen in napreden v vsakem pogledu. Narod, ki zna tako ceniti svoje zaslužne može, ne bode nikdar propadel, marveč si bode v kratkem izvojeval tudi svobodo in samo-stalnost. Obstrukcija v češkem deželnem zboru. V češkem deželnem zboru je večina sprejela nekaj predlogov, ki ne ugajajo Nemcem. Posebno ne ugaja Nemcem sprememba občinskega volivnega reda, ki je se daj na dnovnem redu. Nemci so zahtevali, da se ta zadeva postavi z deevnega reda in da pridejo na vrsto samo gospodarske predloge, kar se pa češke stranke odklenile. Radi tega so Nemci v češkem deželnem zboru pričeli z obstrukcijo, katero so izva-■ jali na podlagi poslovnika. Stavili so k zadevi več predlogov in zahtevali glasovanje i no ini"nih ii ire^ vsakim pbsovanio-i odmora 10 minut. To je trajalo v petek cel dar. Konečno je deželni maršal zaključi! ■ejo. Prihodnja seja bo jutri. Nemci nameravajo nadaljevati obstrukcijo. Tudi člani nemškega ustavo vernega veleposestva podpirajo nemško obstrukcijo protim češkim pravicam. Kaj bo pa o tem dejal baron Schvvegel ? »Narodni L'sty« pravijo, da se ono, kar se je Nemcem posrečilo v državnem zboru, jim ne bo posrečilo v češkem deželnem zboru. S svojo obstrukcijo v češkem deželnem zboru so Nemoi dali slab vzgled vsem onim deželam, kjer je od Nemcev v deželnih zborih tlačena slovanska manjšina. Zakaj bi kaj takega ne poskusile tudi češke majšine v mora vskem in šlezijskem deželnem zboru ? Nemška »spravna« politika je razkrinkana. Po teh dogodkih morajo se vsi Čehi vstopiti v skupno vrsto. Nemoi bodo videli, da Čehi od dtfenzive preidejo na naskok. Volivna reforma v Galieiji. V gališkem deželnem zboru je Rusin dr. Olesnicki predlagal pomnožite v števila poslancev iz kmetske kurije, uvedbo direktnih volitev in ustanovitev četrte kurije. Olesnicki je povdarjal, da bo volivna reforma utrdila avtoriteto dež. zbora. Poslanec poljske ljudske stranke Stapinski je zahteval splošno in enako volivno pravico. Opozicija bo dobila sredstva, da veČino prisili k volivni reformi. Posvetovanja dotičnega odseka se prično prihodnji teden. Car v Rimu. Z dinja »Neue Fr. Pr.« je prinesla vest, da car ne pojde v Rim. Na to odgovarja rimska Tribuna: .Italijanska vlada dobila je oficijelno objavo, da pride car v Rim med j 24. in 30 oktobrom. Na Kvirinalu so že vse i priprave dovršene." — Dne 20. okt. odpo-i tuje kraljev pobočmk general Maj o z drugimi častniki proti Bolonji, ki so določeni za spremstvo carju. V Bolonji bo to spremstvo pod poveljem generala M a j n o n i - j a, j ki bo dodeljen carjevi osebi in odpotuje | proti meji. — Z žvižganjem so se gospoda j laški socijalisti lepo premislili. Je pač njih | navada: kriče in kriče, a od vsega kričanja j ne ostane na zadnje — nič. Laški listi po-j ročajo, da je imel priti v Rim tudi črno-| gorski knez N i k i t a, a da ne pride, ker !se noče dati raznim listom prilike, da bi ne pisarili v Bog ve kakih naklepih njegovega bivanja v Rimu. Najbrže pride v R m okoli Božiča. \z brzojavk. C e t i n | e. Turške oblasti so hotele uvesti v Kazah Vranijeh nov davčni sistem. Oboroženo ljudstvo se ja temu uprlo. Prišlo je do boja mej občinstvom in vojaki. I Več oseb je mrtvih. Belgrad. Najvišje vojaško sodišče je zvišalo kazni poročnikom Todorotiču, j Georgjeviču, Zdenkoviču in Drudaroviču od ! 8 na 13 mesecev ječe in izgubo častništva. j Major Velickovič in stotnik Leontkievič sta oproščena. Dunaj. Državni zbor se bo zopet sešel v drugi polovioi meseca novembra. Dunaj. Beigijski kralj pride na Dunaj v zadevi Kongo-države. Mej Angleško in Belgijo bo v tej zadevi razsodil avstrijski cesar. Szegedin. 21 demonstrantov je radi zadnjih demonstracij izročenih državnemu pravdništvu. Dunaj. Tu se govori, da bo danes poveril cesar sestavo novega ogrskega mi-nissrstva grofu Štefanu Tieza, ki hoče razpustiti ogrski državni zbor in z nasilnimi Bredstvi si priskrbeti novo trdno državno-zborsko večino. T r i d e n t. Knezoškof V a 1 u s s i je včeraj ob tri četrt na 10. uro dopoludne po dolgi bolezni umrl. Szegedin. Aretirali so dva vojaka, ki Bta nabirala za venec, kateri je bil v imenu vojakov položen naKošutov spomenik. Dunaj. Szell in Adrassy sta obljubila novemu Tiszovemu kabinetu svojo pomoč, Apponyi pa se je izrazil, da v tem slučaju izstopi iz liberalne stranke. D u n a j. Kralj grški pride koscem tekočega meseca na Dunaj, kjer se sestane s avstrijskim cesarjem. Ker bo sprejel v avdi-jenci tudi grofa Goluckowskega, bo pri tem sestanku gotovo važen pogovor v zadevi Balkana. Budimpešta. Odsek devetoriee liberalne stranke se oi zjedinil glede podrobnega programa o vojaških zadevah in bo podal le poročilo, v katerem bodo označeni VBi radikalni in tudi vsi konservativni nasveti, ki so se čuli tekom konferenc. Stvar bodočega ministrstva in večine bo, iz tega napraviti program. S tem se je za sedaj preprečila nesloga v liberalni stranki. Szell ne ! pride več v poštev. Sofija. 24.000 vojaških novincev, ki r so bili predčasno poklicani pod orožje, je včeraj prišlo k svojim garnizijam. D u n a i. B«'tjiifiki Uralj prir'* p"m 17. t. m. Dodeljen uiu oo polhovimi SitlaiiVu-četič iz Ljubljane. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. oktobra. Nadvojvoda Frano Ferdinand je dospel dne 4. t. mes. na lov nad Loilingom na Koroškem (Svinjska dolina). Spremlja ga njegova soproga, kneginja Hohenburg z dvema Bestrama in več plemenitašev. Visoka lovska družba ostane tam 13 dnij. Zarotniki v Idriji O teh vsaj poroča »olov. Narod«. Sedež zarotnikov je idrijski farovž, shajajo se radi dopisov v »Slov. Narodu«, streljajo liberalne dopisnike, ne, saj je samo eden, torej v dopisnika, v svojih »zmašilih« vchunarijo, zaletavajo se v akademike — brr! to je grozno, in vse to razburjenje radi enega dopisa v »Narodu« !! — Potolaži se, »zvesti in odločni pristaš liberalne stranke v Idriji«, saj ni tako hudo. Pred vsem znaj in bodi uverjen, da pride malo kak »Narodov« dopis iz Idrije v naše roke. Kar pa smo jih dobili in čitali, so napravili na nas vtis, da je ta revščina izšla izpod peresa bitja, katero je visoko hrepenelo, a mu je bila usoda tako nemila, da je povsod padalo ter končno padlo morda celo občini na rame pod tem ali onim imenom — navadna pot siromakov. Akademiki pa niso tako neslani, in naj pripadajo tudi — liberalcem. V svoji preprostosti misli dopisnik, da se ves svet vznemirja radi dopisov v »Narodu«. Kolikor vemo, jih niti pri-etaši ne čitajo vkljub temu; da imajo dopisi mogočno doneče naslove. Dopis iz Idrija z dne 8. t. m. nam je bil v zabavo: 1. ker priznava »Narod«, da imajo liberalci v svoji sredi politične vskoke, kateri določujejo svoje prepričanje po mizi, ki je pred njimi s pi-ščeti in kopuni obložena; 2. ker piše »Narod« o neki pojedini v idrijskem larovžu 18. septembra. Slišali smo pač, da je nekdo ogreval liberalce: V larovžu je dekan napravil pojedino dne 18. septembra, ko so liberalci gostovali barona Hema, Tavčarja in Majarona. K tej pojedini je dekan povabil tega pa tega. — Takrat res nismo mislili, da se utegne dobiti kak tak teleban, ki bi to verjel — no, inteligentnega dopisnika »Narodovega« nismo mislili. Ta faktično poroča o dekanovi pojedini, katero ni bilo. O lakota 1 In take bedarije da bi pisali akademiki! srečna Slovenija, ako bi imela tako nadebuden naraščaj I V veselje nam je tudi bilo, da se te reve spravljajo končno še na posameznike, da bi jih obde-lavale. Dober vam tek! Pomnite pa to, da doslej ne eden od teh, katere tako radi imenujete, ne hodi v komunski zeljnik, v katerem bi liberalni kozli radi polnili svoje prazne želodce. Tušar, Jazbar, ta mali Novak, debeli Oswald so prišli do svojega kruha. — Razumeš, neakademik in odločen pristaš liberalcev? Zoper narodno ravnopravnost in dr. Brejca. Iz Celovca, dne 11. okt. Famozni nemškonacijonalni predlog, s katerim hoče znana klika potom deželnega zbora kor. vdušiti in preprečiti jezikovno ravnopravnost na Korcškem, in ki se je stavil v seji dne 9. t. m. se glasi: Deželni zbor vojvodine Koroške izraža svoje »ogorčenje« o gibanju, ki se kaže zadnji čas, in po katerem se hoče prelomiti doslej pri koroških sodiščih udomačene, jednako pozabljene običaje, ki se popolnoma (?) strinjajo (?) z dejanskimi razmerami (?) kakor praktičnimi potrebami prebivalstva; in s tem se hoče motiti narodni mir (I) v deželi. Deželni zbor nujno poživlja min. predsednika kot voditalja justičnega ministrstva, da takoj in z vso odločnostjo opomore zoper te poskušnje poslovenjevanja, ki so škodljiva pravosodju in škodujejo tudi strankam. 2. V formalnem oziru se predlog odkaže združenemu juridično-poličnemu odseku«. Predlog je podpisalo 28 poslancev; izročil ga ni grol L o d r o n , kakor sem Vam sporočil zadnjič marveč znani »Stid-markovec" Maks pl. Burger; pcdpisan pa je tudi grof Lodron. Predlog sam že kaže predrznost pa tudi bedastost] vladajoče klike. Kaj ima predlog opraviti v gospodarskem odseku, vedo samo trikrat modri deželnega zbora! Utemeljevali bodo predlog v eni prihodnjih sej bržkone v i s-fdo in na to »ranmo biti radovedni. — k »F r e i e S t i m m e n" so prinesle sinoči posebno prilogo o jezikovnem vprašanju. Članek kar mrgoli napak, a je spisan z nivoa kake družbe, ki politizuje v kaki zakotni gostilni. Pravijo, da je spisal članek »odličen strokovnjak". Članek sam ne kaže prav nobene »odličnosti", marveč operira s staro puhlo frazo, — da koroški Slovenci ne umejo »nove slovenščine". To je vrhunec modrosti pri teh ljudeh. Nasprotniki mobili zirajo že tudi deželo ; izGrabštanja, znanega nemčurskcga gnjezda, se poroča, da se je tamošnji občinski odbor izrekel v smis'u predloga dež. zbora. Na Slovencih, zlasti slovenskih poslancih je se daj, da čuvajo svoja prava! — Caveant o o nsu1e s I Osebne vesti. Učiteljska kandidatinja gdč. Justina Kozamernik pride za učiteljico na ljudsko šolo v St. Vidu pri Za-tiČini. — Poštar g. Anton Kolbe na Vačah jo imenovan poštarjem v St. Vidu nad Ljubljano. Volitve v okrajni cestni odbor velikolaški bodo v sredo, 14. t. m. ob 9. uri dopoludne v občinski pisarni v V e • likih Laščah. Vsled dogovora se priporočajo od katoliško-narodne strani v od bor sledeči: Jožef Gruden, župan lu-žarski, posestnik na Volski, Jakob Mu star, župan turjaški, posestnik na R»šici in Franc Mustav, župan in posestnik v Kompoljah za namestnika: Matevž Oblak, župan gregorski, p ^sestnik na Grabnu in Jakob ° r e 1 e s ii i k , župan videmski, posestnik v Zdenskivasi. — Treba je, da vsi opravičeni pridejo k volitri, tem bolj, ker je glavarstvo dostavilo netočno legitimacije in celo za umrle, ki zadnja leta niso bili niti v obč. odbor voljeni. Belgijci in Khnnovci ali Ljubljana in Celovec. Piše se nam : Ko sem 1898. leta bival v Celovcu, prišel je nekoč tedajni polkovnik kranjskega pešpolka št. 17 k meni in se pritožil : da je prišla k njemu deputaoija Celovčanov ga prosit, da naj prepove našim iantom slovensko petje po gostilnah, ker Celovčani to smatrajo za pro-vokacijo. Nekateri podčastniki so namreč na predvečer praznovali v neki nemški gostilni imendan nekega narednika in krasno prepevali slovenske pesmi, a se povsem dostojno in olikano obnašali. Polkovnik, pameten mož, mi je rekel: »To vendar ni v moji moči, da bi Kranjcem prepovedal petje v njih materinem jeziku!" — Torej pošteno petje slovenske pesmi je celovškim hajlov-cem provokacija! In kako dostojno sploh se obnašašajo naši kot suroveži razupiti fantje v zloglasnem, vsenemškem (?) Celovcu. Naj bi enkrat slovenski vojak izustil besede : Verfluchter Ka-ntner 1 ali barntneriecher Iiund! — ves Celovec bi bil po konci. A kako ae v Ljubljani Bilgijci obnašajo napram slovenskemu prebivalstvu ? Izzivanje Slovencev je že na dnevnem redu. Smo pač iz lipovega lesa mi ponižni Slovenci 1 V C ;lovcu bi bil ves občinski svet po koncu in zahteval zadoščenja, v Ljubljani se pa o kakem zadoščenju od vojaške strani nič ne sliši. — Umrla je dne 10. oktobra v C e • 1 o v o u po dolgem bolehanju gospa Viktorija Schrey, soproga gosp. T o -maža Schrey a, c. kr. profesorja v pok., stara 78 let. N. p. v m. I — Is Šent Vida nad Ljubljano Tužno so zadoneli dne 7. t. m. ziutraj Šentviški zvonovi Klicali so »k Očetu domov«, klicali »v sveto nebo" blago gospo Marijo Jovan. Njih glasovi bo se polagoma izgubljali in se rahlo dotikali nebeških višav. Spremljali so dušo, ki se je bila ravnokar ločila od telesa. A v slovo so ji zapela dva dni kasneje, ko so njene zemeljske ostanke položili k počitku. Ganljiv in nad vse lep je bil pogreb Marije Jovan. Prihitelo je spremljat blago pokojnico na nje zadnjem potu mnogo sorodnikov in obilna množica drugega ljudstva od blizu in daleč: priča, kako zelo je bila rajnioa priljubljena vsem, ki so jo poznali. Pogreba se je vdeležila tudi sl. »Blaž Potočnikova čitalnica« po deputaciji z zastavo in pevskim zborom, ki je precizno zapel dve tolažljivi žalostinki, pred hišo »Nad zvezdami", na grobu pa »Blagor mu, ki se spočije«. Solze so nam blestele vsem v očeh, ko smo se poslavljali od groba. Naj se iz-premene te solze žalosti v solzo veselja, kajti ne bilo bi prav, da bi zavidali raj niči njeno nes^on^n^ sro'o, k' io vž'va v rniu V j groou počiva samo teio, duša so pa vesen nad zvezdami, kjer ji sije »lepše solnce" in »lepša zarja rumeni". To pa mora z vso gotovostjo upati vsak, kd)r je poznal tiho, delavno, pobožno ženico, kakoršna je bila ranjka Marija Jovan. Kako mirno in udano je prenašala svojo dolgo in mučno bolezen! Gotovo si je nabrala s tem mnogo zasluže-nja pri Gospodu! V svojem rajskem veselju in večni blaženosti prosi tedaj, blaga Marija, Vsemogočnega za nas, ki še vzdihujemo v tej revni dolini solz, da se res kedaj snidemo »nad zvezdami«! — Vrhniška pivovarna v kon kurzu. F čtiiichova pivovarna na Vrhniki je prišla v konkurz. Žalostno je, da domača na Kranjskem zvarjena piva vedno bolj spod rivajo tuja piva, ki so često slabša nego domača. — »Sudsteierische Presse" je bita radi notice o porotnikih pri obravnavi Bra-tu§a kotifiscirana. — Odvetnik, ki klofuta 601etno vdovo. Skoro neverojetno ju to, karčitamo v goriškem listu »Gazzetino Popolare«. Ta list pi«e namreč: »V nedeljo popoludne okolu 5. ure sprla sta se zaradi zapiranja vhoda hiše, stoječe na Travniku pod št. 3, katera biča pa ima vhod v Ozki ulici, dr. Peter Pinausig. odvetnik v Gorici, in60Ktna vdova gospa Marija Pelican, ki stanujeta oba v isti hiši. Dr. Pinausig se je pri tej priliki tako razvnel, da je zaeolil 60 etni vdovi dve zaušnici." Ni jih izrazov, s katerimi bi se dalo dovoli označiti tako deianje. — »Trieste o la morte«. Tak je na slov časopisu (T r s t a 11 s m r t), ki je začel tajno izhajali v Italiji. Naslov pove ves program: hočejo imeti Trst, za kateri se hočejo bojevati, če ima vse vkup veljati smrt. — Prva številka, sicev povsod zaplenjena, je polna — »smrti«. — Novo uradno poslopje v Radovljici je dodelano, in se bodo uradi, ka kor se govori, že sredi tega meseca preselili vanj. Tudi nasproti stoječa dvanadstropna mestna hiša je na vnanje že dovršena. — Prememba poštnega imena Pošta Prestranek, kolodvor, se zanaprej imenuje »Slavina«, — Carkvemak v Slovenskih Goricah sa sedaj zove »Sv. Anton v slovenskih Goricah«, — Postranje v Dalmaciji dobilo je ime »Proložac«. — Dvajsetletnica časti Minolo soboto preteklo je dvajset let, odkar je dne 10. oktobra 1883 gospod Janez Zdolšek, bivši nadučitelj pri Novicarkvi, bil ondi slovesno odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Dotični »Slovenec« s opisom tistokratne slavnosti še danes visi v sobi gospoda dosluženca, ki sedaj biva v Celji. Se mnoga leta! — Italijanska zastava. V soboto zvečer bila sta povabljena tržaška magistratna uradnika Lupetina in Orazio na policijo, kjer so ju zaslišali in potem poslali v ječo radi razobešanja laške zastave na stolpu tržaškega magistrata 20. septembra. No, ko prideta iz ječe, bosta povišana v tlužbi — mučenika ! — Vojaki za Albanijo? Reški »Novi List« pravi, da bo v Dalmaciji zabi-lježili vse one vojake, ki znajo albanski jezik. — Iz Celovca, dne 11. t. m. Za tri mesece Be je zauka/.al za Celovec in onolico pasji kontumac. — Po Karavankah je včeraj precej globoko zapadel sneg; zato je bilo danes občutno hladno in je toplomer ziutraj kazal samo 3° C. — Nesreča v tovarni v Medvodah V soboto je bila v deželno bolnišnico pripeljana 18 etna Cecilija Kalan, delavka v papirnici v Medvodah. Pri delu jo je bi j grabil stroj za desno roko in jej odtrga sredinec. — Seja tržaškega mestnega sveta. V sobotni seji do volno se je vdovi pokojnega Benusaiia 4000 kron letne pokojnine. Svetnik Ryb£F ie trikrat govoril, Gregorin dvakrat. Ryl af: Iz zadnje Cosanijeve obravnave bilo je razvidno, da h« se razni občinski uradniki in dnevničarji p • grešili na volilnih sloparstvih. O teh noče govoriti, vsaka stranka se poslužuje sredstev, kakorš-nih mislij je; to je stvar vesti in okusa. On noča odrekati uradnikom pravice, da bi se ne vdele^evali volitev, a hoče, naj bodo nepristranski, ker so v službi vseh. Noče preiskave, priporoča sam , su ne bo to več ponavljalo, na korist vsem. — Na dnevnem redu je bil predlog, naj se pritoži na ministrstvo proti odloku namestništva, s katerim prepoveduje namestništvo magistratu ustanovitev laške šole pri Sv. Ivanu, ker je prav blizu druga laška šoln Dr. G^gorin je izjavil, da bo glasoval proti temu predlogu Ako ie vlada to storila, gotovo ni storila tega, da bi podpirala Slovence, ali pa iz sovraštva do laške večine, u katero je v jako dobrih odnošojih, ampak storila jo to, da bo dosledna njenemu nastopu v sloveiinkeai šolskem vprašanju v Trstu. Ko bi bih aa!i tržaškim Slovencem slovenske šole v mfo-u, bi ne nasprotovali laški šoli pri Sv. Lanu. A nihče ne more od blovencev zahtevati narodnega samomora. Vi zahtevate, naj se laški otroci uče v laškem jeziku, a to zah- favsmo luii mi za slov«»n«k® otroko. D«*.'«* tuui uam io pravico in mi srno z vami iuut jroti vladi. — Za Gregorinom govoril je žid dr. Venezian po židovsko, sa njim pa dr. lybdF: Koliko je Slovenoev ali Lahov pri Sv. Ivanu, ni treba gledati na sadnje sleparsko ljudsko štetje, temveč na volitve, ki nam dokazujejo, da je Sv. Ivan skoro čisto slovenski. On bi bil jako rad videl, ko bi vlada rekurz sprejela, ker potem bo prisiljena priznati pravico slovenske šole v Trstu.—Proti glasovom slovenskih svetovalcev sprejet je oil predlog, naj se da laškim dijakom v Pa-zinu podpora 1000 kron. —- Tako gospodari aška gospoda s slovenskimi novci. A kaj loče naših šest zastopnikov proti 48 ? Ko bi ne bili v Avstriji, kjer nima ljudstvo, vzlasti slovansko, pravic, ko bi bili tam, kjer ima ljudstvo svoje pravice, kakor drugi mogotci, izgledalo bi število naših zastopnikov lrugače in drugače bi lahko nastopali v irambi pravic zatiranega ljudstva. A za sedaj hvalimo Boga, da se ob takih razmerah vsaj oglašajo. Bog živi neustrašena borilca za pravice slovenskega naroda, dr. Grego-rina in dr. Rybafa! — Ogenj. Balacerkev, 9. okt. )anes popoludne okrog 3. ure pričelo je »oreti na Toplici pri Flor. Zor-Lotu - Kiščeku. Imeli so ravno krovce na strehi, ko je začela spodaj ležeča slama n škopa goreti. Vsled velike suše in vetra oili so hlevi, Bvinjaki in dva kozolca z vso ogromno množino krme, vozovi in vsem gospodarskim orodjem in stroji v nekoliko minutah v divjem ognju. Ker je bila družina z gospodarjem vred v vinogradu pri trgatvi, so ostali mogli komaj živino rešiti. Gospod Zorko ima ogromno škodo. Pravijo, da je krovski posrešček iz svoje pipe ogenj zatrosil. — Izreden slučaj 20 mladih vrgia je svinja pri Franc Jermanu v S t o b u pri Domžalah. ljubljanske novice* Zabavni večer na starem strelišču. — Ogromno število ljudstva se je zbralo včeraj zvečer na Btarem strelišču. Od vseh stranij Ljubljane so prihiteli gostje, da so s svojo prisotnostjo počastili sijajen večer. Med drugimi gosti so se vdeležili veselice Nj. milost knezoškof A. Bonaventura, deželni predsednik baron Hain in njegova soproga Olga Hein, mnogo častite duhovščine, mnogo častnikov in drugih odličnih oseb. V dvorani in po hodnikih smo občudovali umetne okraske. Med drugimi dekoracijami so nas zlasti zanimale velike Blike, ki so predstavljale različne ljudske stanove v naravni velikosti, katere je slikal neki salezijanski gojenec, odločno pa moramo obsojati nemščino na prvem mestu. Pohvaliti moramo tudi električno razsvetljavo, ker dvorana je bila razsvetljena tako umetno, da se nam je zdelo, da sa ob luninem svitu sprehajamo po kakšnem vrtu. Dekoracije je izborno blagohotno izvršila tvr Ika M a t h i a n po svojem delovodju g. Š e b e r j u. Govoriti o vojaški godbi bi bilo brez koristi, ker vsakdo pozna, b kako preciznostjo zna svirati, obžalujemo le, da se je moralo od nje uprav izsiliti par slovenskih točk. — Tudi pevci in pevke so pokazali svojo valentinijo in so srčno, neustrašeno nastopali. Mnogo zanimanja je vzbudila gdč. A. Malič, ki je s svojim nastopom in glasom znala si pridobiti pozornost navzočih. In kaj naj rečemo o glediščo ? Ko je nastopil mali »Babe", bili so vsi iznenadeni radi gibčnega kretanja. Vsakdo Be čudi, da je mogoče malega dečka naučiti take mimike, katere niti pri odra-ščenih ni možno opazovati. — Žil nam je bilo, da radi prevelikega hrušča nismo mogli umeti slovenske igre : »Štefan Kokus«. Iz kretanja Be je videlo, da so bili dobro izvežbani igralci. Upamo, da bomo to igro mogli v miru k|e drugje poslušati, ali pa jo bodo čč. gg. S tlezijanci oustili ponatisniti in razširiti med ljudstvo. Ugajala pa je vsem »Pantomina«, kjer so salezijanski gojenci proizvajali igro s samimi zunanjimi znamenji, in t> s spremljevanjem godbe. — Večer je bil sijajen. Trud dobrih dam in gospoov je bil poplačan s tem, da so se veselili obilih gostov. Nekaj pa moramo grajati. Opazili nismo nobene deželne zaBtave in čuli smo, da se je že razobešene deželne zastave odstranilo. Pustilo se je samo par deželnih zastav v nekem skritem kotičku na galeriji Odločno zahtevamo, da se povsod na naši zemlji da čast naši deželni trobojnici, katero ne pustimo prezirati ali celo zaničevati na l|ubo nekaterim ekselencam, ki se morajo tudi privaditi spoštovati zastavo dežele v kateri živel Upamo, da se v bodoče to popravi! 0 škofovih zavodih v Šent-Vidu nad Ljubljano sa nam poroča, da sa ctvorijo 1. 1904. Splašena konja. V Šolskem drevoredu je ti »ne s dopoludne neki rokrut vdaril s kovčejjora konja posestnika Franca Oblaka na Tržaški cesti št. 22, nakar sta se konja splašila in voz tako naglo obrnila, da se je i prevrnil in v dva dela razdrl. il in jedel, potem pa jo je h( tel popihati. Toda natakarica Marija Malovrh ga je pridržala nazaj in poslala po policaja. Mej tem je Poznik hc tel natakarici sastaviti bicikel in ker mu ta ni dala de narja, poslal ie nekega delavca s bicikelnom k branjevki Mariji Mole na KarlovBki cesti St. 31, da bi kupila kolo za 15 kron. Ko je prišel policaj v gostilno, se je Poznik branil mu povedati pravo ime in je enkrat deja', da je Janez Keržič, drugolmt pa, da je Vekoslav Hermanič. Zaradi kolesa je rekel, da nnu ga je poslal prijatelj iz Nemški ga, da pa se ne spominja odkod in kedaj. Policaj mu je na to napovedal aretovanje a Poznik se je soustil v njega in se začel ž njim ruv&t'. Morali so poki eati še jednega stražnika na pomoč; ko je Poznik videl, da mu ni moči več uteči, se je vrgel na tla in simuliral, da je božjasten, kar nnu pa ni nič pomagalo, moral je na magistrat, kjer so mu kmalu dokazali, kdo da je in odkod da ima bicikel. Našli so namreč pri njem izkaznico na ime Anten Poznik in na roki pa tetovirani črki A P. B cikel )e ukradel tistega dne Eriku Scbmidtu na Rimski cesti št. 2. Pravijo, da ima Poznik več tatvin, ki so se v zadnjem času izvršile v mestu, na vesti. Pozor trgovci v Ljubljani! Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani uljudno poziva vse gospode trgovce, da bi z oz rom na okrožnice in pripcslane jim iz jave. iste podpisali in sigurno še tekom tega tedna društvu poslali. Zopet umobolni pobegnil Včeraj ponoči pobegnil je iz blaznice na Studencu umobolni Ivan Labajnar. Prijeli so ga v mestu in pripeliali nazaj v blainico. Izseljevanje. V Ameriko se je odpeljalo včeraj 10 os*b, iz Amerike pa je prišlo v Ljubliano 60 oseb. Z rešilnim vozom. V hlevu pri »Fi govcu« je danes zjutraj konj posestnika Janeza Verhovnika iz Mengša udaril hlapca Petra Berceta z zadnjo nego v život in ga tako težko poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeliati v bolnišnico Ustanovo Katarine Warmns za vzgojo deklic v znesku letnih 252 K je za dobo treh let, in sicer za leta 1904, 1905 in 1906 podeliti dvema deklicama. Pravico do te ustanove imajo deklice, ki so ustanovnici v sorodu ali pa, ko bi takih ne bilo, hčere ljubljanskih meščanov in je prošnje za podelitev iste s potrebnimi dokazili vred vložiti do konca t. m. na mestni magistrat ljubljanski. Izgubljeno in najdeno. V Šiški je izgubila včerai popoludne trgovčeva žena M. G. zlato zapestnico. — Nadporočnik brambov-skega pešpolka št. 27 g. Jos. Kubin je izgubil včeraj zlat prstan z briliantom, vreden 200 kron. — Na Pogačarjevem trgu je izgu bila včeraj delavčeva žena Marija Bezlaj iz Bizovika št. 77 denarnico, v kateri vje imela okoli 5 kron denarja. — Pisar K. Š. je izgubil v Kranjski hranilnici bankovec za 10 kron. — Izgubila je neka gospa kratko po 7lačeno srebrno verižico. — Dijak Ivan Tav-Car, stanujoč na sv. Petra cesti št. 47 je izgubil včeraj v realki srebrno uro in pozlačeno verižico z zlatim obeskom. — Izgubila je Frančiška Janež, stan. na Karlovski cesti št 8 srebrno uro. — Delavec Franc Kamil z Doba je izgubil na Dovozni cesti črno ua-njato denarnico, v kateri je imel 15 kron. — Na južnem kolodvoru sta bila v pretepenem tednu najdena eden dežnik in eden Šepni no4. Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča. Jutri v torek se poje tretjič ob navadnih cenah opera » O t e 11 o «, ki je pri dveh predstavah dosegla najpopolnejši vspeh. V četrtek in soboto sta dramski predstavi. Opera se uči Parmovo opereto » A m a -conke«, drsma pa noviteti »Novi klovn« in »Pravljico o S r e v -liariu M a t i j č k u «. itasiie siv mta. Najnovejše od rasnih strani Povodnji. V severnih krajih gro fije Durban počiva vsled povodnii vsako delo. Tudi letina je mnogo trpeU. V pristanišču Seaham je provzr< lena velika škoda. Istotako v Allerthonu. Na železnici Salt je porušen kamenit most. — V državi Newyork je povodenj razdila mnogo mostov in nasipov. — Stavka v učiteljišču. Gojenci knezi š tc fijakega učitelj Š8a v Oatrogonu so pričeli stavkati, ker je bil imenovan predsednikom njihovega izo braževalnega društva kandidat pre fesorskega zbora ne pa oni, ki je dobil največ glasov. — Nečak morilec Pri S v. Trojici na Moravskem je trgovca z živino Mareka umoril njegov nečak. — Na tirolskih go rab so bili veliki snežni viharji. Tudi po Koroških porah je zapadel sneg. — 9 0 0 atavkujočih stavcev je v Bupim pešti priredilo demonstracijo pred uredništvom lista »Pesti Ibrlap«. — Splošni shod poštnih uradnikov se bo vršil na Dunaju 2 5. tek. mes. — Boj navolivnem shodu. Iz Sofi|e se poroča o bom na volu nem shodu v Tir-novu sledeče: Daneva, voditel>a CankoviČev. je več oseb, ko je govoril v dvorani občin ske knjižnice, motilo s klici: »Vaše delovanje se ne sklada t. Vašimi besedami « Nato je potegnilo več CankoviČev nože in samokrese ter napadlo raigrajače. P liri ia je bila takoj na mestu in naredila zopet mir. Nato je nadalieval Danev svoj govor in ga tudi končal. Ker pa je bilo ljudstvo tako razburjeno, spremila je policija opozicijske vodi ditelje na kolodvor. K) so nesli nekega ra njenca iz knjižnične dvorane, pri?lo je vn( -vič do boja, v katerem so opozicijrnalci streljali s samokresi na vladne prista&e, oni pa so jim odgovarjali s kamenjem. Ei opo-zicijonalec je bil ranjen, poročnik Vassilev, kateri je holel braniti svoje sorodnike, je bil tepen, in še-le nadporečniku Kirkovu se jo posrečilo, narediti mir. ki se je tudi obranil. — Deževje Iz Londora sa poroča, da je v severni Angleški vsled nevihte izstopila reka Esk Železnični promet je zaprt. Deževalo je 33 ur neprestano. Tudi žetev je vsled tega veliko slabša. Pristanišče Seaham je zelo poškodovano — Ponesrečena i n f a n t i n j a. Iz Monakovega se poroča, da sa je tamkaj ponesrečila infantinja Marija de l«s Mercedes, sestra španskega kralja Alfonia XIII. Peljala se je namreč s svojim svakom vojvodo kalabri|sk m v avtomobilu ter zadeto v noki drugi voz. Infant nja je lahko poškodovana. Vojvodi se ni nič zgodilo. — Maščevanja željna žena. V Budimpešti je naznanila Mihaela Gyaltg mesarskega pomočnika, njegova ločena žena, Ha je oropal raznašalca denarja Štefana Boda. Vendar se je pokažalo, da to ni res. Gospa Gya'og je tudi že naznanila svojega moža. da je ubil in oropal v Lugos nekega človeka, toda tudi tu se je pokazala njegova nedolžnost Odkrivanje v cerkvi. V Ameriki je neka struja, katera se trudi, da bi se tudi ženske v cerkvi odkrivale. Dotičniki pravijo, ako se že v gledališču cdkrivajo, naj se pa še v cerkvi. — Venec za K o-šutov spomenik. Iz Szeeredina se poroča, da so na Duuaju živeči Madjari dopo-slali venec za Košutov spomenik. Predvče-rajšnim zvečer se je ljudstvo zopet zbralo pred Košutovim spomenikom, vendar se mir ni motil. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 12. oktobra. Danes je bila deputacija slovenskih poslancev pod vodstvom dr. Šusteršiča pri ministrskem predsedniku radi krivic, katere so bile zadane zadnji čas Slovencem. Dunaj, 12. okt. Poročevalec lista „Seccolo" je imel danes pogovor s Korberjem. Korber je dejal da parlamentarni položaj v Avstriji ni tako žalosten, kakor se o njem sodi izven Avstrije. Glede zopetnega sklicanja drž. zbora je Korber dejal, da bo pri otvoritvi zopet začel s poganjanji in da upa, 0 trgovskem provizoriju z Italijo §e ni hotel jasno izraziti vender je iz njegovih besedi posneti, da je pričakovati kak provizorij Z modificiranjem vinske klavzule. 0 italijanskem vseučilišču je Korber dejal, da vlada vsekakor namerava ustanoviti italijansko vseučilišče. Ako bo italijansko vseučilišče v Trstu ali kje drugje, še ni gotovo. Korber je končno dejal, da pot z nasilnimi sredstvi zahtevati vseušilišče ni prava in da se pod presijo vlada ne more udati. Dunaj, 12. okt. Danes ob 11. uri je bil pri cesarju v avdijenci grof A n -d r a s s y , ob 2. uri je bil sprejet poslanec Pere zel. potem pa pride še danes na vrsto grof Štefan Tisza. V političnih krogih se govori, da bo jutri grof Štefan Tisza imenovan ogrskim ministrskim predsednikom. V liberalni stranki ima grof Štefan T i s z a mnogo nasprotnikov in radikalnejši elementi v stranki bodo morda vsled tega netili razpor. Opozicija pravi, da se brez narodnih koncesij ne uda. V slučaju, da bo nadaljevala obstrukcijo, se Tisza ne bo bal razpustiti zbornice. Dunaj, 12. okt. Pred najvišjim sodiščem bo 22. t. m. razprava o zadevi Ane Gregorevid i 7 Malega vrha proti okrajnemu glavarstvu v Brežicah radi volivnp pravice v okrajni zastop. Velenje, 12. oktobra. Na slovenskem političnem shodu je bilo nad 1000 oseb. Zagorje, 12. oktobra. Stavka se nadaljuje, Delavstvo je na shodu odklonilo ponudbe delodajalcev. Danes je zopet shod. Mir se ni kalil. Osek, 12. oktobra. Radi velike defravdacije pri srbskem cerkvenem zakladu je došla držav, pravdništvu ovadba. Zagreb, 12. oktobra. Slavnosti odkritja spomenika Ante Starčevicu se je vdeležil tudi poslanec B i a n k i n i, kateremu so se prirejale velike ovacije. Skupščina čiste stranke prava je sklenila poslati na vladarja adreso, s katero se zahteva samostojno hrvatsko armado in samostojne financa. (0 slavnosti prinašamo izvirno poročilo na drugem mestu. Op. ured.) Praga, 12. oktobra. Mladočehi zahtevajo, da da deželni maršal adresni predlog na dnevni red prihodnje seje. Meteorologlčno poročilo. Viftina nad moriem 306.2 m, siednji zračni tlak 786-1 mm Cmi opa- Stanje baro- tovanja ' metra. Tempe-1 ratura | P« ! Celsija Vetrerl. Nebo fli <•- - 10| • .v*'- | 729-5] 8-8 11 7. jutr. s? «-ol. 732 4 732-6 6 5 128 sr. jvzh. sl. jvzh s I jjv.h. obl » ja-no 16-5 9. zveč. (3-16 6-2 sl. jvzh. 60 j 10-7 sr. svzh. I sl. svzh. obl. 10|7. ziutr. I 732-7 i | 2. popol.| 730-8 I Srednja temperatura sobote 6 5" normale 11-4° Srednja temperatura nedelje 8 5° norm. H'2. 00 ima v venecijanske in Španske. Najcenejše i iTUUt, v zalog, tvrdka BRATA EBERL Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naroČila proti povzetju. 22 11—2 Rogaški Styria-vrelec 16 zdravilna voda zoper uljesa v želodcu in krče, zoper Brightovo vnetje obisti, zdravnl,ko katare v sapniku, priporočeno! v želodcu in črevah izvrstni kislinasto diatheso, 1322 zdravimi sladkorno use. bolezen, uspehi t teles, zaprtje, bolezni v jetrih J^avnob^ar je itfla "Tfifl iDružinska pratika za leto 1904. ..družinska pratika" ja leto 190U se dobiva v vseh trgovinah na tfranj-sKem' $tajars/tem, Jfo roškem, v )$tri in na Goriškem. Glavno zalogo imajo v Ljubljani tvrdke: ^uer-tforenčan, ). Jfordi/{, /fc. Jfrisper, J{. /fičman in V. ?etričič» katoliškega tiskovnega društva-v Ljubljani &a 1. 1904 z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katoliški Bukvarni" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več. pozor! Vse potrebne poprave pri glasovlrjih kakor tudi vglasovanje izvrSuje vestno in pod jamstvom Jean flUirbothe, tovarna glasovirjev 1317 3-2 v Vižrnarjth se takoj sprejme v špecerijsko« trgovino v Kamniku. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 1328 3—2 ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre liairmoiilje domačega in amerikanskega sestava, glasovlrje in planine. 264 8 DaJ6 se tudi na obroke 1 Na zubtevunjo »e pošiljajo ccnlkl brezplačno. Pekarija na Jesenicah, Gorenjsko, h. št. 104 se da z-: ugodnimi pogoji v najem. Ker je v trgu Jesenice povodom gradbe bohinjske železnice obilo tujih delavcev, se blago lahko speča. Natančneji pogoji se izved6 pri lastniku Jakobu Ferjan na Jesenicah št. 26. Najnovejše blago za I damska oblačila « in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najeenejše pri J. Gf^OBEIi^IK-U Pred Škofijo 1. IiJUfiliJfiflfl. testni tvg 20. Vzofei se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. Izdajatelj ia odgoTorai ■rednik:. BrJ|»»Oli:Žlt.lk Tiik »Katoliške Tiskarn«« v.Ljubljani.