Posamezna Številka Din I.
it i6.
V Ljubljani, \ soboto 19. januarja 1924«
Poštnina v gotovini.
Leto I*
Miti*
J
i
t
'NEMK
Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
V	Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
Neodvisen političen list
—i------------□-------------
Uredništvo: Wolfova ulica St. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.033.
Basedolomstvo ie perfektno.
Kar je smatral vsak poštenjak za nemogoče, česar se je bal vsak iskren naprednjak, to se je zgodilo — besedo-lomstvo dem. stranke je perfektno.
Pod predsedstvom dr. Žerjava je sklenilo dne 17. januarja 1. 1924 načelstvo demokratske stranke, da ne drži dane besede in da odklanja Reisnerjevo ponudbo odložitve mandata.
Nezaslišano se je zgodilo in napredna javnost je bila konstemirana, ko je brala v »Jutru«, da se je demokratska stranka spozabila v resnici tako nizko, kakor se ji ne bi upali očitati dne 19. februarja in dne 18. marca niti njen najbolj zagrizeni nasprotnik.
Toda če je bila napredna javnost konstemirana od besedolomstva demokratske stranke, pa se je nekdo drugi smejal na vse pretege. In smejal se je upravičeno, zakaj besedolomstvo demokratov izključuje vsak napreden blok * demokrati, dokler je le eden tistih gospodov, ki so glasovali za besedolomstvo, v načelstvu demokratske stranke. Cesar ni SLS nikdar zmogla, to se je besedolomstvu demokratov sijajno posrečilo — da je napredna fronta v Ljubljani razbita, da ima SLS svojo zmago y Ljubljani skoraj zasigurano.
In SLS to ve in se pripravlja, da zagrabi svoj plen. Odkrito se je že prižela prizadevati SLS, da izzove konflikt med vlado in občinskim svetom ir da doseže nove volitve, še predno bo mogoče zalečiti rano, ki jo je v naprednih vrstah vsekalo demokratsko besedolomstvo. To je prvi efekt demokratskega besedolomstva.
Drugi je še usodnejši, ker zadeva ves narod. Vsled dvolične politike SLS, *i je napadala v Sloveniji to, kar je v Beogradu sama podpirala, je silno trpel sloves slovenskega imena. Toda kljub temu smo mogli z uspehom in s ponosom reči, da dvoličnost ene stranke ne zadeva vsega naroda, zakaj naprednjaki so vedno visoko častili mož-be-sedo in v kar se je katerakoli napredna stranka zavezala, to je tudi držala. Besedolomstvo demokratov pa je povaljalo po tleh napredno misel in danes moramo vsi naprednjaki osramočeni umolkniti, če bo padel na račun Slovencev očitek dvoličnosti.
Samo eno sredstvo je, da zopet operemo slovensko ime, samo eno sredstvo je, da bo naša napredna misel zopet Cista in to }e, če bo vsa napredna javnost demokratsko besedolomstvo tako zelo obsodila, da ne bo niti za enega« ki je za besedolomstvo glasoval, mesta v javnem življenju. Proti besedolom-cem je mogoča edinole operacija!
Nad vse težke posledice pa bo imelo demokratsko besedolomstvo tudi za uradništvo. Ali res misli gospod Reis-ner, da bodo v skupščini poslanci tako naivni, kakor so nekateri »Jutrovi« bralci in dejali, da ga njegova dana beseda ne veže tato, ker ga oprošča obveznosti njegova besedolomna stranka? Ce je besedolomna stranka, ni treba, da Je besedolomen tudi profesor Relsner in ta resnica se bo v skupščini pokazala v vsej jasnosti. Kakšen uspeh pa more imeti poslanec, ki v skupščini ne sme niti nastopiti, ker mu drugi poslanci odrekajo upravičenost, da se v skupščinsko dvorano sploh prikaže!
Tri leta so se demokrati igrali z usodo uradnikov, toda tako cinično, ko sedaj, ko so njihovega poslanca prisilili k besedolomstvu, se vendarle še niso.
Pa da bi imeli demokrati vsaj senco argumenta za svoje besedolomstvo! Toda vsa njihova juridična iznajdljivost Jih Je vpričo jasnosti pogodbe pustila na cedilu in ni jim preostalo drugo, ko da so vse grehe, ki so jih zagrešili sami, naprtili drugim. O tem več drugod.
Sramota za vso Slovenijo, zlasti pa *a vse naprednjake, je demokratsko besedolomstvo. To sramoto moramo izbrisati in sicer radikalno. Kdor ne drži besede, za tega ne sme biti mesta v naši »vnosti! Ne sme pa biti mesta tudi za tistega, ki podpira one, ki so predlagali besedolomstvo.
Demokratska slranka se je s svojim oesedolomstvom justificirala, sedaj jo mora justificirati še slovenska javnost. Zato vsi na delo, da zavlada staro postenje, da bo slovensko ime čisto!
Končna pogajanja z Itaiiio.
Korektura meje v našo korist.— Sestanek Ninčič-MussolinL
Beograd, 18. januarja. (Z) Po že prej doseženem sporazumu je g. Nešič včeraj zaključil načrt naše vlade o meji pri Reki Obenem s Summontejem, Pričo in Fr. Lazarevičem je razpravljal
o	tem načrtu Teksa. Po tem načrtu bi naša državna meja šla od pomola Ba-roša ob reškem bazenu preko mesta. Med tem bazenom in Barošem bi šla na severni kraj Bankina tako, da bi bila na ta način popolnoma zasigurana vrednost luke Baroša, ki ostane pod našo državno suvereniteto obenem s celim Bankinom. Baza za razmejitev severno od Reke so katastralne občine. Na mejah, ki so pomaknjene za dva in več kilometrov naprej v našo korist, ostane izmed drugih sel, ki dobe severno od Reke svojo predvojno katastralno celoto, na našem ozemlju dosedanje re-Ško selo Drenovo in dalje proti Kastvu tudi selo Zamet. Kar se tiče samega Kastva, se ta kraj s celokupnim kata-stralnim zemljiščem združi z našo državo, kar v rapallski pogodbi ni bilo predvideno. Naš zunanji minister dr. Ninčič je priobčil italijanskemu generalu Borderu, da bo delo izvedencev v najkrajšem času končano in sicer naj-dalje za teden dni Delo za ustanovitev mej napram Sloveniji se bo nadaljevai-lo jutri in prihodnje dni. Na tem delu meje so z italijanske strani dane načelne koncesije v našo korist. Za sedaj se ve, da je meja popravljena v našo korist tudi severno od Jelovika. Zaradi razmejitve v Sloveniji je odpotoval v Ljubljano šef naše komisije za razmejitev z Italijo polkovnik g. Daskalovič, ki se sestane te dni z italijansko komisijo zaradi nove razmejitve. Zaradi razmejitve pri Reki se sestaneta na Suša-ku 21. t m. naša in italijanska komisija. Z naše strani bo načeloval komisiji general Ilič, ki ima nalogo, da izvrši razmejitev na podlagi končno revidira-
nega sporazuma. Dočim bo v pogledu razmejitve na Delti Barošu in Bankinu delo zelo lahko, bo severno od Reke in na severozapadu zlasti v Kastavščini posel razmejitve zdo težak, ker nam po tem sporazumu pripade kastavška občina, ki je bila po rapallski pogodbi dodeljena Italiji Najti se mora možnost, da se dobi zveza Reke z italijan-zaledjem.
Beograd, 18. jan. (B) Na konferenci ki se je zadnje dni vršila v ministrstvu zunanjih del med našimi in italijanskimi eksperti radi določitve mejne črte napram reki in severno od nje, se je dosegel popoln sporazum v načelu. Naša in italijanska komisija, ki imata določiti mejo med nami m Italijo, se bosta sestali 21. t m. na licu mesta. Po tem sporazumu se spremeni rapallska pogodba v toliko, da spada Reka pod suverenost Italije, mi pa dobimo v Zaledju korekturo meje v našo korist, tako da nam pripade razven nekaj vaških občin cel Kastav. V ostalem bo tekla meja po Sforzini črti. Samo to še ni rešeno, kateri del reškega pristanišča dobimo v izkoriščanje. Verjetno je, da dobimo del luke v velikem kanalu (Canal Grande). To vprašanje bo rešila komisija strokovnjakov, kakor tudi vprašanje odstopa enega dela re-ške železniške postaje. Četudi dan podpisa tega sporazuma še ni določen, je vendar že gotovo, da pojde koncem tega mesca minister zunanjih del g. dr. Ninčič v Rim, da se sestane z Mussolinijem.
Beograd, 18. jan. (B) Danes dopoldne je posetil g. dr. Ninčiča italijanski odpravnik poslov g. Summonte z generalom Bordero. Ta poset je, kakor se domneva, v zvezi s sestankom g. dr. Ninčiča in Mussolinija v Rimu.
Češkoslovaški tisk o našem sporazumu
x Italijo.
Praga, 18. januarja. (B) Včerajšnji in današnji listi se bavijo z rešitvijo reškega vprašanja in izražajo vsi razven nemških in komunističnih, svoje zadovoljstvo nad njo. Službeni list »Ceho-slovaška republika«, konstatira, da se mora članek Spalajkoviča v »Samoupravi« tolmačiti kot želja, po obvladanju debate v ruskem vprašanju. V drugih točkah pa vlada popoln sporazum. »Reforma« pravi da je pogodba med Italijo In kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev povzročila razočaranje med nemškimi krogi v Češkoslovaški ln v
Nemčiji, ki so se nadejali, da bo povzročila pogodba med Francijo in Češkoslovaško nesporazum med beograjsko, italijansko in francosko vlado. Italija je priznala sedanje stanje in se s tem postavila proti bolgarskim in madžarskim nakanam proti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pogodba pomeni zbližanje med Italijo, Malo antanto in Francijo. »Čeh« omenja priprave za pogodbo, poudaijajoč zasluge gg. Pašiča in Mussolinija, in pravi, da je tudi slab mir boljši nego neprestana rivaliteta.
Sporazum z Italijo in naši neprilatelii
Beograd, 18. januarja. (B) Današnja »Samouprava« piše v uvodnem članku pod naslovom »Dobra stvar« o sporazumu z Italijo, da je sporazum težko zadel vse naše zunanje neprija-telje. Madžarski listi kar besne od jeze nad tem sporazumom. Ravno tako verjetno je, da bo ta sporazum kakor mrzel curek vplival na mnoge bolgarske re-vanžne glave. Kar se tiče naših separatističnih listov, je mogoče ugotoviti da že kažejo svojo nevoljo nad sporaz-un\°ni. ker čutijo, da se jim onemogoča nadaljnje varanje svojih pripadnikov,
i	so ga zakrivljali v akciji proti edin-stvu države. Hrvatski separatisti opo-?arJuJ° sv°hh volilcev na to, da je izguba Reke izguba za Hrvate. Edino ta argument jim je še ostal, s katerim jih vezejo na svojo separatistično akcijo. Da pa P°ie ostro pesem o tem tudi Mehmed Spaho, to pomeni, da prevladujejo pri njem separatistični interesi, kajti ako piše najbolj razširjeni hrvatski list »Novosti«: »Nismo Reke izgubili, ker je sploh nikdar nismo imeli,« je žalna pesem Spahe brez dvoma ne-odkritosrčna. Doseženi sporazum bo v kratkem predložen Narodni skupščini kot najpristojnejši instanci. Tu se bodo slišali razlogi za in proti sporazumu in se vpoštevala vsa mnenja, kakor to zahteva važnost stvari o usodi sporazuma pa ne bodo razsojevale nelepe Ž£i'e in bankarski oziri temveč trez-
na razsodnost, ki ni nikdar zapustila akreditiranih predstavnikov našega naroda in ki jim je tudi v najtežjih prilikah in položajih omogočala, da najdejo vedno najboljšo pot
Klerikalci ln sporazum z Italijo.
Beograd, 18. jan. (B) Tudi danes dopoldne se je med poslanci govorilo v glavnem o sporazumu z I tajijo. Zanimivo je razpoloženje klerikalcev napram teum sporazumu. Izgleda, da sporazumu samemu še nfso toliko pro-tivni, ker za boljšega ni bilo nikdar na-de, pač pa so ogorčeni da se pri sklepanju sporazuma ni sprejela niti ena točka, ki bi jamčila politične in prosvetno cerkvene pravice slovenskih manjšin v Italiji ki trpe veliko nasilje.
V	tem smislu je govoril g. dr. Korošec danes dopoldne z novinarji
FRANCOSKI KRC ITALIJANSKIM »VSEVEDEŽEM«.
Pariz, 18. jan. (B) O članku lista »Corriere della Sera« glede sporazuma med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katerem se trdi, da bo s pomočjo tega sporazuma postala Mala antanta bolj neodvisna od Francije, piše »Echo de Pariš«, da piscu članka gotovo niso znana pogajanja, ki so se vodila med Beogradom In Parizom, ker bi sicer spremenil svoje mnenje.
Soglasje med berlinsko vlado in Bavarci.
H o m b u r g a. d. H o h e, 18. jan. (K) Razgovor med državnim kancelar-jem dr. Marxom in bavarskim ministrskim predsednikom dr. von Knillingom se je vršil danes in se je nanašal posebno na bavarsko spomenico k wei-
marski ustavi Pokazalo se je obojestransko razumevanje za medsebojne odnošaje. O nadaljnem poslovnem postopanju v tekočih vprašanjih se je dosegel sporazum. (W)
Minister Stojadinovič proti draginji.
Beograd, 18. jan. (Z) Finančni minister dr. Stojadinovič namerava v sporazumu z ministrom socijalne politike predlagati vladi mere, katere bi bilo treba ukreniti za pobijanje draginje. Vzrok predloga tiči v tem, da se je kurz dinarja popravil in ustalil, a cene na trgu kažejo ne samo, da niso padle, temveč da celo rastejo.
Finančni odbor sprejel predloge fin- ministra.
Beograd, 18. jan. (B) Na dana-šni seji finančnega odbora so bili sprejeti z večino glasov amandmani, ki jih je predlagal minister financ vsled odložitve proračunskega leta. V začetku seje sta zastopala demokratska člana gg. Šečerov in Kumanudi stališče, da se mora razpravljati o predloženih amandmanih posamezno, ker ima vsled odložitve proračunskega leta opraviti finančni odbor z novem proračunom. Gg. dr. Stojadinovič in člani večine pa so zahtevali, da se amandmani pretresajo v celoti ter odklonili stališče opozicije, da je to nov proračun. Z večino glasov je bilo sprejeto to drugo stališče. Debate so se udeležili mnogi člani finančnega odbora. G. dr. Kumanudi je posebno govoril o amandmanih za železnice. Po njegovem mnenju se mora najprej predložiti skupščini pogodba o odkupu orijentalskih železnic in šele, kadar jo skupščina sprejme, se lahko sprejmejo v proračun krediti za te železnice. Govorili so še gg. dr. Sečerov, Pušenjak, Moskovljevič in Behmed.
Beograd, 18. januarja. (Z) Današnja seja finančnega odbora je bila zaključena ob 1.45. Pretresali so ves proračun, ki je bil na koncu definitivno izglasovan z 18 proti 10 glasovom.
Opoziciionalni blok.
Beograd, 18. jan. (B) G. dr. Korošec je bil danes dopoldne v skupščini in je prisostvoval finančni seji, pri kateri priliki se je razgovarjal z mnogimi opozicijonalnimi in vladnimi poslanci kakor tudi s predsednikom skupščine g. Ljubo Jovanovičem. Danes popoldne pa se je sestal z g. Dhvidovičem radi pogajanja o ustanovitvi opozicijonalne-ga bloka v imenu celega federalističnega bloka.
Beograd, 18. jan. (Z) Iz krogov, ki stoje blizu vodstva HRSS, se dozna-va, da je g. dr. Korošec pooblaščen v imenu HRSS, da vodi pogajanja za for-siranje opozicijonainega bloka, ki bi naj zrušil vlado in izvedel volitve.
RAZPRAVE V RADIKALSKEM KLUBU
Beograd, 18. januarja. (Z) Na 21. t m. je sklicana seja radikalskega poslanskega kluba, na kateri bo zunanji minister dr. Ninčič poročal o zunanji politiki in o sporazumu z Italijo. V radikalnem poslanskem klubu smatrajo, da bo imel radikalski klub več sej, na kateri se bo posebej razpravljalo o notranji politiki
ZAKON O SODNIKIH.
Beograd, 18. januarja. (Z) O konferencah, ki se vodijo v kabinetu ministrstva za pravosodje med pravosodnim ministrom g. Peričem, predsednikom radikalnega kluba Markom Uju-ričičem in predsednikom sodniškega udruženja Miloradom Popovičem je ministrstvo za pravosodje izdalo obvestilo, v katerem je rečeno, da bo minister za pravosodje jsakon o sodnikih, kakor je bil sprejet od zakonodajnega odbora ln od strokovne komisije, predložil na eni Izmed prvih sej ministrskega sveta. Ako ministrski svet sprejme načrt, je odločil minister za pravosodje, da za>-hteva od ministrskega sveta, da zakon o sodnikih takoj v začetku zasedanja pride na dnevni red.
Razmejitev z Romunijo
Beograd, 18. jan. (Z) Včeraj popoldne je izročila komisija za razmeji* tev z Romunijo romunsko mesto Mali Kolmos. To je prva občina, ki se je do-sedaj izročila Romunom na podlagi sporazuma. Včeraj se je v Zombolji vršila seja naše in romunske komisije, na kateri so se dogovorile podrobnosti o izročitvi nakar se je poppldne vršila izročitev v najlepšem reda Ob 4. uri popoldne je vkorakala v Mali Kolmos romunska vojska. V nedeljo bo izročena občiiu Sečanj.
MakedonstvujuŠči protestirajo.
Sofija, 18. januarja. (Z) Sinoči so poslali makedonstvujuščl predsedniku vlade Cankovu pismo, v katerem protestirajo proti temu, da je bilo prepovedano zborovanje, na katerem bi se protestiralo pred svetom in merodajnimi faktorji zaradi tega, ker Srbi in Grki grdo ravnajo z njihovimi sorojakl v Makedoniji. Zaradi slabega ravnanja, se pravi v pismu, beže naši rojaki na Bol* garsko.
Zmede v Madžarski.
Budimpešta, 18. jan. (K) (Madžarski dopisni urad) Kakor poročajo listi, je policija zaplenila v stanovanju več vseučiliških slušateljev orožje. Obenem je zaprla več oseb. Aretirani so bili baje udeleženi na najnovejših bombnih atentatih.
VOLITVE V FRAN CUL
Pariz, 18. jan. (K) Listi povdar-Jajo, da je včerajšnja izjava vlade nar povedala volitve za mesec maj. Ministrski predsednik g. Poincart je rekei, da bo zbornica menda v mesecu maju dala račun prebivalstvu; ker je na levici padel klic: »Ali naj pomeni to podaljšanje veljavnosti mandatov«?, je izjavil g. Poincart, da je hotel reči: Najpozneje v maju«. V nadaljnem toku svojega govora pa je ponavljal s. Poin-care, da se bodo volitve vršile v maju.
V	parlamentarnih krogih se domneva, da se bodo vršile volitve v nedeljo 4. maja.
PREISKAVA V FAŠISTOVSKI 'AFERI NA POLJSKEM.
Varšava, 18. jan. (K) (Poljska brzojavna agentura) Policijska preiskava v zadevi fašistične organizacije je končana. Včeraj je bilo 15 članov organizacije aretiranih, od katerih pa je 10 že izpuščenih.
POTRES V SRBUI.
Kruševac, 18. jan. (Z) Danes zjutraj ob 8. uri se je čutil v Trsteniku močnejši potresni sunek, ki je trajal 3 sekunde. Na nekaterih hišah so razpo* kali zidovi večje škode pa ni
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 18. januarja. (Uradno) V nižavah oblačno ln megleno, temperatura blizu ničle, Južno vreme, Jasno ln milo,
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V Ljubljani
Drama: »Othello«. Izv.
Opera: »Gosposvetski sen«. Red D.
ded. oder Narodne Čitalnice y Šiiltfs »Spavaj moja deklica«.
Kino Matica:	»Skrivnost Rosett«
Lambertc.
Kino Ideal: »Strahote prirode«.
Kino Tivoli: »Bestlja v 2enl«. 1. del. Telefonski klic.
Kino Ljubil dvor: »Noč karnevala« Natalle Kovanko.
V Maribora.
Narodno gledišča: »Janko ta Metka«.
——~	■	.................■■■	I t
Nočna lekarulika služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Suinlk na Marijinem trgu ln Kuralt u OosposvatsM oestL
»NaRuPNI DNEVNIK«;
Primite tatu .. *
Pod tem geslom se je vršila seja načelstva JDS, na kateri se je sklenilo, da se razveljavi z NNS sklenjeni spo* razum glede ljubljanskega mandata. Pod tem geslom je bil sestavljen referat, se . je vršila vsa debata In je bil končno storjen sklep. 2e cele tedne se fazlega Po ljubljanskih ulicah klic: primite tatu...! Cernu toliko kričanja?? Ali bi ne bilo bolj možato, izjaviti naravnost, nočemo izpolniti pogodbe* ki je sploh nismo bili nameravali izpolniti, kakor pa da sedaj svoje moštvo pokrivajo s figovimi peresi. Kajti z ničemer drugim ni primerjati vseh onih praznih izgovorov in iz-begavanj, s katerimi so besedoksmei podprli svoj sklep. Cernu je tudi še bilo treba seje načelstva, ko pa sta referat in sklep stala pod Žerjavovim: sic vo-!o, sic jubeo! Mi smo že pred tedni na-:ovedali, da je ta sklep storjeno dej-vo in da gre sedaj samo še za to, ka-■ ;> bi na prani javnosti vsaj na videz . iravičiii svoje figamoštvo. In res, šlo v. Malo so zavili, malo potvorili dej-
1V.1v malo so se zlagali, malo mistifici-t tli, bistva so se previdno ognili in — uep je bil podprt s »tehtnimi argu-enti«, Reisnerjeva čast pa rešena. Ta-j namreč oni mislijo, javnost pa sodi .' ugače, javnost, ki je takoj izrekla : vajo sodbo s kratko besedo: opeharili •;d jih!
Ugotoviti je na popolnoma objektivni podlagi, da je NNS sporazum od 19. februarja 1923 izpolnila v vseh točkah. Izpolnjena ni bila samo ena točka tega sporazuma, da namreč prof. Reis-t.er ni odložil mandata na poziv načelstva NNS, v kar se je bil zavezal brezpogojno in s svojo častno beseda.
Tudi vprašanje glede stroškov, dasi o njih v sporazumu ni govora, je NNS spravila s sveta s tem, da jih je založila pri denarnem zavodu in da je bil denar JDS na razpolago. Seveda je iz previdnosti dvig denarja zaklavzulirala s pogojem, da prof. Reisner mandat tudi v resnici odloži. Kako na mestu ie bila ta previdnost, dokazuje zadnja seja načelstva JDS. To bi se smejali na cji načelstva JDS, ako bi mogli kon-: ta tira ti, da so opeharili NNS za mandat, za kateri je NNS celo še plačala stroške poleg tega, da je zanj postavila večino voliicev.
NNS je trila tudi pripravljena iti na kupno sejo z JDS zaradi event. podaljšanja mandata Reisnerju. Sklenilo D a je njeno načelstvoi, da ne vidi opor-Unritele tega podaljšanja ter hkratu •klenilo, da hoče to mnenje tudi zastopati na skupnem sestanku, kakor je temu sklepu protivni sklep storilo načelstvo JDS. Do sporazuma v tem vprašanju sploh ne bi bilo prišlo, in zaradi
tega je načelstvo NNS itrekJo mnenja da je sestanek nepotreben. Kajti podaljšal bi se Reisnerju mandat v smislu III. točke sporazuma le tedaj, ako bi došlo v tem oziru na sestanku do sporazuma.
Sicer pa je bil ta sestanek v pogodbi predviden le za ta slučaji, ako bi služb. pragmatika do J. januarja še ne bila uzakonjena. Uzakonjena pa je bila že 1. septembra in takrat bi Reisner že bil moral odložiti mandat. Torej tudi »sestanek«, ki ga pa NNS ni odklonila, je samo prazen izgovor.
Povsem nov izgovor je, češ, da bi dr. Ravnihar baje vstopil v radikalni klub. Od čisto merodajne strani se nam
o	tem poroča, da je ob sporazumu 19. februarja bil govor o tem, kako se bo eden ali drugi obeh kandidatov opredelil po svojem vstopu v skupščino. Ni res, kar se je trdilo na seji načelstva JDS, da je bil smisel sporazuma ta, da dr. Ravnihar ne vstopi v rculikalni klub in ravno tako ni res, da bi bil dr. Ravnihar »tajil«, da vstopi v radikalni klub. Res je samot da se je takrat s strani JDS pouu..rjalo, da se danes o tem še ne da govoriti, ker se ne ve, kakšna bo politična konstelacija. Kakor ne more dr. Žerjav danes priseči, da črez leto dni ne bo v — radikalni stranki. Zategadelj se je v IV. točki sporazuma najjasnejše ugotovilo, da imata kandidata glede svoje opredelitve slediti izključno le navodilom vsak svojega načelstva. Kakšen smisel naj bi sicer imela ta točka sporazuma? Ako bi se že v naprej imelo v mislih in izreklo, da sme dr. Ravnihar vstopiti samo v demokratski klub, bi bila točka IV. sporazuma čisto odveč. Tudi ni res, da bi bil dr. Triller olicijelno naznanil prof. Reisnerju, da vstopi dr. Ravnihar v radikalni klub. Dr. Triller je v razgovoru na opazko prof. Reisnerja, češ, da namerava dr. Ravnihar vstopiti v radikalni klub, samo izjavil, da prejkone bo to storil. Kaj več izjaviti ni moged, ker o tem vprašanju načelstvo NNS niti še sklepalo ni, marveč je le neobvezno razpravljalo, pri čemur je bilo izrečeno mnenje^ da bi bilo za mesto Ljubljano, za uradništvo, za koristi meščanstva najkoristneje in najbolj praktično, ako vstopi poslanec ljubljanskega mesta kot mandatar NNS v vlado in če je ta radikalna, tudi v radikalno vlado. S tem seveda še ni postal radikal.
Pa kaj bi še dalje govorili. Danes stoji, da je načelstvo JDS prelomilo med obema strankama sklenjeno pogodbo. Sramotnega žiga besedolomstva mu nihče več ne more zbrisati s čela. Stigmatizirano je za večne čase. Nosi ga v resno svarilo vsem, ki bi še kdaj hoteli paktirati s stranko — besedo-lomcev.
Mariborska oblast in Nemd.
.SP
it
ij
m
V	našem časopisju so se često Culi glasovi, tla bo z vzpostavo mariborske oblasti Nemštvo v tem ozemlju pridobilo na moči. Isto mnenje je izrazil tudi »Slovenec« v svoji številki od četrtka v poročilu o izvedbi ustave in razdelitvi države na samo-uptavne oblasti. Vendar pa se mi zdi, da ni nihče od teh oznanjevalcev pojačanja nemške moči z ustanovitvijo mariborske oblasti, tudi »Slovenec« ne, vzel v roko Statistike zadnjih volitev in premislil, kako bo ta mariborska oblast v resnici izgledaia. Številke dokazujejo namreč ravno nasprotno in Iz teh številk je razvidno, da Nemci z mariborsko oblastjo ne bodo prav nič pridobili, tudi če morda oni sami tako mislilo, ampak, da bodo nasprotno še izgubili in kar je skoro gotovo, da bodo izgubili tudi — sedanji skupščinski mandat! Pri zadnjih skupščinskih volitvah so Nemci dobili
—	in to kar smo že večkrat naglasili, s po. močjo slovenskih voliicev — v vsem marl-bor ko-celjskem volilnem okrožju 5970 glasov in tako za malenkost prekosili Golou-iiovc socijaliste, tako da se več dni sploh ni vedeio, jeli prodrl Schauer ali Golouh.
V	volilnih okrožjih, kjer Je več manjših stran!., ki pri volitvah dosegajo skoro ena. ko število glasov, vpliva na Izid vsak posamezni glas in se izguba tudi malega števila zelo in lahko celo usodno čuti.
Vzemimo. da dobe Nemci pri prihodnjih -kupSčinsklh volitvah v poedinih srezih „nako število glasov, kaloor so jih dobili 18. starcu lanskega leta. Ker pa bo bodoče volilno okrožje tvori! samo teritorij mariborske oblasti, ne pa dosedanji teritorij marl-h *rsko-celjskega volilnega okrožja, bi Netnci ixi samo s tem izgubili v dveh srezih, ki : upadeta ljubljanski oblasti, v brežiškem In ;;>škem, skupno 155 glasov. To število )e *,:cer res majhno, toda pri obilici malih •Irank s skoro enakimi volilnimi rezultati, j o vendar zelo pomembno ln za Nemce go-uivo ni vs«eno, ali ga ohranijo ali Izgube. Na drugi strani pa dobi mariborska oblast za izgubljena sreza Brežice in Laško bogato nadomestilo v Medjlmurju, ki se po likvidaciji sedanjih pokrajinskih uprav spoji ž njo in bo 2 njo tvorilo tudi enotno bodoče vcHlno okrožje. Medmurje šteje nad 100.000 prebivalcev, ker Je najgostejše naseljeno ozemlje v naši državi ln rekrutira najmanj 10—15 Usoč voliicev. Med temi volllci bodo našle svoje pristaše vse naše jugosloven-*ke stranke, največ seveda radičeve!, ne bodo pa dobili pristašev — Nemci. Zmaga Nemcev pri skupščinskih volitvah v bodočem volilnem okrožju mariborske oblasti postaja s tem zelo problematična In je mnogo bolj verjetno, da Nemci izgube, ka. kor pa da obdrže svoj mandat. Kdor pa pozna današnjo strankarsko-politično situacijo pri nas, ta ve, da bodo Nemci tudi sicer Izgubili pri prihodnjih skupščinskih volit v uh marsikaterega prejšnjega volilca.
Taka postane situacija za Nemce v bodoči mariborski oblasti glede na skupščinske volitve. Nič ali prav malo na bolšem bodo Netnci pr! volitvah v oblastno skup-
Sfovanski svet
Novi poljski poslanik v Moskvi, h Varšave poročajo, da Je sovjetska vlada podelila novemu poljskemu poslaniku v Moskvi polnomočnemu ministru Darovskemu agre-ment. Darovski je bil do sedaj minister za Javna dela.
Bolgari v Romuniji Sofijski »Radikal« poroča, da živi v Romuniji okoli 400.000 Bolgarov. Samo v Bukarešti jih Je 30.000. Na romunskih univerzah študira okoli 700 bolgarskih akademikov.	•
Pomične vesti.
= Venizelos Pašiču. Venizelos je poslal Pašiču brzojavko, v kateri mu ob priliki svoje začasne vlade v Grški sporoča, da bo njegova vlada v interesu obeh držav delovala za ohranitev miru na Balkanu in za napredek balkanskih narodov. G. Pašič je v svojem odgovoru povdarjal solidarnost in izjavil, da bo srečen, ako bo mogel sodelovati ž njim pri izvršitvi konvencij, sklenjenih v Lausanni.
= Beneševl načrti v angleški luči. »Obsei ver« meni, da bo dr. Beneš ponudil britanski vladi sklenitev anglcško-če-škoslovaške zveze, ki je v Interesu rešitve mnogih evropskih problemov n, pr. ohranitev sedanjih državnih meja, razvoj Društva narodov, priznanje dolgov, razorožitev in gospodarska obnova Evrope. Dr. Beneš je kot realist razdelil evropski problem na tri dele: na del, s katerim se je lahko takoj zediniti, na del, s katerim je mogoče zedinjenje šele po dolgih pogajanjih in del, s katerim se sploh ni mogoče sporazumeti. Isti list tudi poroča, da namerava dr. Beneš posredovati med Francijo in Rusijo.
= Radičev uspeh v inozemstvu! Kakor poročajo beograjski listi, je žena gosp. Stjepana Radiča prosila naše poslaništvo na Dunaju za potni list v Zagreb, ker je v blagoslovljenem stanju in želi poroditi doma. Torej je imelo Radičevo potovanje v inozemstvo vendarle uspehe!
= Pred belgljsko-angleško zvezo? Belgijski zunanji minister, Jaspar, je izjavil v senatu, da mora Belgija sodelovati pri sistemu, ki vzdržuje evropsko antanto. Ohranitev zapadne antante je neobhodno potrebna v svrho svetovnega miru. Minister je nadalje Izrazil upanje, da bo mogla Belgija v kratkem skleniti z Anglijo defenzivno zvezo. Nemško oboroževanje Je preseglo že okvir versaillske mirovne pogodbe.
Maribor, 18. jan.
ščino. V Medmurju gotovo ne bodo dobili glasov toliko, da bi bili vredni omembe. Kvečjemu, če bo glasoval zanje kak žid.
V	ptujskem srezu so dobili Nemci zadnjič 615 glasov napram 7869 glasovom slovenskih strank. Ce bi volil srez tudi sedem ali osem poslancev, Nemci ne bi prodrli z nobenim. V slovenjgraškem srezu so dobili 712 napram 5958 slovenskim glasovom; v šmarskem 210 napram 6652; v murskosoboškem 171 napram 9250; v prevaljskem 100 napram 2092; v celjskem 491 napram 9083; v dolnjelendavskem 71 naprnm 6331; v konjiškem 389 napram 29/0; v ljutomerskem (z Apaško kotlino) 784 napram 4911; v mariborskem, desni breg, 674 napram 7035; v mariborskem, levi breg, 1501 napram 11.844; v mozirskem 2 napram 2580 (najčistejše slovensko ozem je) in v ormoškem 105 napram 3066. Največ izgleda, da prodrejo vsaj z enim kandidatom, bi Imeli še v mariborskem srezu levi breg, toda tudi tu stoji sicer velikemu številu 1501 nasproti ogromna masa 11.844 slovenskih glasov. Končno bi v ugodnem slučaju, če bi bile naše stranke preveč razcepljene, lahko tipali na uspeh tudi še v slovenjgraškem, ljutomerskem in mariborskem srezu desni breg. To bi bil pa že izreden slučaj in celo v tem slučaju bi imeli le štiri zastopnike. Da b! tl 4 zastopniki ne pomenili nič ln ne bi prišli v nobeni kombinaciji v poštev, je več nego Jasno. Skoro gotovo pa je, da ne bodo sploh nič dobili. Pri volitvah v srezke zastope bi eventnelno mogel prodreti kak nemški kandidat, bil bi pa prav tako osamljen In brez pomena. S te strani torej ne preti mariborski oblasti nobena nevarnost In Nemci se absolutno ne morejo veseliti njeno vzpostave.
Obstoja končno samo še vprašanje nemške Iredentistične propagande v samostojni mariborski oblasti. Ta pa se prav tako lahko uspešno vrši ali ne vrši, če je Slovenija enotna ali deljena in tudi če bi bila vsa Jugoslavija eno samo nedeljeno upravno telo, bi veljalo isto. Odvisno Je to od posameznih vodilnih faktorjev uprave. Ce se ti zavedajo svoje dolžnosti, potem se taki propagandi kmalu izpodmakneio tla pod nogami, Ce se pa nc zavedajo, potem se pa Istotako lahko bohotno razvije In razcvete. Po mojem mnenju bode oblast, ki bo Imela svoj sedež v Mariboru, lahko bolje In uspešnejše kontrolirala nemško podzemsko delo, kakor pa zamore to storiti oblast, ki se nahaja Izven predmetnega ozemlja. Končno pa tudi v Mariboru samem kot takem Nemci z ustanovitvijo sedeža mariborske oblasti ne morejo pridobiti ničesar, ampak samo izgubiti. Novi uradi bodo samo še bolj potisnili Nemce v manjšino. S te strani se vzpostavi mariborske obhsti absolutno ne da o>porekatI. Mariborska oblast bo v na-cijonalnem oziru za nas na vsak način prej pridobitev nego izguba.	S—s.
Mae Donald) ali Ueyd Seorge?
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
Naropajte ..Narodni Dnavnlk"!
Prosveta.
1	Ljudska visoka šela v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu:	O lepi knjigi In lavnih
knjižnicah. Predava g. pis. F. S. Finžgar.
1 V ljubljanskem dramskem gledališču se vprizori v soboto, dne 19. t. m. »Othello« z gospodom Putjato v naslovni vlogi. V nedeljo, dne 20. t. m. ob treh popoldne se ponovi Milčinskega vesela in zabavna igra »Mogočni prstan«. Zvečer ob osmih je prva repriza »Hamleta«. Ofelijo igra ga. \Vin-trova.
1 Uvod v umevanje umetnosti. V soboto, dne 19. t. m. ob 6. zvečer se vrši v slavnostni dvorani univerze peto predavanje z naslovom: Umetnost v naravi; predavatelj dr. Fr. Stelč. Vstopnice po 12 Din pri vhodu.
Istrski bandit Collarig.
Bandit ln ženske. — Stanovanje med grobovi.
Pula je bila zelo pripravno torišče za banditove pustolovščine. Imel je tam mnogo prijateljev in tudi prijateljic mu ni primanjkovalo. Kaj je o njem mislila pretežna večina moških, nas toliko ne zanima: smatrali so ga pač za nevarnega zločinca. Govorilo pa se je, da je imel radi svoje pustolovske avreole precej ženskih privržencev. Te so kolebale v svojih čustvih 3o nemirnega zločinca In romantičnem bandita. Kolebanje, ki ga po dosedanjem izidu sploh ni zaslužil: Collarig namreč ni izbiral med moškimi in ženskimi žrtvami in tudi njegov zadnji sestanek z Reharjevo, ki jo je onesvestil s težkim svincem in |o oropal za precejšnjo vsoto denarja, ni bil baš kavalirski.
Glede te sugestije, ki nagiba ženske k odpuščanju grehov tudi najpokvarjenejšim naravam, je zagovarjala neka ugledna, izobražena gospa svoj spol sledeče: Imate prav; ženske se pač pustimo po nečem izrednem fascinirati, če je v tem nekaj silnega in pogumnega. Moški pravite, da je to napaka narave. In me bi se podvrgle, ko bi ne bilo pri moških nekaj sličnega. Odkod Izvira pri meških nagnenje do fatalnih žensk, ki jih često srečujemo v življenju. Se ni morda še nikdar zgodilo, da bi kdo tako žensko, ki bi jo moral pravzaprav pahniti v zapor — poročil? Vsaka taka »cmancipi-rana« ženska ima po deset, dvajset resnih čestilcev, ne da Imenujemo število bojazljivcev in omahljivcev. Moška sodba o ženskah je torej krivična. Recite rajši, da ima človeško srce svoje skrivnosti, imenujte jih magari zmote in te ima tako moško kot žensko srce. Naše srce, ki Je srce matere, se zavzame za moškega nesrečneža, toda moško srce, ki ni srce očeta, zagovarja vsako žfcnsko neumnost. Zenska ve, da ima Collarig mater, ki je trpela in bi tudi danes trpela, ko bi bila živa. Da pa ženske danes toliko ne sočustvujejo z njegovimi žrtvami n pr. ubitimi orožniki, ki imajo sicer tudi matere, leži v tem, da ne nudi njihova uniforma ničesar nenavadnega. Toliko razlage za sočustvovanje nežnega spola.
Pustolovska avreola Collariga pa se z vsakim dnem manjša. Njegovi zločini iz. gubljajo element romantike in se z vsakim dnem bolj pretvarjajo v vsakdanje zločine Izprijenih In pokvarjenih hudodelcev, ki ne etnijo ne tujega življenja In ne Imetja. Zagovarjal se bo v Puli za svoje tri ali štiri umore In precej tatvin. Preiskava bo dolga in mučna, kajti Izslediti bo treba njegove »komparete«, ki so mu bili zvesti tovariši in so mu često pomagali pri begu. Nekaj jih je ž“ pod ključem, med njimi vratar pulskega pokopališča.
Collarig je namreč izpovedal, da je imel poleg številnih drugih, skrivališče tudi na tamošnjem pokopališču. V krasnih južnih poletnih nočeh je spal med grobovi, obdan od svežega cvetja, ki je napajalo s svojim vonjem njega, mesto njegovih mrtvili tovarišev. Za hladne večere pa sl je v kritičnih dneh Izbral ležišče v grobnicah med krstami pokojnikov, ki so morali deliti svoj poslednji dom z roparskim banditom.
Toda sedaj je drugače. Collarig leži v samotni celici in prisluškuje enakomernim korakom oborožene straže. Včasih pogleda na oblačno zimsko nebo in dozdeva se, da je celo zadovoljen, da Ima po tako pisanem življenju miren kotiček
Senzacionalno poročilo »Matina«, češ, da ni izključeno, da bo angleški kralj naslovil »pod zaščito svojih ustavnih pravic« na voditelje vseh treh strank vprašanje, da-li se morejo v Spodnji zbornici opirati na večino, se obravnava v tukajšnjih angleških krogih s precejšnjo skepso. Tako početje da bi vse preveč nasprotovalo tradicijam Anglije in s tem common sens-u »moža na cesti«. 'Vsak Anglež pozna le enega kandidata za mesto ministrskega predsednika in ta ima svoje tradicionalno pravo do nasledstva. Dejstvo, da-li ima večino ali je nima, je tu postranskega pomena. Praksa naj pokaže, ali je zmožen pozitivnega dela ali ne. Ako se ga strmoglavi* pride vrsta na drugega. V tem slučaju bi bil to lord Grey of Fallodon.
Angleški parlament je sicer prikrojen tako, da sestavi ena stranka lojalno vladno večino, druga pa ravno tako lojalno opozicijo, to se pravi vladno večino od jutri. Radi tega pravi g. Jules Sauerwein od »Matina«, ki je študiral angleško volilno borbo na licu mesta, sledeče; »Nastanek treh strank je prevrgel celokupno tradicijo. Ker Anglija »pisane ustave« nima, imajo navado, poiskati za vsak novi slučaj nekak precendenčni slučaj. To pa v deželi s prastaro parlamentarno tradicijo
Dr. A. P. Pariz, 17. januarja.
ni tako težko. Ali tokrat je vse iskanje zastonj. Ta slučaj je edjnl in prvi svoje vrste. Seveda se bo moral spremeniti tudi kraljev ukrep. Anglija se bo morala približati parlamentarnim običajem kontinenta. Sedaj nima več enega kandidata za ministrsko predsedstvo. S tem prehaja Anglija na isto bazo kot so recimo Francija, Italija* Jugoslavija itd.
Toda ves raisonnement je le pravilen. Čeravno so se vrgle v volilno borbo tri stranke, sta bili vendarle samo dve, ki sta nastopili s pozitivnim volilnim programom:	konservativci s
svojo zaščitno carino, s to ograjo okoli Velike Britanije, ter delavci s svojimi politično - gospodarskimi zahtevami Slednji so zahtevali odpravo brezposelnosti potom veiepoteznih javnih del, ki bi se financirala s pomočjo velikih dajatev s strani kapitala, ter odstranitev sedanje splošne krize s pomočjo zbli-žanja med narodi. Angleški narod je imel voliti med tema programoma. Narod se je izjavil za Labour Party. Da si želi angleški narod akcije, krepkega programa, o tem ne more biti dvoma. Kako naj pride stranka brez programa, to je liberalna stranka, do vlade? Na to vprašanje ne more dati v Angliji pač nikdo odgovora, najmanj pa konservativci ...
SUnnes ali Rechberg?
Od našega stalnega berlinskega dopisnika.
E. L. Berlin, 17, januarja.
Vaš dopisnik je imel priliko, razgo-varjati se z osebnostmi, ki so deloma zelo blizu Hugonu Stinnesu, deloma pa Arnold Rechbergu. Primerjajoči pregled političnih in gospodarskih možnosti nemško - francoskega zfcližanja je namreč sledeči:
Splošno je spoznanje, da se mora skleniti sporazum med Nemčijo na eni in Francijo ter ostalimi deželami antante na drugi strani za vsako ceno. Prvič, odkar je Wirth zapustil vladno palačo, uvideva Nemčija, da bo treba plačevati in natura: antanti se ne bo dajalo le izid j učno sadove nemškega dela, temveč tudi del kapitala samega. Del tega kapitala bi se oddal državam antante...
Arnold Recliberg je bistvo tega problema zagrabil mnogo bolje kot Hugon Stinnes. Slednji se krčevito oklepa sistema (tudi v svojem zadnjem razgovoru z zastopnikom pariškega »Journal des Debats«) blagovnih dajatev: torej sistema, ki naj koncem koncev koristi samo njemu. Nemška država bi stala samo pred alternativo: ali se iztrošiti v ogromnih plačilih, ali pa zastaviti svoje železnice. Francoska industrija ba omagala, nastala bi velika brezposelnost, me.item pa bi se kadili samo plavži gospoda Stinnesa.
Ako se g. Rechberg v nasprotju z
g. Stinnesom zavzema za delniško udeležbo Francije na nemški industriji, je to znak, da se on ne boji direktnega prenosa substantijelnih vrednot, marveč da jih smatra kot neobhodno potrebne. Le tako bi se dal ustvariti kompromis: saj je meč pokončal v severni Franciji, Belgiji in Srbiji le realne vrednote, medtem ko se v Nemčiji ni ločil ne kamen od kamena. Prepir glede tega prenosa je dopusten le z ozirom na obliko. Gospod Poincarč ja izjavil, da Rechbergovega načrta ne more odobravati. S tem pa ni zavrgel principa delniške udeležbe. Predobro smo informirani, zato si upamo izreči trditev, da igra ta princip v najnovej-šem reparacijskem načrtu pariške vlade veliko vlogo.
Na splošno je postal reparacijski problem nekak moralni problem. Sedaj, ko je dosegla nemška republika brez Poruhrja svojo stabilnost, se more reči, da bo Nemčija lahko v doglednem času plačala zahtevano svpto 50 milijard. Devizno bogastvo Nemčije ceni mani strokovnjak Dr. Felix P/n-ner v »Berliner Tageblattu« še vedno na 4 do 5 milijard zlatih mark. V letih 1920 do 1923 je nemška industrija zabeležila dobičke, ki s 15 milijardami zlatih mark niso pretirano označeni In Francija, glavni upnik, zahteva skupno le 26 milijard zlatih marki
Sokolstvo.
—	Sokol I. v Ljubljani. V soboto, dne
19.	t. m, ob 20. uri predava v društvenih prostorih brat pruf. I. Bajželj: »Zgodovinski pregled razvoja Sokolstva.« Bratje in sestre, pridite polnoštevilno. Prosvetni odsek.
$£»orft.
s Avstrija : Italija. V Genovi se vrši v nedeljo 20. t. m. meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Avstrije In Italije, ki je po številu že sedma te vrste. Kljub porazu, ki ga je doživela avstrijska reprezentanca v Niirnbergu, Je avstrijski savezni kapetan nominiral v državen team iste Igralce, ki so zgubili preteklo nedeljo tekmo proti Nemčiji. Moštvo sestoji sledeče: Algner (Simmering) — Blum (Vienna), Tandler (Amateure) — Geyer (Amateure), Chrenka (Vienna), Kurz (Vienna) — Seidl (Vienna), Jiszda (F. A. C.), (ali: Horeys, Vienna), Horvath (Simmering), S\vatosch, Vvleser (Amateure). V dosedanjih tekmah je zmagala Avstrija trikrat, tri so pa ostale neodločene, in sicer: 28. junija 1912: Avstrija zmaga v Stockholmu 5 : 1; 22. decembra 1912:	Avstrija zmaga v Genovi
3 : 1; 15. junija 1913: Avstrija zmaga na Dunaju 2 : 0; 11. januarja 1914; Neodločno v Milanu 0 : 0; 15. januarja 1922: Neodločno v Milanu 3 : 3; 15. aprila 1923; Neodločno na Dunaju 0 : 0.
ee©es®®«®®e®0®
M karnevala
elegantna društvena drama s krasotico
Natalie Kovanko..
Samo ie danes,
soboto 19. jan.
Dopisi.
I Iz Radovljice. Volitve v cenilno komisijo v radovljiškem okraju. Med obrtniki in kmečko organizacijo je dosežeu popoln sporazum glede kanuidatov za cenilno komisijo. Zato se pozivlje vs« one, ki jih teži krivično in neenako obdavčenje, da se volitev v nedeljo v polnem številu udeleže. S tem bodo pomagali sami se. bi, ker se bodo otresli klerikalnih vojnih dobičkarjev, ki hočejo sedaj še v tem pogledu terorizirati malega obrtnika in kmeta. Kmet pripelji kmeta, obrtnik obrtnika ln zmaga pravičnosti bo zagotovljena. Imena kandidatov boste izvedeli v nedeljo v Radovljici.
1	Prevalje. Dne 14. t. m. je umrla v bolnici v Slovenjgradcu po daljši mukepolni bolezni gospa Mici Verhovnlk, roj. Thuma, hčerka Ivana in Fani Thuma, ter soproga višjega sodnega olicijala Oroslava Verbov. nik v Prevaljah. Pokojnica je službovala več let kot učiteljica, nato pa je vstopila v pokoj in se ravno pred izbruhom svetovne vojne poročila * g* Verhovnikotn, ki Je služboval tedaj v Postojni. Pokojnica ie bila veselega značaja ln je pri vsaki priliki podpirala narodna In dobrodelna društva. Po prevratu se Je morala cela družina pred fašistovskim nasiljem umakniti lz Postojne in so se preselili'v Prevalje. Pokojnica je tudi tu z vso vnemo delovala pri vseh na. prednlh društvih in prireditvah ter je bila v znak priznanja Izvoljena za predsednico »Kola jugoslovensklh sester, za Mežiško dolino. Zal, da jo je dolgotrajna bolezen tako hitro privezala na bolniško posteljo in s tem preprečila njeno nadaljnje delovanje. Dne 14. t. m. smo Izgubili vrlo narodno delavko, katero bomo v našem obmejnem kraju težko pogrešali. Rajno so prepeljali iz bolnice v Slovenjgradcu v Prevalje, kjer so jo 15. t. m. ob številni udeležbi položili k večnemu počitku.
društvene vesti.
d Cvetlična reduta S. K. Primorje s«
vrši kot vsako leto tudi letos dne 1. februarja v dvorani »Kazine«. Prireditev ob«* ta, sodeč po pripravah, postati višek letoi.
njega karnevala.
d Ooraio društvo v Laškem priredi na
Svečnico, dne 2. lebruarja t. 1. v vseh prostorih restavracije Tadlna priljubljeni obrtniški ples. Fri piesu svira hrastmška godba. Cisti dobiček je namenjen za osirotele
obrtnike;
d Kr:.Sivo stanovanjskih najemnikov za M.iribor in okolico ima v nedeljo 27. t. m. svoj občni zbor v mali kaalaski AvotmL
Dnevne vesti.
Komunisti bodo kB@rs-kaicevn omogočili proračuni
Včeraj se je vršila seja personalnega odseka ljubljanskega obč. sveta, katere so se udeležili tudi zastopniki mestnih uslužbencev. Na seji se je razpravljalo o osnutku spremenjene službene pragmatike.
V	mesecu decembru so komunisti stavili v občinskem svetu predlog, da se mora službena pragmatika za mestne uslužbence sprejeti še pred obravnavanjem obč. proračuna za 1. 1924. To svojo zahtevo so komunisti ponavljali tudi na svojih shodih in dolžili klerikalca, da s svojim nedelom sabotirajo Predložitev službene; pragmatike pred obč svet. Še na nedeljskem shodu je dr. Lemež slovesno izjavljal, da je za-stanek dela za službeno pragmatiko vzrok, da so komunisti prešli v opozicijo. Komunisti so grozili klerikalcem, da bodo preprečili sprejetje mestnega Proračuna, če se preje ne reši pragmatično vprašanje.
Klerikalci jse zavedajo nevarnosti, da obč. proračun ne more biti sprejet, če komunisti izvedejo svoje grožnje, ^ato so v potolažitev komunistov po nedeljskem dr. Lemeževem shodu priželi navidezno delati na osnutku službene pragmatike. Kar naenkrat so hoteli izvršiti nekaj, za kar so imeli celo leto čas. Da delo v naglici izvršeno ne more biti popolno, si lahko mislimo. Pred včerajšnjo sejo personalnega odseka je tako prišel osnutek službene Pragmatike, proti kateremu so imeli uslužbenci veliko tehtnih pomislekov. In kar je najvažnejše, izkazalo se je, da niti misliti ni na to, da bi bila služba Pragmatika sprejeta pred proračunom. Toliko manj, ker se mestno uslužbenstvo ne zadovoljuje samo s Papirnato pragmatiko, ampak hoče tudi korekturo v prejemkih. Klerikalna večina je pa s svojim falitntm gospodarstvom v taki zadregi, da absolutno ne more dobiti denarna sredstva za vsaj Približno ugoditev zahtev, ki jih stavijo mestni uslužbenci.
Pričakovalo se je, da bodo komu-nisti ponovili svoje radikalne zahteve s shodov, da preprečijo sprejetje proračuna, če se preje ne sprejme služb. Pragmatika. Ne! Komunisti so samo Hoveči levi na shodih. Na včerajšnji *jeii so pohlevno izjavili, da jim je prav,
se še v prihodnji seji ne obravnava Pragmatika. Večini ne marajo delati Prav nobenih sitnosti, Je rekel dr.
Lemež.
Kakor so popustili v slučaju službene Pragmatike, tako bodo komunisti popu-stili tudi v drugih rečeh. Danes je gotovo, da bodo v prih. seji obč. sveta Podprli klerikalce in omogočili sprejetje Proračuna s tem, da bodo pri glasovanju ostali v dvorani in tvorili kvalificirano večino.
— Podružnica našega upravntšlva ▼ Celju se nahaja, kakor že javljeno, v Razlagovi ulici, kjer se sprejemajo oglasi, naročnina in dajejo tudi razna druga po« jasnila.
— Doslednost In obzirnost »Jutra«.
»Jutro«, ki vodi že skoraj dve leti besno ponjo proti nekemu denarnemu zavodu, napada v notici »Doslednost« »Slovenca« radi brzojavnega poročila o poteku razprave pred beograjskim trgovskim sodiščem proti »Ujedinjenl banki«, katero poročilo so priobčili skoraj vsi beograjski in zagrebški listi v mnogo obširnejši obliki. »Jutro« očita .da, # Poroča o razpravi proti »Ujedinjenl banki«, ko se ve za udeležbo nekega tukajšnjega zavoda in njegovega glavnega ravnatelja v upravnem odboru »Ujedinjene banke«, katere udeležbe pa »Slovenec« niti ni omenil. Od kdaj je postalo tako obzirno proti našim denarnim zavodom odo »Jutro«, ki je o polomu »Ujedinjene banke« z naslado omenjajo ravno gori omenjeno udeležbo? Pri vsi navidezni obzirnosti najnovejšega kova se pa vendar »Jutru« ni posrečio zatajiti svoje čudi, kajti s prstom je pokazalo na zavod in njegovega glavnega ravnatelja, ki sta udeie-tena pri »Ujedinjenl banki«, katerih ni omesti »Slovenec« in katerih tudi mi ne omenjamo. Bog me obvaruj pred mojimi prijatelji, pred neprijatelji se obvarujem že •*m. ta izrek je pač na mestu v tem slu-Nu. Doslednost in obzirnost sta pa dve kreposti, ki pri »Jutru« nista doma.
— Osebna vest. Vpoktic, s katerim je kjl vpoklican vladni tajnik g. Franc Le-v*Čnlk v službovanje k pokrajinski upravi v Ljubljani, je razveljavljen in je g. Levič-
t odobritvijo ministrstva za notranje Jadeve vpoklican v službovanje pri velikem Županu mariborske oblasti v Mariboru.
— Spreleta ostavka. Gosp. minister za “»rodno zdravje je sprejel ostavko, katero {• Podal na državno službo g. dr. Otokar ~burain bivši okrožni zdravnik v Lukovici.
— Uvoz orožja. Vsied strogih odredb ® nošenju orožja je uvoz orožja v našo državo za prodajo prepovedan, ako nima “Bovec potrebnega dovoljenja od ministrov« za vojno in mornarico. Določila glede
fr ,Ie orožja in razstrelnih snovi prinaša »Uradni list« v svoji 4. številki z dne 17. Jamarja 1924.
rtn.T” Jugoslovan odlikovan v Parizu. Pa-
risgl unlversitetni svet je odlikoval z bronasto svetinjo g. dr. Borivoja Djordjevlča, ?no obdelal doktorsko tezo »Fl-»ijologija dihanja«. Dr. Djordjevič Je bil r««k ? eksterni asistent v pariških bolni-^eogZdjh pa službuje v državni bolnici v
~ Lovci! Opozarjamo na cene kož div-««lne v Nemčiji v današnji rubriki »Qo-•*od»mvoi
Ljubljana, 18. januarja 1924.
— Upokojen Je g. dr. Rajnold Kersch-baumer, tajnik VII. razreda pri gradbeni direkciji v Ljubljani.
— Umrl je v Ljubljani g. Janko Likar, učitelj v pokoju. Pogreb se vrši v nedeljo
20.	t. m. ob pol 16. uri.
— Pravilnik za strokovne šole. V ministrstvu trgovine in industrije se bavi zadnje dni posebna komisija z novim pravilnikom za strokovne šole po vsej naši državi. Pravilnik bo te dni dokončan in objavljen.
— Dopoldansko in popoldansko službo so vpeljali v uradih pri vseh finančnih obia-stvih v Bosni. Uradne ure trajajo od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
— Za prejemke katoliške duhovščine. Te dni je odpotoval v Beograd zagrebški nadškof dr. Ante Bauer ki se pogaja z vlado glede prejemkov katoliške duhovščine, ki so predvidenč v osnutku konkordata med našo državo in Sv. Stolico.
— Numeracljske tablice. Mestni magistrat ljubljanski poziva vse hišne posestnike v novo in preimenovanih cestah in ulicah kakor tudi one. ki nimajo pravilnih hišnih numeracSjskih tablic, da naznanijo potom dopisnice svoj nas'ov z navedbo cestnega imena in hišne številke mestnemu stavbnemu uradu, Kresija, najkasneje do 31. januarja 1924. Ker se bo na podlagi prijav izdelal naročilni seznam potrebnih novih tablic, se hišni gospodarji v lastnem interesu pozivajo, da vpošljejo prijave.
— Zastopnik vel.kega župana mariborske oblasti dr. Ploja, ki je odpotoval k re-paracijski komisiji v Pariz, za časa njegove odsotnosti, je vodja okrajnega glavarstva vladni svetnik dr. Vončina.
— Preselitev državne protezne delavnice. Vodstvo državne protezne delavnice naznanja, da se v prihodnjih dneh preseli Iz svojih sedanjih prostorov, Aškerčeva ulica nasproti srednje tehnične šole v nove prostore v šentpeterski vojašnici. Vsled preselitve zastane najbrž do začetka februarja izdelovanje protez, ker se bode vršila demontaža in montaža strojev. Čevljarski, bandažni in lesni oddelek bodo lahko navzlic preselitvi izvrševali svoja dela. Zato prosimo vse interesente-lnvalide, da potrpijo in da naj se v bodoče obračajo radi protez, proteznih in ortopedičnih pripomočkov na državno protezno delavnico v šent-peterski vojašnici — Upraviteljstvo.
— Veselični davek v Ljubljani podaljšan. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal odredbo s katero je veselični davek in davek na kinematografske predstave podaljšan za leto 1924.
— Neverjetno — vendar resnično. V mariborski vojašnici ki nosi ime Nj. Vel. kralju Aleksandra, se nahaja na strani proti Meljski cesti 44 oken, pri kateri so deloma šipe, deloma pa cela okna popolnoma razbita, da skoz; odprtine sneži in dežuje v sobe že od leta 1922. Kako izgleda po sobah, se ne ve, ker so nezasedene. Vsak pa lahko ve, da povzroča ta zanikrnost vsaki dan večjo škodo, ker ne trohne samo okvirji pri oknih, ampak tudi pod po sobah. Dobro bi bito poiskati onega, ki je za to odgovoren, pa mirno trpi, da se dela ogromna škoda.
— Kontraktn! delavci ne smejo v Ameriko. Izseljeniški komisarijat je izdal sledeče opozorilo: Razni ameriški pa tudi drugi časopisi poročajo zelo pogosto o tako-zvanih kontraktnih delavcih, katere ameriške oblasti vsako leto vračajo z Elis Islan-da v njihove domače države. kontraktni delavci so vsi oni delavci-tujci, kateri se že v svoji domovini, še predno so prišle v Združene države, pogodijo za delo z raznimi družbami ali privatnik! in se na to pogodbo hočejo vseliti v Združene države. Ker so se v takih primerih dogajale pogostne zlorabe delavcev, ki niso poznali ameriških razmer, so izdale Združene države že leta 1885 zakon o kontraktnih delavcih, ki jim prepoveduje priseljevanje. Tako le bito leta 1914 vrnjenih 2793 delavcev, ki so sl že pred svojim prihodom v Združene države zagotovili delo. Po tem zakonu so Izvzeti ie gledališki Igralci, umetniki. profesorji, znani zdravniki in osebe, ki prihajajo v Združene države, da prirede
kako od kongresa priznano razstavo. Med Izjeme spadajo tudi gotovi obrtniki, katerih v Združenih državah primanjkuje, toda samo pod pogojem, da jim to dovoli sekretar-minister dela. Ker se je pripetilo zadnje leto več slučajev, da so bili kontraktni delavci poslani nazaj v države, odkoder so prišli, opozarja Izseljeniški komisarijat one. ki se mislijo izseliti, da ne poskušajo tega kot kontraktni delavci, ker bi bili brezpogojno poslani nazaj.
— K požaru v Splitu. Uradna komisija, ki Je ocenila škodo, katero je povzročil zadnji požar v Splitu, je ugotovila, da znaša škoda okrog 5 milijonov dinarjev.
— Razstavljene slike. V Prešernovi ulici so v izložbenem oknu Narodne knjigarne razstavljene slike akad. slikarja prof. Kopača Franjo, ki predstavljajo motive iz Benetk. Slike so mojstrsko delo in jih toplo Priporočamo.
„ Kolo Jugoslovanskih sester v Ljubljani, ki je pri letošnji božični obdaritvi y,ze‘° y svoje okrilje razna dobrodelna dru-lca*cor: Elizabetno otroško bolnico in ««„?«	dne	20' decembra obdarilo v
ufrmb- ,	Pisarni 330 učencev in
z Jiubljanskih osnovnih šol s toplo znhvJti,.8 s dev,H- Odbor se najiskrenele ki en Vs®!n mnogobrojntm darovalcem, v blavu v	prlsPevafI v denarju ali
np nnL baJnanit«rnl namen na nabiral-tlčeve Ele R* Kn**ih odbornic: vWe Bal-Minke oi!n^?trbučev?’ Marice Bartolove, Vike Krniirhf? v?V Ka2imirovičeve,
e ce MtlfečeveVe’^a^ce Kruharjeve, Dragice muiečeve,	Ferdinande Majaronove,
Manje Pogačnikove. Ane Počkarjeve, Uršule Rozmanove, Josiplne Škafarjeve, Me-ry Tomazinove, Franje Tavčarjeve Mariu-Vahtarjeve In Marije Wes£e?jeve.* Zna S prispevki našega rodoljubnega občinstva so pripomogli do tako velikega števila obdarovane mladine. Vsem bodi v plačilo osre čujoča zavest, da so razveselili mnoga nedolžna bitja, ki se bodo s hvaležnostjo spominjala te božične obdaritve. — Odbor Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani.
— Celjske vesti..Staro evangel). sko pokopališče v Aškerčevi ulici, katero je že mnogo let opuščeno, bodo tekom letošnjega leta popolnoma odpravili. — Vreme imamo zadnje dni pri nas južno, vmes deževno In mrzlo. za 5port_ nike, kateri so se že veselili, da bodo mrzlo zimsko snežno vreme lahko izkoristili, je Isto zopet neugodno. — Čiščenje hodnikov. Mestni magistrat je izdal razglas, v katerem se poživlja hišne posestnike, da v sedanjem zimskem času v smislu cestno-policlisken reda čistijo hodnike ob hišah.
K lor bi se po tem ne ravnal, bo kaznovan po tozadevnih določilih. — Na Spodnji Hudinji so se minulo nedeljo stepli med seboj neki vročekrvneži. V pretepu so se obdelavali tudi z noži in jih je bilo nekaj poškodovanih. Socijalni demokrati, kateri si svojijo monopol nad delavstvom v celjski okolici, bi imeli tukaj na izobraževalnem polju precej posla. — Predpustnih prireditev bomo Imeli v Celju še precej. Dosedaj se je vršil že dobrouspell športni ples v Narodnem domu, danes, v soboto, bo v restavraciji Nar. doma veselica v korist Dijaške kuhinje, dalje se vrši še II. ples jugoslovenskih železničarjev,
1.	febr. V. obrtniški ples, na pustno nedeljo pa sokolska maškerada. Kdor ima dovolj denarja, se bo v letošnjem dolgem predpustnem času še lahko mnogo zabavah
— Mariborske vesti. V podčastniški šoli je sinoči neki vojak izvršil samomor. Podrobnosti še niso znane. — Kakor je posneti iz pisma, ki ga je zapustila umrla sestra P. T. L. Evgenija Kranjec, se je v stanju duševne potrtosti sama zastrupila s tem, da je odprla plin. — 28 letna gluhonema brezposelna služkinja Marija Gosnak je bila včeraj aretirana, ker je v neki trgovini skušala ukrasti par ženskih nogavic in več kosov mila. — Danes dopoldne je bil na Aleksandrovi cesti prijet neki Franc Smuk iz novomeške okolice, ki je imel v nahrbtniku cigaretni papir In saharin. izročen je bil finančni oblasti v nadaljnje postopanje.
— Ptujske vesti. V Ptuju se je razvila velika industrija z razpečavanjem mleka. Celo v vinskih sodih so začeli iz raznih krajev okolice privažati mleko tak. razpečevalcem. Po okolici kar mrgoli kupcev in odjemalcev, ki vse pokupijo ter pošiljajo kar na tisoče litrov mleka v Nemško Avstrijo. Sami bomo pa ostali skoraj brez mleka, ker ga ne bo nihče prinesel več na trg; ako se bo slučajno dobilo, bo precej slano. Priporočali bi, da posveti oblast celi zadevi malo več pozornosti. — Dne 10. t. m. je hodil po Ptuju neki 18 letni mladenič po hišah In trgovinah, ter se izdajal za kontrolorja, ter Izjavljal, da ima nalog, da kontrolira pokvarjene ali nove tehtnice. Iz hotela Kosarja je odnesel eno tehtnico. Policija mu je na sledu. — Neko Mlakar Marijo je aretirala tuk. policija radi vlačugar-stva. Koželj Gera, posestnica iz Gruškovja, je bila aretirana radi tatvine, katero je izvršila v železni trgovini Antona Brenčič v Ptuju. — V tovarni usnja Paul Pirih v Ptuju je vajencu Alešu Vinko padel del stroja na levo nogo in mu Jo močno poškodoval v skočnem sklepu.
— Izgubila se je dne 16. t. m. črno ovita legitimacija južne železnice, glaseča se na ime Jajčnik Ivan, na poti od trnovskega mosta do Trnovskega pristana 34. Pošten najditelj se prosi, naj jo vrne upravi lista.
Kronika.
k Posledica Silvestrovega večera. Cecilija Prepeluhova je ovadila policiji, da sta udrla na novo leto dopoldne, ko ie bila še v postelji, dva neznana moška v njeno sobo in ji grozila s samokresom, in zahtevala od nje, da pove, kje je njen brat. Prepeluhova je odgovorila, da Je brat v mestni baraki pri klavnici. Nato sta odšla neznanca v mestno barako, kjer sta na-hru ila Almo Mariničevo, da naj jima izda Prepeluha rekoč: »Jaz sem policijski detektiv in moram Prepeluha aretirati, ker je udaril njegovega tovariša po ustih in mu izbil dva zoba. Ženska je prestrašena poklicala na pomoč Zavišnjevčana, ki je spravil vsiljivca iz hiše. Končno je policija Izsledila oba nasilneža, nadaljno postopanje pa je uvedla le proti nekemu trgovcu iz Ljubljane. Ta se zagovarja, da je Prepeluh res udaril njegovega tovariša po ustih in zbeža. vsled česar sta ga vinjena nasilneža iskala, da bi se maščevala.
k Staro železo. Od 9. do 11. januarja je bilo ukradeno Iz skladiščne kleti »Zadružne zveze« v Ljubljani okrog 40 kg starega železa. Kot storilca so osumili delavca Josipa Godec, doma iz Vidma. Po aretaciji ie tatvino priznal in povedal, da Je prodal blago pri starinarici Panholcerjevi, kjer so tudi ukradeno blago našli In ga zapenili.
k Gluhonema tatica. V trgovino Bračko na Dunajski cesti je prišla okrog 32 let stara, gluhonema ženska in je prosila, da JI pokažejo na ogled razne nogavice. Kupo-valka je dalje časa pregledovala razno blago, nato je pa odšla In ni ničesar kupila. Pri pospravljanju blaga pa je ugotovila prodajalka, da je ukrad a kupovalka 1 par ženskih nogavic In kos toaletnega mila. Skočila je takoj za njo in jo je dohitela na Dunajski cesti, kjer jo ie izročila stražniku. Tatica je neka 32 letna Marija Gosnak.
k Tatvina cina in brona. Iz skladišča tvrdke »Strojne tovarne in livarne« so bili ukradeni dne 20. decembra štirje bloki angleškega cina in trije kosi brona, v skupni vrednosti 14.000 Din. Policija Je našla ukradeno blago pri trgovcu Welsu na Sv. Petra cesti. Preiskava je dognala, da so izvršili to tatvino bivši uslužbenci tvrdke brata Ivan in Alojzij Suban, oba žeiezo-llvarja, doma iz Primorja, ključavničar Stanko Hočevar in zidarski pomočnik Ivan Kuzmin iz Trsta. Vsi navedeni so bUi aretirani.
k Ponesrečeni delavci. Na stavbi hiše Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je padel del. Lud. Cankar z nekega odra in se tako pošleodoval, da so ga morali oddati v bolnico. — Tesar Jožef Burja v Kamniku se je vsekal po levi roki in nogi in ima težke poškodbe. — Tesar Franc Barbič v Grob.jah pa se je vsekal v levo golen.
—	Kovaški pomočnik Vili Barovič y Sevnici si je pri kovanju težko poškodoval desno roko. — Tesar Karel Matičič v Slov. Bistrici se je pri tesanju težko vsekal v desno nogo. — Tesar Anton Mak na Savi pri Celju je padel na neki ploh in sl zlomil več reber. — V tvornlci za dušik v Rušah je padel delavcu Marku Koscu na nogo velik kos karbida ln mu zmečkal stopalo. — Žagar Anton Pobijaš pa se je ravnotam težko obrezal na krožni žagi po levi rokL Oddali so ga v mariborsko bolnico. — Mirko Holzman, delavec v opekarni v Kosezah, je padel na zmrzlih tleh, pri Čemer se mu je razbila steklenica in se je nevarno obrezal po desni roki. — V tovarni usnja »Indus«, v Kranju je pograbil delavca Jožefa Bajželj valjar stroja za valjanje kož in mu zmečkal levo roko. — Pri gradbi železnice v Ormožu je udaril delavca Stefana Vrb-naka železen drog po glavi in rami. Mož je težko poškodovan. — Delavca Pavla Horvata pa je udaril drog po glavi in ga tudi nevarno poškodoval. — V tkalnici Doctor in drug v Mariboru Je zgrabil valjar stroja delavca Josipa Lešnika in mu zmečkal desno roko tako, da so ga morali oddati v bolnico. — Delavec Andrej Wochel v Mariboru je padel tako nerodno, da sl Je ztomil levo roko v zapestju ln so ga mora« oddati v bolnico
Gospodarstvo.
Uzanco m trgovino
s surGVšvna kožami.
V	dneh 15. in 16. januarja se Je vršila v prostorih Zemaljskega saveza industri-jalaca v Zagrebu pod predsedstvom gen. direktorja Žige Stern-a konferenca predstavnikov usnjarske Industrije iz Slovenije in iz Hrvatske. Iz Slovenije so prisostvovali konferenci z načelnikom Odseka velike usnjarske industrije Zveze industrij-cev g. Jean B. Podak-om na čelu predstavniki tvrdk: Carl Ftollak, Ljubljana, Franc VVoschnagg in sinovi, Šoštanj, »Petovia« d. d, Breg pri Ptuju, Viljem Freund, Maribor, k Laurich, Konjice in Aleks Podvi-nec, Radeče. Zvezo industrijcev je zastopal g. dr. A. Golia. Konference so se udeležili tudi zastopniki trgovcev s surovimi kožami. Predmet razprave Je bila ustanovitev posebnih uzanc za trgovino s surovimi govejimi kožami, v svrho, da se ta trgovina na domačih tržiščih končno normalizira ter privede na zdrave podlage. Po vsestranski in izčrpni razpravi se je sporazumno z zastopniki trgovcev sklenilo, da se s 1. marcem 1924 uveljavijo naslednje uzance:
1. Tvorničarji usnja prevzamejo od mesarskih zadrug goveje kože po teži, ki se ugotovi pri prevzemu od mesarja. Kože morajo biti izdelane brez kosti v glavi, brez repne kosti, brez gobca in parkljev tei brez blata. Najvišji kalo sme znašati
od 1. aprila do 30. septembra 12% od 1. oktobra do 31.‘ marca 10%.
2. Kože z 1—2 zarez, z 1—2 lukenj v sredini ali v vratu, kože z žigom, ogrete kože (ako puščajo dlako) ter kože s 3—10 ogorkov se smatrajo kot sekunda b’ago ter se odtegne 10%. Zelo zarezane kože, kože z več nego dvemi luknjami, zasmradene kože in kože z več nego 10 ogorkov se smatrajo kot tercija blago ter se odtegne 20%.
3. Po provenijend se dele kože: v nemške, 1, kategorija;
v ogrske. IL kategorije, ki se plačajo 5% ceneje od I. kategorije;
v buše, III. kategorije, ki se plačajo 10% ceneje od I. kategorije;
v bosanske in južno-srpske šahtane kože, IV. kategorija, ki se plačajo 20% ceneje od I. kategorije.
Kože od bikov v teži od 35—45 kg so za 10% cenejše, od 45—55 kg za 15%, od 55 kg dalje za 20% cenejše. Kože od bivolov se plačajo 30% ceneje od I. kategorije.
4. Kože od soli očiščene, ki se pošljejo direktno brez osebnega prevzemanja, smejo, ako ni drugače dogovorjeno, pri normalnem trajanju transporta ter pri normalnih prilikah kalirati v poletnih mesecih največ 3%, pozimi največ 2%. Poletni in zimski meseci se razumejo kakor pod točko 1. Kalo se ugotovi na temelju uradnega tehtanja na postajah predaje in prevzema. Pri osebno prevzetih kožah odpade klavzula za prevozni kalo.
NARODNA BANKA.
Dne 8, januarja. (V milijonih dinarjev.) Aktiva. Kovinska podloga v zlatu 68:8, v srebru 17.2, v tujih valutah 3:6. v raznih valutah 370:3, skupaj 460:1 (21:1 več kakor v zadnjem izkazu). Posojila 1.524:1, račun za odkup kronskih novčanic 1.199:7, račun začasne izmene 387:8 (25 več kakor v zadnjem Izkazu), državni dolg 2.961:6, vrednost državnih domen, zatoženih za Izdajanje novčanic 2.138:3, saldo raznih računov 187:3. Aktiva skupno 8.859:3.
Pasiva: Vplačana glavnica v kovanem zlatu 22:1, rezervni fond 5:3, novča-nice v obtoku 5.860:8 (70;6 več kakor v prejšnjem izkazu), državni račun začasne razmere 387:8 (25 več kakor v zadnjem izkazu) državne terjatve 26:5 (65:9 manj kakor v zadnjem izkazu) razne obveze 369:1 (2:1 več kakor v zadnjem izkazu). Državne terjatve za zatožene domene 2.138.3 ažijo za kupnino zlata za glavnico in fonde 49:1. Pasiva skupno 8.859:3, Obrestna mera za eskomptlranje menic 6/o, za posojila proti zastavi 7%.
TRŽNA POROČILA.
Žitni trg.
Dunaj, 16 januarja. (Cene za 1 kg v avstrijskih kronah.) Pšenica 3250—3550, rž 2875—2900, ječmen 3200—3800, koruza 2950—3050, oves 2400—2500, pro9o 2000 do 2300, pšenična moka 5150—6600, za kruh 4000—4200, za živino 2500—2600, ržena moka 4500-4600, otrobi 1450—1500.
Dunaj, 16 januarja. Fižol 5800—6200, krompir 750—1200, bosanske slive (V zabojih po 25 kg) 11.000, seno 1000—1550.
Živinski trg.
Zagreb, 17. januarja. (Cene za 1 kg žive teže.) Voli 10—16, junci 14.50—16, krave 12—14.50, teleta 21—22, svinje 21.75 27. Krma (za metrski stot) seno 95—120, otava 150—165, deteljina 140—162.50, slama 100 Din.
Beograd, 17. Januarla. Pitani voli in biki 11—14, druge vrste 6—10, ovce 6—8, svinje 20.50—24.50, mršave 24—26, za kg žive teže. V Beogradu in okolici Subotice 1.50—2 Din dražje pri kg žive teže.
Milan, 17. januarja. Voli 3.70—6.10, krave 3.10—5.30, teleta 6.60—9.20, svinje (debele) 8.30 lir za kg žive teže.
Praga, 16. januarja. Teleta 13—16, koze 6—8, svinje 12—15.75 češkoslovaških kron za kg žive teže. Meso: Voli 12—16, biki 12—14, krave 8—14.
Maščobni trg.
Zagreb, 17. jam Svinjska mast 37, slanina 34, sato 36.50, tanka slanina 40, papricirana 42 dinarjev za kg,
Beograd, 17. jan. Mast 35—36, slanina 30—31. suho meso 30—32, prekajena šunka 60—70, Salama 90—110, dinarjev za kg na debelo.
Milan, 17, jan. — Slanina 9.50, mast 10.80, amerikanska slanina 8.50, amerlkan-ska mast 7.50 lir za kg. Perutnina 12 Ur kg.
Ribji trg:
Zagreb, 17. januarja. — Ščuka 25, mrena 30, ostriž 20, rdečorepka 10—12.50, karp 25—30, klin 50, sardele 10—20, sardine 5—15 dinarjev za kg.
Beograd. 17. januarja. — Som 35—60, klin 25—30 karp 20—45, ščuka 20—30, drobne bele ribe 15—24,
Mlečni trg.
Zagreb, 17. lan. — Mleko 3—3.50 za liter, maslo 45—50 dinarjev za kg.
V SOBOTO DNE 9. FEBRUARJA VSI NA ŠPORTNI KARNEVAL
V	NARODNI DOM!
X Lovci, pozori V pondeljefc 21. t. m. se vrši v Ljubljani tradlcijonelni sejem kožuhovine, znan pod imenom »Ljubljanska borza«.. Vrši se v prostorih spedieijske tvrdke »Balkan« na Dunajski cesti. Cene lisic, kun, vider itd., so seveda odvisne ne le od kakovos.i blaga, ampak tudi od števila kupcev. V Nemčiji se plačujejo sledeče približne cene: kuna zlatica približno 1600 dinarjev, kuna belica približno 1350 dinarjev, lisica približno 680 dinarjev, dihur približno 250 dinarjev, jazbec približno 170 di. narjev, vidra približno 1870 dinarjev, zajec približno 17 dinarjev, podlasica približne 34 dinarjev. Za posebno lepe kože se dosežejo še višje cene. Upajmo, da tudi ljub-ljanska borza ne bo preveč odirala naših lovcev.
X Jesenska setev v naši državi. Po
dosedanjih podatkih so izgledi za našo jesensko setev zelo zadovoljivi. V Srbiji je posejana 75% večja površina, kakor lansko leto, v Hrvatski 25%, v Bosni 20%, v Bački in Crni gori 10%, v Sloveniji in Dalmaciji pa ie ostala posejana površina ista. Dosedaj je bito povsod dovolj vlage za napredovanje setve.
X Znanstveni kongres za razširjenje mednarodnih trgovinskih odnošajev se bc vršil od 1. do 3. marca v Lyonu.
DOBAVE IN PRODAJE.
X Dobava pisalnih miz. Pri ravnatelj, stvu državnih železnic v Subotici se bo vr. šila dne 8. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 30 pisalnih miz.
X Prodaja ustnikov. Dne 5. februarja L 1. se bo vršila pri Intendantskem slaga« llštu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani dražba 99.077 komadov ustnikov.
X Dobava olja za kurjavo. Pri odele, nju za mornarico v Zemunu se bo vršil? dne 5. februarja t. 1. ponovna ofertalna lici. taclja glede dobave 1000 ton olja za kurjavo.
Predmetni oglasi z natančnejšimi po* datkl so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na v po. gled.
Borzna poročila.
Beograd, 18. januarja. Devize. Dunaj 0.12275—0.1230, Budimpešta 0.33— 0.35, Bukarešta 43.50—44, Ženeva 1510— 1517. London 369—370, Milan 381—382, New York 87.25—87.50, Pariz 405-408, Praga 254—254.50, Solun 168—175, Sofija 62—63. — Valute. Romunski leji 42.25— 42.75, francoski franki, zaključek 405.
Zagreb, 18. januarja. Devize. Dunaj 0.1220-0.1240, Budimpešta 0.31—0.34, Bukarešta 44.50-0, Italija, Izplačilo 180.25 —383.25, London, izplačilo 369—372, London, ček 368-371, New York, kabel 86.75 —87.75, New York, ček 86.50—87.50, Pariz 397.50—40550, Praga 253.50—256.50, Sofija 0—66, Svlca 1510—1520, Varšava 0—0,003.
—	Valute. Dolarji 85.50—86.50, avstrijske krone 0.1253—0, češkoslovaške krone 250—253, francoski franki 395.50—400.50, romunski leji 42—0, italijanske lire 37630 -379.50.
Curih, 18. Januarja. New York 578.50, London 24.50, Pariz 26.40, Milan 25.17, Praga 16.825, Bukarešta 2.90, Beograd 6.625, Sofija 4.15, Dunaj 0.008125, avstrijske krone 0.00815.
Praga, 18. januarja. Dunaj 4.76, Berlin 8.175, Rim 151.75, avstrijske krone 4.77, italijanske lire 151.25, Budimpešta 12.30, Pariz 159.25, London 147.55, New York 34.70, Curih 601, Beograd 39.875.
Dunaj, 18. januarja. Devize. Beograd 816-820, Berlin 15.90—16.50, Budimpešta 2.41—2.51, Bukarešta 354—356, London 300.000—301.000, Milan 3054—3056, New York 70.935—71.185, Pariz 3192—3208, Praga 2070—2080, Sofija 503-507, Curih 12.275—12.325. — Valute. Dolarji 70.900 —71.300, bolgarski levi 481-489, nemške marke 15.20—1580, angleški funti 298.200 —299.800, francoski franki 3150—3180, italijanske lire 3020—3040, jugoslovanski dinarji 812—818, romunski leji 348—352, švicarski franki 12260—12.340, češkoslovaške krone 2052—2068, madžarske krone 1.90 -2.10.
. Berlin, 18. jan. Dunaj 59,650.000, Milan 183J40.000.000, Praga 123,690,000.000, Pariz 193.516.000.000, London 17 bilijonov
955.000.000.000, New York 4,189.500,000.000, Curih 744.659,000.000. Beograd 48 milijard
578.000.000.
Izpred sodISča.
NE VOZITE PREHITRO.
Ker je pri Hočah pri Mariboru vozil z avtomobilom s hitrostjo do 25 km na uro in pri tem povozil neko telico, Je bil pri okrajnem sodišču v Mariboru Vincenc Bakla obsojen na 200 Din globe, oziroma 4 dni zapora.
NAPAD NA FINANČNEGA PRIPRAVNIKA
Meseca novembra m. 1. sta napadla brata Frlc In Viktor Bračko Iz Št lija finančnega pripravnika, Rusa, Luka Bočenko. ga pretepala ln mu odvzela samokres to bajonet Pri obravnavi, ki se je vršila te dni pred mariborskim sodiščem, sta brata sicer svoje dejanje tajila, vendar sta bila obsojena, ker je Bočenko pod prisego izpovedal, da sta ga res napadla. Za svoje delanje je dobil Frlc Bračko 8 dni zapora, brat Viktor mu bo pri tem delal družbo
2	dni, poleg tega pa bosta plačala Bočenku 120 Din.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni ln odgovorni urednik: 2eleznikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubliaul
KINO ,.MftTICA“. 17., 18., 19., 20.11.
NalbolJSi film moderne francoske literature!
..Tajnost Rosette Lambert".
Kriminalna drama ia paiiiklh krogov v 7 dejanjih.
IdlU— , ■	_
Henrx Murger	15
La Boh&me.
Prizori iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
Po obedu se je začel ljubezensko-literaren razgovor. Rudolf je govoril o »Maščevalcu«, gospodična Sidonija pa je prosila, naj ji ga čita. Naslonjen na rob luknje je Rudolf začel deklamirati svojo dramo umetnici, ki je bila da bi bolje slišala, sedla na stol, ki je bil postavljen na komodo. Gospodična Sidonija je izjavila, da je »Maščevalec« mojstrsko delo; in ker je nekoliko igrala v gledališču, je obljubila Rudolfu, da bo poskrbela, da mu bodo sprejeli dramo.
V	najnežnejšem trenotku razgovora so se za-Čuli na hodniku koraki strica Monettija, lahki kot koraki Poveljnika. Rudolf je imel le toliko časa, da je zaprl judeža.
»Glej,« je rekel Monetti svojemu nečaku, »tu je pismo, ki hodi za teboj že mesec dni.«
»Poglejmo,« je odgovoril Rudolf. »Oh, stric,« je vzkliknil, »bogat sem, stric! To pismo mi naznanja, da sem dobil nagrado tri sto frankov v Akademiji cvetličnih iger. Dajte mi hitro suknjo in moje stvari, da grem po svoje lavorike; čakajo me na Kapitolu.«
»In poglavje o pečnih ceveh?« je hladno odgovoril Monetti.
»Ej, stric, za to ne grel Dajte mi moje stvari! V tem oblačilu ne morem iti z doma...«
»Ne boš šel prej, dokler ne bo dovršena moja Priročna knjiga,« je rekel stric in dvakrat zaklenil Rudolfa.
Ko je ostal Rudolf sam, ni dolgo pretehtaval, kaj mu je storiti... Trdno je privezal na balkon odejo, ki jo je bil pretvoril v vrv z vozli, in kljub nevarnosti svojega poskusa se je spustil po tej
improvizionirani lestvi na teraso gospodične Si-donije.
»Kdo je?« je ta zakričala, ko je slišala Rudolfa trkati na njene šipe.
»Tiho,« je odgovoril, »odprite...«
»Kaj hočete? Kdo ste?«
»Morete-li vprašati? Avtor »Maščevalca« sem, prihajam po svoje srce, ki sem ga spustil v vašo sobo skozi judeža.«
»Nesrečni mladenič,« je rekla umetnica. »Lahko bi se bili ubili!«
»Poslušajte, Sidonija...« je nadaljeval Rudolf je pokazal na pismo, ki ga je bil pravkar prejel. »Vidite, sreča in slava se mi smehljata... Da bi ljubezen storila isto!...«-----------------------------
Naslednjega jutra je mogel Rudolf uiti iz hiše svojega strica s pomočjo moškega oblačila, ki mu ga je bila nabavila Sidonija... Tekel je k zastopniku Akademije cvetličnih iger, da sprejme zlato rožo v vrednosti sto cekinov, ki so živeli skoraj prav tako dolgo, kot žive rože...
Čez mesec je povabil Monettija njegov nečak, da bi prisostvoval pri prvi predstavi Maščevalca. Radi talenta gospodične Sidonije je bila drama sedemnajstkrat igrana in je prinesla svojemu avtorju štirideset frankov.
Čez nekaj časa — bilo je poleti — je Rudolf stanoval na avenue de Saint-Cloud, na tretjem drevesu na desno roko, če prideš iz Boulogne-skega gozda, na peti veji.
V. Tolar Karla Velikega.
Proti koncu meseca decembra je dobilo osobje v administraciji tvrdke Bidauet nalog, da razdeli približno sto izvodov vabila, ki ga podajamo tu v prepisu, za katerega pravilnost in resničnost jamčimo:
Gospod...
Gospoda Rudolf in Marcel Vas prosita, da ju počastite s tem, da ju obiščete in preživite z njima večer prihodnjo soboto, na sveti večer. Se bomo smejali!
P, S. Samo enkrat se živi!
Spored veselice.
Ob 7. uri: otvoritev salonov; boder in živahen razgovor.
Ob 8. uri: vstop in promenada po salonih duhovitih avtorjev »Gore v porodnih bolečinah«, komedije, ki jo je zavrnilo gledališče Odeon.
Ob 8. uri in pol bo gospod Aleksander Schau-nard, odličen umetnik izvajal na pianu imitativno simfonijo »Vpliv modre barve na umetnost«.
Ob 9. uri: prvo čitanje Spomenice o odpravi kazni tragedije.
Ob 9. uri in pol bosta gospod Gustav Colline, hiperfizičen filozof, in gospod Schaunard načela razgovor o primerjalni filozofiji in metapolitiki. Da se izognemo vsakemu spopadu med obema antagonistoma, bosta oba privezana.
Ob 10. uri: Gospod Tristan, književnik, bo pripovedoval o svoji prvi ljubezni. Gospod Aleksander Schaunard ga bo spremljal na pianu.
Ob 10. uri in pol: drugo čitanje Spomenice o odpravi kazni tragedije.
Ob 11. uri: opis lova na kazuarje po nekem tujem princu.
Drugi del.	v	»>■
O polnoči si bo dal gospod Marcel, zgodopisni slikar, zavezati oči in bo z belim svinčnikom improviziral razgovor Napoleona in Voltaire-ja na Shamps-Elysčes. Prav tako bo gospod Rudolf improviziral paralelo med avtorjem Zaire in avtorjem Bitke pri Austerlitzu.
Ob pol ene po noči bo gospod Gustav Colline posnemal atletske Igre 4. olimpijade.
Ob eni po polnoči bo tretje čitanje Spomenice o odpravi kazili tragedije in zbiranje v korist pisateljem tragedij, ki bodo enkrat brez službe.
Ob 2. uri: otvoritev iger in organizacija kadril-'kar se bo nadaljevalo do jutra.
N. B. Vsaka oseba, ki bi hotela čitati ali recitirati stihe, bo neposredno vržena iz salonov in izročena policiji v roke; gostje se nadalje na-prošajo, da ne odnašajo svečnih ostankov.
Dva dni nato so izvodi tega pisma krožili v nižjih literatskih in umetniških krogih in povzročili tam velik vrišč.
Vendar pa so se našli med povabljenci nekateri, ki so dvomili o sijaju, ki sta ga bila naznanila oba prijatelja.	k-
»Ne zaupam dosti,« je govoril eden izmed' skeptikov; »bil sem nekolikokrat na Rudolfovih večernih prireditvah ob sredah v rue de la Tour-d’Anvergue; pa sem mogel sesti le moralično in pili smo vodo, filtrirano po izbranih loncih.«
»To pot,« je rekel drugi, »bo stvar prav resna. Marcel mi je prinesel načrt veselice, ki obeta magičen učinek.«
»Ali boste imeli ženske?«
»Da, Fensija Barvarjeva je prosila, da bi bila kraljjca zabave, in Schaunard mora pripeljati dame iz imenitne družbe.«
Tu podamo v kratkih besedah izvor te veselice, ki je povzročala toliko strmenje pri ciganih, ki žive onstran mostu. Že približno eno leto sta bila naznanjala Marcel in Rudolf to imenitno gostijo, ki se je imela vršiti vedno »prihodnjo soboto«; a težke okoliščine so ju prisilile, da sta odlašala s svojo obljubo dva in petdeset tednov, tako da je prišlo tako daleč, da nista mogla napraviti dveh korakov, ne da bi trčila na kako ironijo svojih prijateljev, in našlo se je dovolj indiskretnih, ki so energično reklamirali.	(Dalje prih.)
Upravni svet »Učiteljske tiskarne" javlja tužno vest, da je naš mili tovariš in vdani pisarniški uradnik, gospod
Janko Likar
mestni učitelj v pokoja
po kratkem bolevanju danes mirno preminul.
Pogrebni izprevod bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 16. uri iz hiše žalosti, Poljanska c. 87, na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi dragemu prijatelju in požrtvovalnemu sotrudniku ohranjen blag spomin! Ostal nam je zvest do smrti.
V	LJUBLJANI, dne 18. januarja 1924.
Tovarna na deželi išče za nastop 15. februarja 1.1.
saldakontistinjo
starejšo, zanesljivo moč, zmožno slovenskega in nemškega jezika in strojepisja.
Ponudbe z navedbo zahtevane plače pod »Zanesljiva4*, na upravo „Narodnega Dnevnika”.
H LOVCI! POZOR!
Lisice, dihurje, kune in dr. se kupi vsako množino. Plača višje kot po dnevnih cenah samo pri Dr. HATMANNU, v hotelu ..Slon", soba it 40 sa inozemstvo.
Zastopnika sa Jugoslavijo? FRANJO GAJŠEK, FERDO MRACNIKAR.
V	•
Večja množina
časopisnega papirja
na prodaj.
K]e, pove uprava lista.
taariRA
2
LETO A9<24i
Slike narisal akad. slikar M Gaspari. Besedilo zložil Tone Gaspari Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
Je izšlo koncem novembra 11. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne
v Ljubljani. Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji po Din 30*—. Poštnina posebej po Din 1'—odnosno za luksusno izdajo po Din 1*50'—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Naročila sprejema
Zvezna knjigarna, „.
Ljubljana, Marijin trs 8. j?
Na)stare)fia špedicijsha tvrdka v Sloveni)!
R. RANZINGER, u-mi»"» - ■»»»«"«<”
Ipedleljska pisarna
Podjetje M prermi.nje blage fužne ielesnice. Brsovozni In tovorni nabiralni promet Is Avstrija In v Avstrijo. Podjetje ta pravalanje pohištva. - Skladišče « poaebnimi taprtitnl kabinami ta pohištvo.
Brzojavi" RANZINGER.	Interurban	telefon	60.
oaeeeeeaeeeeeaaeeeeeeeeeeeeeeeeaei
aeeeeeee—eaeeeeeaaeeeeaaeee«****«*—
I
:
:
5
Zvezna knjigarna
Ljubljana
Zbirke pesmi:
Marijin trg S
Marijin trg 6
L.
I. Albreht: Slutnje . . .
J. Glaser: Pohorske poti.
Igo Gruden: Narcis . .
Igo Gruden: Primorske pes Tagore-Gradnik: Vrtnar .
Zahtevajte ceniki
eeeeeeeeeeeeaeeeeeaeeeeeteeeeteeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeea
broš. 6*—		Din	vez. 8*—Din
• II	6 —		1» 8*— h
• II	10 —	It	„ 12-- H
» 99	10-	99	12*- „
• 99	20 —	n	n 23 - rn
J
* o •
■* o *
sV»!
;<§»■
❖
'ego
a O
f*
i&
PARNA PEKARNA i
VILJEM BIZIAK
I
o°o
ima
•o
sasssssss
SVEŽE PECIVO
VSAK DAN POPOLDNE OB 14. IN 17. URI
❖
o°o
t
❖
❖
°o°
i
iiilllT
L. Mikuž
Ljubljana,
Mestni trg 15
Izdelovafeli
dežnikov
i Zaloga
sprehajalnih
palic.
Popravila toCno In solidno
Ljubljana
Gosposvetska c št 2
priporoča svojo boaato zalogo
pisalnih strojev
..ADLER' in MI". Mi sliolev
sa rodbina In obrt tar
nziit koles
Stvrla — DUrkoop — Orožno kolo (Waffenrad).
: Ceniki zastonj Id Iranko.:
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 besed Din S*—; vsaka nadalina beseda 25 para s davščino vred.
la
pesnike Velentln Vodnike v kresnem okvirju neprodej. Ogleda se jo lahko v upi avl lista.
Mesto MM
tiče v vseh pisarniških poslih izurjena gospodična v Ljubljani ali bližnji okolici. Gre tudi za nekaj tednov brezplačno. Ponudbe pod »Spretna pisarniška moč« ne upravo, lista.
uai
ne bencin, s 6 konjskimi silami, se prode ali zamenja z manjšim. Ponudbe pod »Motor« na upravo lista.
v sredini mesta se išče. Ponud be pod „št. 240“ ne upravo lista.
lino is
išče za takoj boljša gospodična event. tudi s hrano. Ponudbe pod »Mir« ne upVavo lista.
Pet.
iz litega železa, velika, pripravna tudi z« večje prostore, proda po ceni BOLE, Krsnikova uL 5 v Ljubljeni._________________________
bi se z inteligentnim, vsestransko naobraženim dekletom izpod 20 let v svrho poznejše ženitve. V poštev prihajajo ie one z neomadeževano preteklostjo. Premoženje postranska stvar, ker je zasigurana prvovrstna eksistenca GlavnJ pogoj: harmonija duše in telesa, velika postava In zdravje. Star sem 25 let zelo izobražen, prijetne zunanjosti. Ponudbe samo s sliko, ki se diskretno vrne, naj se v pošljejo na upravo „Ner. Dnevnika** pod šilro „Semira-mis 444“. Anonimno v koš.
Zapisal
se išče 1 večja ali 2 manjši sobi v si edini mesta z elektr. razsvetljavo in separiranim vhodom Ponudbe z navedbo cene pod „Januar“ na Aloma Co., Ljubljana.____________
že rabljen, sc ceno proda. Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«.
Itaioial
prostorna, solnčna lega, sredi mesta se le proti odškodnini zamenja. Ponudbe pod ..Zame-na“ upravo tega lista.
talita bie
I. zvezek, se kupi. — Ponudbe pod »Knjiga« na upravo lista.
list
stanovanje, 1 soba s kuhinjo, za mlad zakonski par. Pismene ponudbe na upravo pod »Stanovanje 10«.
finpiiliapislsii.
vedno v zalogi po nainlžji ceni, se dobi: v Mlekarni IVAH KOS, Bohoričeva ul. 28. Ljubljana.
• souporabo kuhinje — proti dobri nagradi — iščem za ta-koj ali • 1. februarjem. Naslov v uprarl »Narod. Dnevnika«.
večja množina, se proda. Kje, pove uprava »Narodnega Dnevnika«.	_____
Im liailita mlada
denarja Imam doat* možila bi se rada še preden bo post — Imam krasno posestvo in lepo postavo, kdor če me dobiti naj piše v upravo pod šifro: „Za zabavo'*.
MsMesh
se sprejme pod dobrimi pogoji pri Matiji Senekar, pekovski mojster Slatina — Radenci.
I svrbB polile ženitve
se želi seznaniti mlad gospod s precejšnjim premoženjem in dobro Idočo trgovino s mlado, podjetno gospodično. — Dec« postranska stvar. Le resna ponudbe, če mogoče s sliko na upravo lista pod šifro: »Blatena bodočnost«.
MIE
samski, okoli 70 let, zdrav in dobrega obnašanja, ki lahko živi samo od obresti svojega kapitela, se želi seznaniti z majhno družino v bližini mesta na Štajerskem ali v Sloveniji.
Meblom sobi
se išče v sredini mesta za dva gospoda, ki »ta osli dan odsotna. Pismene ponudbe pod »Tone-Joie« na upravo »Narodnega Dnevnika«.
Himiko
štirivrstno tvrdke Lubas proda G. Štefan, Pot v Rožno dolino 84
z dvema r ostoljama, lepo me-blovano, g posebnim vhodom in električno razsvetljav-* iščeta dva gospoda. Sobe v sredini mesta imajo prednost. Pismene ponudbe pod ,,01 ON'* na upr. lista.
Inteligentni, muzikalični, čedne minanjosti, veliki ljubiteljioi športa, želita radi pomanjkanja znanja, najraje nemške ali slovenske korespondence v svrho duševnega razvedrila s sličnimi gospodi, po možnosti s boljšimi uradniki. Ponudbe s sliko naj se pošl|ejo upravi Usta pod „&bra in Sonja".
fotograflčni aparat 8X0, z zelo dobrim objektivom. Ponudbe prosim na upravo pod »Model«.
M. iottid ii
Kdo bi vsel v službo kol praktikanta mladega, izobraženega gospoda, absolventa 8 realke, izurjen strojepisec, sin to-, varnarja, nekoliko veščega Ž* v pisarniških poslih. Ponudbe pod šifro „Ugodeno“ na up. L
MbII ooiail imajo usodi