Leo yiil, šiev. II6 Celje» sobota S6. o^iobra 1926. Foštnlna pločana u gotovinl. Ishaja v tOfLk, öetrtefc Gn soboto. Stane mesečno Din 7" — za inozcmstvo Din 20'—. Posaraiecv,a Lte*iika 1 Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 1G.666. NOTA DOBA Urednifttvo in upravnistvo i Cetje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogiasi po tarifu. Telefon int. stov. 65. Radid zopet spokornik? V cctrtek opoldne jo prejel mitn. • predsedniik g. Uzunovie sledeci eks- presni telegram g. Stjepana Radiča, ki jasno prika-zuje nervoznost radilcev- cev radi: nastalega poi'IUcnega polo- žaja: Zagreb. »Predsednlku kraljeve vlade g. Nikoli Uzunovicu, Beograd. Vidim, da ste podali ostavko kraljevske vlade. Ne poznain vašili razlogov za to. Za slucaj pa, da so teinu razlog noviu- ske vesti in kakšne predposta>vkc, ki so absurdne z oziirom na naže skupno de- Jo v duhu sporazuma, niLslhn, da je bi- lo pae korkstoo, potrebno hi naravno najprej niGiie zaslišati in poiskati raed nanii pojasnila in rešenja potom mod- sebojnih direktniih konferenc. Uverjen sem, da je na obeh straneh davolj uviu devnosti in priipravljenosti, da ugoto- viano iistkiio in razeistimo vse, ako je kaj brez povoda moglo biti vrženo med nasi dve stranki. Tako se bo dala mož- nost, da se odstranijo vse neosnovano- sti med nami v interesu velike in zdra- ve politike narodnega sporazinna. Zato pridem s prviiin vlakoni v Beograd. Yarn iskreno udani Stjepan Radio« Zgodovina te nepričakovane br- zoja.vke je zelo zaniniiva. Vzrok za de- peso, ki je vzbudila v beograjskih in druigih politicnih krogih mnogo iro- nije, je obisk posianca Diinitrijeviča v Zagrebu, kjer se je javil Radicu po na- roc'iilu miijristrskega prcdsednika, da izpregovori z mjim resno besedo. Spo- rociti inn je namrec moral, da je z ozirom na politične prilike in se po- sebej na razpoloženje v radikalskem klubu končen prelom z radicevci neiz- ogiiben, ako se Radio takoj zopet ne po- da. G. Dmiiitriijevic je iriiel nalogo opo- zoriti g. Radic'a, da je spas za nje.govo stranko le v tern, da se so pred priho- dom g. Pašica kriza konča. Radicu so bife sporočene minimalne za.htcve ra- dikalov s prošnjo, da tekom 24 ur od- govori z da ali ne. Z ozirom na to ak- cijo je g. Uzunovic tudi izposloval, da krona v četrtek še ni prioela s konzul- tacitjami, cos, da še obstoja možnost nove temeljiite kapitulacije Stjopana Radiča. Radiceva brzojavka dokaznje, da je predseckiiik HSŠ Üzunoviceve predloge v načelu sprejel. Žumalistom je poclai" Radio slede- oo iizjavo o sporaziimu. ki hi üa rad vzdrzal: »Zavzel sum so z v>o du.su in z v.so vnemo in vsem politioiim vplivom za narodni .spo.ra.zum v vseh njc-govih po- sledicah. Reoi vain mo rein isto tudi o g. Uzuiiovicu. Zato ni bi.Io v glavnili I «stvareh razlike in nesporazumljenja ined nanna. Težave so i'zvirale odtod, ker je radikalna stranka zci*o velika, in da je močna tudi HSS po številu svojiMi pri«tasev. Del poslancev radi- kalne in seljaske stranke je podlegel vpliivu oncga malega kroga naših poli- tikov in našega casopiteja., da je -nas sporazum nenioralen in škodijiv za dr- ža.vo.« Iz te izja.ve se vidi, ka.ko radi bi radiidevoi ostali v v'ladi, a kako se bo- jijo voliitev, izhaja iz zadnjib stavkov zurnalistom dane izjave, ki jo zelo cud- no stiliizira: »Forsiranje novih volitev bi pomeniJo popolnoma pozabiti na katastrcfe, ki jiih je lepo vreme sicer nekoliko omiiilo. ki pa še nikakor niso odstranjene. Nam vsein gre za narod. Toda oiin je to za opozicijvske stranke vrlina, ki je ne more jo imeti., je za vla- do dolžnost, ki se ji ne more odtegnrti. Tako smatra stvar tudi mimistrski predisednik. Zato tudi trdno -upam, da so bomo bitro in popolnoma sporaz- umeli. Mi slim, da bo do nedelje kriza že končana.« Vendar se pa zdi, da >o radikali Radio a že priliono siti. Saj so po poro- oi.lu depksnika »Jutra« zahtevali. od njega, naj poda izjavo, s katero bi se poravnal incident na zagrebškem ko- lodvoru. VI ad a bi s svoje strani v t^m primeru izdala po^eben komunike, s corner bi bila stvar k one an a. Razen te- ga pa naj bi se St. Radio umaknil kot predsednik vodstva HSS. Govori se tu- di, da bi imel po koncani zadevi oditi za dalje oasa na Dansko, morda kot delegat vlade. sef HSS pa bi pOÄtal Pavle Radio'. Politika p BOLGARIJA IN SOSEDI. Bol- garski) zunanji minister Burov je po- dal noviaiarjiem važne izjave. Naglašal je, da se je politično razrnerje Bolgari- jc do inozenislva zadnie case v spfoš- n.em preoej» zboljšalo, ker uiposteva ino- zeimstvo stremljenje Bolgarije po mir- ni obnovi reda in tuxl'i njeno stalno lniroljubno stališče do sosedov. Vse velesile so vedna svetovale Bolgariji, naj se priibiiža svoj'im sosedoni. Boi- garska vlada je., zato trdno odlocena, da vztraja na tej poti, kolikon je od nje odvksno. — Pos/vetovanja. ki jiJi je imel Burov z zunanjimi miaiiistri balkan- ski'h držav. soi napra'vila namj uti.s-, da se začenja sedaj poja-vljaiti znatno zboljšanje in trajen napredek v odn.o- I šiijiili Bodgarije do Jugoslavije, Grcije in Romunije. Minister Burov je izjavH, da je po razgovori'ii z zunanjimi mini- stry sO'Setlnih držav incident s posled- njiin külektiivnini korakom poravnan ill da je razmerjo mod balkanski'mi dr- žavanii zopet normalno, ker so sosed- ne držaive smatrale bolganski odgovor na koloktivno noto za zadovoljiv. — Bcilkanski pakt pa/ je, kakor je izjavil miniwter, doslej v stadiiju teoreticnih razmotri'vani. MkoLiubna Bolgarska bo z vesefjem spre.jela vse, kar bi prir pomoglo do omejiilve trenja mod bal- kanskhni narodi, vendar je za praktič- no realizacijo vsega teg a predvsem vMiifstno, da se politično ozracje na Balkanu biistveno zboljša in da se u.stvari veoje mod.sobojno za.upanje med poedin.imi balkanskiimi državami. p RUDARSKA STAVKA V AN- GLIJI. V cetriek je bil v Londonm ob- javljen izid gla.sova-nja o rosoluoiji. s katero priporoča konferenoa rudar- skih delegatov, da se odtegnejo premo- gevnikom varnostna moštva iin da se oljdaoiijo vsi transporti tujega premoga v koriist stavkujooih rudarjev. Ob kon- cu se.stanka izyrsevasnega odbora ru- darske federacije je bilo naznanje.no, da jo glasovalo za resoluicijo 460.154 rudarjev, proti pa 28^.336. V okraju Notliiinghaaiipsliire in Lei'cestershiire se nil glasovalo, Z ozirom na izid gla- sovtn.ja je izjavil tajni'k rudarske zve- ze Cook, da se bo uvedel davek na tuji premog in na delavsko zveze. Ra.vno tako bo zapustilo varnostno mo-štvo ijremogov.nike in jih prepiustilo svoji usodi. 0 tern vprašanju bo razpra.vfjal izvrseva.ini odbor rudarske zveze. — V Pembcrtonu v pokrajini Lainsbire je prišlo mied stavkujocimi rudarji in. onimi. ki so se vračali na delo do kr- vaivih spopadov. Mnogo oseb je bilo težko ranijeni'h. p ZA NEMŠK0 - FRANGOSKO ZBL1ŽANJE. Francoska in belgijska vk\da ste priipravljeni prioeti potom svojih poslaaiistev z ameriskimi krogi pogajanja o iizročitvi. nemskih želez- niških obveznic v znesku 5 milijard mark na ameriskem trgu. To bi ponie- nilo, da si je Pomcarč osvojil Brian- dov načrt o nemsko-francoskem zbli:- žan|u. Kakor se doznava, niiso raznii krogi> v Zedkijeniih državah prav nic na^protni teinu naorlu. Zalitevajo pa, da Francoska prej rativsicira pogodbo o vojnih dolgoviili. Celjska kronaka. c PREPOVEDANO ZBIRANJE DAROV V ŠOLAII. Radi nesoglasij in prepiuov, ki so se v zadn.jem času vse bolj miiožili radi nabiranja darov po šolab, je iizdalo miaiiistrstvo prosvete v Beogradu naslednii odlok: ^Večkrat so humane in kulturne uslanove obra,- čajo na miliistrstvo pro>svete s prošnjo, da se solam dovod'i zbiranje prostovolj- nih prLspevkov nuid šoVsko mladino za to ali ono svrbo. Uvažuje c/kolsči- ne, jo miniistrstvo dovslcj vse te prošnje reševalo ugodlno. V novejšem času pa prejema niinjtstrstvo pritozbe in proš- nje, naj se nabiranje v šolah zabrani, kor nikakor ne ustreza današnjemu težkoniu gojipedaa'skemu položaju ter pavzroča samo nevoljo in protests ro- diitel'jev. Dokazano je, da so otroci po- nekod oelo izvrševali tatvine, samo drf so se lahko postavWi in prinesli dar ob tej ali oni priliki. Ministrslvo smatra, da je tako postopanje škodljko im za- branjujc zbiranje darov. Izjemna do- volila bo dajalo samo mi.nistrstvo pro- svete. ki pa bo ravnalo skrajno pre- vi-dno in bo pazil'o, da tudi v izjemnih slucajim, ko se bodo dovoljenja pode- Ijevala, ne pride do nesoglasij med stariši šolobveziiMi otrok in med uoi- tolj.skim zborom.« c TUJI INOZEMSKI AGENTI. Ni še dolgo, da smo porooali o vsiljeva- nju inozemskih knjdigoitrškiih a'gentov, ki poplavljajo dezol'o z dvomljiivinai po- nudbami polzkc šund-literature. Te dni pa bodijo od hise do hiše novJ agenti dunajskib konfekcij, ki ponu- jajo zimsko perilo in obleke na obroke. Jemlj.ejo celo mero, češ da pošlj&jo so- lidno iizdolano rocno dolo po najmiv dernejsih dunajskih krojih, ki so baje mnogo boljši in seveda mnogo cenejši. Dojansko pa j,e blago silno drago, a Ijiulje se da jo viseeno iizvabiiti, ker ni treba takoj placati. Agen.ti postopajo tudi tako, da nuxlijo nižje cene brez carine pod pogojem, da si pridejo ijud- je sami iskat blago v Lipnico v skl'a,- diÄoe tvrdkinega spedMerja Schenker- .ia, odkoder si potem baje lahko iztiho- tapiijo robo po zeleznici. Nasi ljudje ocividno gredio na ta lim in ne upošte- vajo, da pri tern mnogo več izdajo za vizume in vožnjo, kakor pa prištedijo 14 K RON IK A 1 TRGA M0Z1RJE OD NAJSTAREJŠIH DOB DO ZADNJEGA ČASA. Spisal Žiga Lajdkov-Mozirski. Ob regulaciji Savine se je pasta- vil most čez isto, prilliono kakor isti so danes stoji in ga je velika voda že če- sto ogrožala in poškodovala. Treba bo vsekakor m-isliti, da se postavi beton- ski most, priilicno tak, kakor se je v Lotužali zgradil. Koliko bo Savine so dotloj pre- teklo po Savi v Donavo in Crno morje? . Doba od 1. 1877., t. j. od ustano- vitve »Cital'nice« do i'. 189(5., t. j. do zgraditve nove sole je z zlatinii črkami1 v mozir.sko kroniiko vpisana. V tern času jc bilo narodno živ- Ijeaije tukaj na vrhuncu, c vet el je tuj- ski promet im lesna trgovina, domači- n.i so bili vsi složni vi del'u za narodni procvit in blagor, dvitgnil se je ugled trga daleč preko meje »prihovske le- se« in soteskih ožiin. To se je posebno slovesno pokazalo 4. in 8. julija 1893. leta. Cotrtega julija 1893, na predve- oer praznika slovanskiih blagovestni:- kov, solunskih bratov, sv. Girita in Me- toda zažgalii so Moziraaii na Breclov- skem vrhu velikanski kres, in nem- čurski O.ljani so gledali raz kapucin- ski most ilaleč okrog po vseb nasih griicih in gorah naš žareči »mene- tekel«. 8. julija 1893 se je vršil prvi sir jajni ljudski shod v Mozirj.u v gostifni »pri Kroni«. Prišli so kot govorniki; državna poslanca dr. Gregorec in Mi'ha Vošnjak, deželna poslanca dr. Sernec in dr. Dečko, nadalje dr. Hrasovec in Dra-gotifli Hribar iz Gelja, notarja Ka- cic m Svetlin, Ivan V'osnjak. načelnik okr. zastopa v Šoštanju, urednik ;>Slov. Gospotlarja« Korošec in mnogo drugih odlionjakov iz cole Savinsko do- line. ObeLnstva pa je toliko došfo, da se je isto zunaj zborovalnega prostora kar trio. Takratni slovenski listi so prioboili hvale.polna poročila o tern mienitnem shodu. 11. oktobra 1894 nas je zapustil Anton Askero. kot kaplam pri svojihi zupljamiili priijubi'jen, vec-ini pa kot naa'oden propovednik nenadomes'tljiv. »Citalnica« ga je za to iniemovala letai 1897. častnim članom. — Odhodnica bila je nadvse slovicsna in se je dičnii pesnik v častni knjigi naših tržanov ovekovečil s stihoma: »Mozirj'iit« »Mogocno kot tvoje planine v vek stoj, ko bije za dom iin svobodo se boj!« Znamenito je posebno leto 1895. v zgodovini trga Mozirje. Pricefo je pod jako slabitmi auspicijaini. 7. ja- nuarja je zapadel tako velik sneg, ka- kor so ga niso naj.starejsi ljudje spo- niinjali. 15. aprila zdramil je tržane silni. pot res iz spanja. ki-je na>pravi.l poseb- no na tukaj&nji soli, »narodni uoilni- ci« in na cerkvi pri sv. Radegundi ta- ko skodo, da sta se morala posl'opja preziilati, Izgraditi je bilo treba novo solo. Stara sola, h. št. 3. vsled državne podpore po potresu popravljena, stoji na nekdaj Matije Goričarjevem svetu (do požara 1. 1798. je biüa tukaj hiša. Iržaina Ma,roi:nko p. d. Maktajnarja) in je to pogorisče župnik Anton Say- ringer (umrl tukaj leta 1837.) v svrho solske stavbe od Matije Goričarja ku- pil. Ker pa je bifo stavbi.šče za projek- tirano solsko stafbo premajluno, od- stopil je t,rg brezplacno poleg ležečit sAie.t in se zavezal povrh se dati brez- plaono vse potrebnWoznje in pomaga- oe. Sola je biila potem 1. 1832. zgraje- na, a danes ni občinska, marveč cer- kvena last! , Novo šoteko poßlopje. za stiriraz- rednico, modierno zgrajena enonad- stropna stavba stoji na svetu tržana in oibčinskega odbornika Alojza Gori- oa.rja, kateri je prevzel zgradbo tega važnega zavoda iin v cast in ponos tr- gu tudi nesebicno vodil in zgradil. I 19. novembra 1896 vrsilo se je sla,vje otvoritve »narodne sole«, kateri napis nosi s ponosom na svojem pro- celju. V to leto kulturnega in narodnega delovanja v nažem trgu spada tudi rc- zoluoija, katero je odbor trške obcine mozir.ske skfenil cnoghisno v svoji seji due 12. marca pod županom Fran Go- rioarjom, ki se dobes-edno glasi: >Z ozirom na to, da se je na Šta- jorskem Owsnoval neki veliki odbor z nainenom, da bk&emu prutskemn kanolerju knozu Bismarcku k njegovi 80-lotnk'i oastita ter mu tudi poklonii kot casino darilo srebrno kupo z na- pisom: »Knezu Bismarcku ob 80. rojstnem dnevu nomska Štajerska«, oporoka teinu mozirska obci.na z vso odlocnostjio ter smatra ta sklep, ki se je s-toril tudi v imenu dobre tretinke slovenskega prebka.lstva na Štajer- skom, za najskrajnejšo predrznost do- tionega odbora.« ivomentarja k tej mtkani v spod- nještajerskili nemskutarskih gnezdih, oez cmo-zol'te stebre skileci'h prusofi- lov ni treba. »Rešil si nas o Gospod, te kuge!« Zelo razveseljiv pojav krajevnega ponosa, narodme zavednosti iin razuma pom en a alpinizma in turistike so tr- zajii tudi pokazali s tern, da so 16. ma- ja 1895 uvstanovili tukaj podružnico »Slovenskega plaiidaiskega drustva ob otvorkvi »Mozia'ske koce« na golički plan in i. Za zgraditev slediije moramo omeniiti požrtvovamost im zasluge tr- žana Leopolda Goricaxja. Stran 2, >NOVA DOBA< $*ev. 116 pri carini in se poleg tega še podajajo Y nevarnost tihatapstxa. V znatnd meri so s tern oškodovani tudi naši obrtniki in trgovci in erar. Ker je poslovanje teh a.gentov za naše narodno gospo- darstvo škodljiivo, bi bilo iim.esit.no, da napravi polJei'ja in žandarmerija en- * krat za visdej konec tej nereekii kup- čiji. Kor ist ima od tega samo duna-j- ski vefetrgovec in agenti, ki ne znajjo niti besedice sloven ski in dajejo tudi narocilne lrstke z nevaraiimi klavEula- mi narocnikom v podpi/s samo nemisko, da jihi Ijiudje deloma niiti' no ra.zumejo. c JUBILEJ DELA. Te dni je praz- noval 40-letni jubilej svojega delovanja v tujilni eeljski rojak g. JurLj Si'ma, tehnični ravnatefj svetovno-znane pi- vovarne kneza Fiirstenberg v Donau- eschinigenu v Nemeiji. Kot 14 let star skromen pivovarski vaje.nec je pričel pri piivovami Rein in gh aus v Gradcu svoj poklic, v katerem je dosegel ne- pričakovane uspehe. Z nemmor.no mar- ljivostjo in železno vztrajniostjo si je, piridobil jubilant v kratkem času tako izrednih strokovnih zmožnosti, da mai. je biilo že s 26 leti poverjeno vodstvo kneza Fiirstenbergove pivovarne. V teku 28 let se je ra.zvi.la omenjena pivo- varna pod spretnim in strokovnim vod- stvom g. Sime do takega razevita, da si je pridofoito »Fürst enhergovo pivo« v kratkem ca.su svetovni sloves. S po- nosom zre g. Sima na. svoje uspešno in plodonosno delovamje. Nad 340 br- zojaivnih in pi'smenih cestiitk, med ka- terimi je bila zlasti on a kneza Fii.rst.en- berga izredno topla in prisrčna,, priča o splosni priljubljenosti jubilanta. c SMRTNA KOSA. V sredo je umrla po kratki miiični bolezniv sta- rosti 56 let ga, Antonija Löske, sopro- ga vodje zemljiske knjisge. Pogreb se je vrsil v petek iz hi.se zafosti na Dolgem polj.u št. 1 na okoliško pokopališče. N. v m. p.! c ELEKTRIFIKAGIJA CELJ- SKE OKOLICE. Pod predsedstvom g. dr. Kalaina, predsedn.ika in referenta odseka za elektrarno, se je vršifo v to- rek na mestnem magustraitu posveto- vanjc delegatov mestne in okoliške ob- čine radi odobritve pogodbe med obe- ma obciin.ama za dobavo električnega toka. Dosegel se je sporazum In je tre- ba, da pogodbo se odobrita oba občin- ska zastopa. Okoliška obci'na bo dobi- vala elektrLeni tok od mestne občine. c REŠILNA POSTAJA V CELJU. V Gelju so nezgode redke in bi resilna postaja, kakršna je danes, še za silo zaclostovala. Okol'iska obcina pa ima precej velik rajon in je gosto n&selje- na. Obe dve obclrti skupaj bi morali skrbetL, da bi si nabavili skupen rešil- ni avto. Često se zgodi, da traja po celo uro in še vec, p red en pride uislužbe- nec z resi'lnim vozičkcMn na lice mesta. <"'v:s*e g:i \y\ Xr.'il r.i. Misl:u:o. da bi se dalo tudi to vprasanje sporazum.no re- siti. c TRGATEV P0ŽARNE BRAM- BE. Trgatev. ki jo je.bifa tukajšnja požarna bramJoa dne 10. t. m. v gozdni. I | restavraci'ji priredila, je zelo clobro uspela. ObciiDstvo je bilo zastopano iz vseh slojev tako, da ima gasidsko dru- štvo tudi povoljen gmotni uspeh. Dru- štvu je bilo oinogoceno, da je del svo- jega dolga za nabavljeno gasilsko orod- je odpfačalo. Ker se pa namerava dru- štvo izpopolniiti, da osnuje še neobhod- no potrebni rešilni oddelek, ki bi v slu- čaju ])otrebe izvrševal svojo lepo na- logo, prosi druištvo občifnstvo, da mu tudi za bodoce oh rani naklonjenost in ga v gmotnem oziru po možnosti pod- pi ra. Za vse dosedaj storjeno se pa za- hvaljuje. c SHOD STANOVANJSKIH NA- JEMNIKOV. Društvo stanovanjskili najemnikov, Združena delavska stro- kovna zveza Jugoslavije in Socijali- stit-na stranka Jugoslaviije priiredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 10. dopoldne pred Narodniim domom v Celju prote- stni shod proti spremembi stanovanjr skega zakona. c ŠIBA BOŽJA. Opetovano smo se že bavili z incidenti, ki jih stalno poMzroča v mestu neka žena., ki jo pre- bivalstvo čuti kot šibo božjo. V četrtek od 19. "clo 20. ure je bilo mesto zopet polno njenega kricanja, ob 22.30 pa je privabila s krica.njem z okna svojega stanovanja v Gregorčičevi ulici okoli 150 rjudi, ki so se vracali iz cirkusa. Nudil se je muceii prir/or iz Danteje- vega »Pekla«. Scena je trajala celih 20 minut. Res je, da leži nekaj krkde na fantalinih, ki žensko izzivajo z žvižga- njem, eesto pa iišce on a sama prilitke za burne scene. Naloga oblasti je, da napravi tern škandalom enkrat za vse- !ej konec. Vodstvo strokovnega zavoda ria Studencu je sicer ze opetovano spo- ročilo občinstvu, da je tarn vse prena- pohijeno, vendar se pa na to' le ni pre- več zana.sati ... c PREMEŠCENJE. Veterinär pri srezkom poglavarstvu v Celju g. Filip Kulterer je preineščen k srezkemu po- gla.varstvu v Kočevju. c URŠIN SEJEM. V cetiUek. dne 21. t. m. se vrši v Gelju krainarski in žiivinski sejem. c KRAJEVNA ORGANIZAGIJA VOJNIH. INVALIDOV priredi dne 19. t. m. svoj žalni dan. Ob 8. uri se bo vršila vžupni cerkvi maša zadušnica v spomin v vojni padlin tovarišev. Te- ga opraviila se udelezi;jo v.si Lnvalidi, ! *ki so shvžbe prostr. | š »ITO« pasta za zqbe — najbolja. j c POŽAR. DNE 13. t. m. nekako j ob pol šestih zvečer je bila požarna ! bramba po kolesarj.u obveščena, da je v delavniici Čevljarn-e »Adrija- pod okoliski'in poko])alii.ščem na novi cesil izbruhnil požar. Takoj na lice mesta I z avtobrizgahio odposlani gasils-ki od- delek je ugotovil, da je v podstrešju oinenjene delavniee nakopiičeno usnje že gorelo. Na treh mestih je bila že tu- i d.i streha ogrožena. Po eno uro traja- j jocem napornem delu &e je posrečilo j ogenj iidiivšiti in pr.etečo nevarnost pre- I prečiti. Ta slučaj je zopet jasno doka- J zal. kake važnasti je takojšnja prijava ' o požarvi. Tudi v tern slučafru je nova j avtobriz-gahia ozlroma njen agregat \ izborno u&pel. Kako je požar nastaf. je ': dosedaj nepojasn.je.no. j c UČ1NI TECAJ »ESPERANTA«. i I Na zadii'jem članskem sestanku je bil j osvojen sklep, da se bo pouk vrsil vsak j torek i,n soboto od sedme ui'e zveeer do j 8. ali. pol 9. S poukom se priene v so- ' boto, dne 16. t. in. v klubovi sobi ho- tela >Zvezda« (g. Jos. Žu.mer) na ¦ Glavneiii trgu. Prieetek pouka je toeno i ob sedmi uri. Kdor bi se še zanhnal za j tečag, se naj prigi'asi pred poukom. | Poznejše prijave se ne bodo spreje- uiale. c DARIL0. Names to venca na grob g. Alojzu Mirni'ku je daroval g. j Franc Kolenc prostovoljnemu gasilne- j mu društvu Babno 100 Din.* Iskrena 1 hvala! 1209 j MESTNI KINO. V petek 15., so- | boto 16. in nedeljo 17. oktobra: »Mon- sieur Beaucaire« (»Intriige Madame Pompadour«). Ogromen zgodovinski fihn z dvora francoskega kralja Lud- vika XV. v 10 dej. V glavni vlogi t Rit- | dolfo Valentino, »najlep-ši človek j sveta«. KINO GABERJE. V petek 15., so- boto 16. in nedeljo 17. oktobra.: »Umi- i rajočci rasa«. Graindij.ozen film v 7 dej. ! izza easa svetovne vojne. V gfavni vlo- J gi Rihard Dix. Za mladino dovoljeno. — V pon.deljek 18., torek 1.9. im sredo 20. oktobra: »Gospod išče stanoranje«. [ Izvrstna dwnaj^ka komodija v 5 dej. j V glavni vlogi Geora Alexander. Paul j ' Oslo in MiCtrgareta Lanuer. Modna H fiDflimklllf Celie trgovlna Ha UnUrClllll Qlavni trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejea v vseh barvah, modni nakiti, šivalne potreb5čine, Čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Priznano najboljše nogav:ce. Samoprodaja „B^t'a" cevljev. Vedno novosti! — C« kutinsäe! — Priam pnrsfii Nw! — Postrežba ločna! Kako je postajala ta tocka nasih planin od leta do leta priljubljenejše zatočiJšče turißtov in l'jubiteijev nara- ve, o tern nam je pricala stara spo- minska knjiga v koci. Priisla je nesrecna vojna, prileteli so k nam tiiji jawtrebi in kraigulji, pri- frčala je tudi jata »Wandervoglov^, okrniili so in unicili spominsko knjigo, s tern pa si postavili žalosten spome- nik svoje nadute »Biismarck-kulture«. Ko je 8. septembra 1897 prazno- val'a naša podružnica »S. P. D.« v go- stilni »pri Kroni'« 60-letni.co tudi za našo slovensko tua'istiko iai planinstyo velezaslužnega uiiiA.erziletnega profe- sorja v Gradcu, dr. Joane«a Frisch- auf a ob njegovi iiavzočiiosti in mnogo- brojmi1 udeležbi! odličmjakov, turistov in obcwistva iz vseh slojev, takra.t je ta odliicnii, niesebični Nemec v ilzbranih besedah poveli^eval krasoto naših sfo- vonkskih alp, korenitast in naravno pieman itost njegovega prebivalstva, kakor je storil to v svojih spisih. Slovensko planinsko drustvo, »po- druzniica savinska« je znalo inpostevati vrednast in zasluge tega iarednega moža, ki sicer ni bil list nasih gor, a se mu je duša tukaj uikoreniin/ila.. Za vzdrževanje te planinske po- stojanke do današnjega dneva pa si je stekel največjili zaslug naš tržan Mar- tin Ouster, ki je neutrudljiv posetnik planinskega zavetišča mašega na Med- vedjaku, kjer mu bajne gorske vile ba- j('1 pomlajajo vedno telö in sree. Pisatelj te kronike j« leta 1912. zadnjiič obiskal pla.nin'sko kočo nad svojim rojstnim krajem, trgom Mozir- . jo. Takrat je, gfedajoc ob solncnem vz- hodu pod sabo kras savifniski, V' svoji du'si vzkliknil: MOZIR JE! »V sai\"inskem vencu bivser zlat, pozdravljen bodi tisočkrat, viharjem vkljub, na vek mi stoj, kot gore golčke nad teboj!« * * * vTrije so stolpi na zelenem griei tvoj grb, ki šeststo let te diick Trobratstva našega li niiso znak, pommiki pravde naše, bojev, zmag? Od nekdaj že, Savinčan, tretjd brat, v zadrugi tvoji biva, Srb, Hrvat, vihar je trgal' Save in Savkie vez, na skalah treh ostal bo v vek naš jez!< S tern končujem svojo kroniko! V Mozirji, na prazniik sv. Jurja 1926. ?Aaa Lajdlcov-Mozirski. * A) KRONOLOGIČNI SEZNAM P0- ŽAROV V TRGU: 1. Leta 1580. ali 1579. je trg po- polnoma pogorel. Zgorele so tudi vse listing s privilegiji avstr. cesarjev. 2. Leta 1660., 5./5. je pogorelo žup- nišče iitd. 3. Od leita 1683. do 1797. je zopet j trg večkrat pogorel. ^ I 4. Leta 1798., 10./III. nastal je pfii Pleäiiiiku ogenj in pokončal 35. posest- nikom vse iimetje, hiše, pristave in spfoh \&e. 5. Leta 1835., 16./III. nastal je pri Marciinku »na tratah« ogenj in vpepe- lil 5 his in 3 pristave. 6. Leta 1839. 26./IV. nastal je zo- pet v Podforstinikovem (Plesnikm'em) gospodarskem poslopju ogenj. Zgorele so tri hiše in tri gospodarska poslopja. Pozneje ima trg še tudi vec poža- rov zaznaniovati. * B) RAZNE VARIJANTNE PISAVE NEMŠKEGA KRAJEVNEGA IMENA V STARIH LISTINAH: 1. 1231: Prössperch. 2. 1291: Prahstperch. 3. 1309: Praiksperch. 4. 1318: Praeusperch in Praus- perch. 5. 1381: Presperg. (). 1517: Briisperg in PreÄbeig. 7. Sedanja piisava: Pravssberg. Eti.mologi.ja ton en a je neznana. * G) SODNIKI IN ŽUPANI MUNIGI- PALNEGA TRGA MOZIRJE. 1528 JuTij Reanic. | Mestno gledališče. j Z namenoni, da se uistvari solidna. ! in tixlna podlaga za letosnjo gledali.ško j sezono v Gelju je sklicalo vodstvo dra- maitic-nega drustva sestanek i'gralk im igralcev, ki je bil jako dobro obiskan. Predsedniik drušlva g. Prekoršek je otvoril sestanek, orisal razmere pri gledališču in začrtal bodoče delo. V mijiolj sezoni je bila nastala daljsa pavza, ko ni bifo pravega dru- | stvenega življenja, o njej si je marsi- I kdo delal lastno sodbo. Razna go.stova,- | nja, zlasti opere, so us-tvarila v publiki | mnenje, da je diletantsko jgranje manj ! vredno. Publika je to poka«ala s slai- | him obiskom in tako razsirifa med di- letanti slabo razpoloženje. Javnost in ! igralci m or a. jo ugotoviti, da so razme- re v Celju kulturno in gmotno prav skromne. Gledaliisko življenje v Celju si piredstavfjamo tako, da bi se vršila gostovanja i'e toliko. da bi ne ubila na- še publike gmotno. Vsled tega moramo nuditi nekaj mi sami, kolikor bodo pač dopušeale moči. A to nekaj mora biti dobro. Vsiik. ki ima dar in talent igra- - nja,, je dolžan od tega kapitala dajati narodu, ki ga je obilno potreben. Praz- ne lože ne smejo ubiti gledališkega življenja, ker se nahajamed nami sto in sto sre, ki sicer ne predstavfjajo mi- lijonov, pač pa kulture željen narod. Tu kulturno delo ne srae biti usmerje- no na nobeno partijsko stran, ampak mora ostaiti strogo nepolitično in naci- jonalno vzgojno. Radi prrznavamo vsako kritiko, odklanjamo pa odločno zasmehovanje^ svojega požrtvovalnoga kultiM'nega dela. ki je vezano z vesikhni žrtvami in samozatajevanjem. Trel)a je, da pokažemo javnosti, da imamo voljo vršiti to vzvišeno na- logo. Sevoda mora vladati med vsemi poklicanimi cimitelji popolna harmo- nija in lepo družinsko razmerje. Z gledaliiško upravo v Ljubljani je skleiiijena pogodba za redna gostova- nja v Cel'ju, s katerimi bo omogoceno dati vse prcmijere ljubljanske drame. Za ta gostovanja se je dolocil torek, ne oziraje se ma katerekoli druge pri.redit- ve. Za prva gostovanja so določene igre -.»Skopuh«, »Drugi breg« in »Dr. Knock ali triumf medicitae«, v domaci zasedbi pa se pripravlja Langerjeva k omediija »Per if eri ja«. Dobre volje in tudi zmoznosti je dovolj. treba je le še podpore ja\mosti in ciniteljev. katerih dolžnost je, pod- ])i'cti vsako kulturno delo. Šir^om domovine. s UREDITEV DELOVNEGA CiA- SA.'Vse Dtlav-ke zborni'.-e t^ase drž?.- ve so se cbrniie na minLstrstvo za so- cijalno politiko z zahtevo, da »se v bo- doce strogo izvaja zakon o zaščiiti de- lav niih sil in defovnem ča-su; dovolje- vati se ne smejo več noben«? izjeme. 1618 Jakob Hresan. 1(HJ. Jakob Podforstnik (judex oppiidi). 1707 Adam Zvir. 1722 Jožef Mart'inko. 1727 Miklavž Golicni'k (Freisass). 1738 Marka Coriie. 1753 Kasper Mutej, p. d. Goličnik. 1761 Jurij Tevž. 1770 Jurij Dreo. 1773 Jožef Lfc'hteneker. 1788—91 Valentin Krainer. Župani: 1791—1793 Joannes Lipolt (Frei- sass). 1793_1899 Simon Stiller. 1801—1803 Jernej Holovar. 18^)3—1806 Marka Jurij' Lipold (Freisass). 1806—1809 Lovrenc Perger. 1809—1818" Anton Dreo. 1818—1819 Marka Jurij Lipold. 1819—1821 Franc Pfeifer. 1821—1834 Marka Jurij Lipold. 1834—1837 Matija Goričar. 1837—1842 Marka Juri'j Lipold. 1842—1845 Matevž Višek. 1845—1861 Janez Lip-old (1861 združttev trga z okoiico). 1861—1864 Franc Bratanič. 1864-—1873 Janez Lipold. 1873_1875 Janez Kon-ecnik (1875 tocitov trga od okolice). 1875—1878 Anton Goriicar. 1878—1881 Joža Lipold. Šcev. 116. * N 0 V A DOBA« Stran 3. š VOD1TELJ LUŽIŠKIH SRBOV V JUGOSLAVIJI. Pa.stor Švejla iz Buriišidia, vodiitelj, hižiških Srbov. se te dni raaidi v Juigosla.viji. Prepotova.ti hače vso državo in proučiti kulturne in gaspodarske razmere. Obtekal brj vsa večja mesta in. tudi LjnWja.no. š TZPITI NA MODROSLOVNI FAKULTETI V BEOGRADU. Profe- sorski svei baograjske univerze je po- slal prosvetnemu miin-istru predlog, da se uredba o pol'aiganju izpiitov na nio- droslovni faku.Ueti uso#la&i s potroba- mi našega srednješoLskega pouka. š EDINSTVEN UČNI NAČRT ZA GIMNAZIJE IN REALKE. V mini- strstvu prosvete bo v kralkem dovr.šen učni načrt za gimnaziije in realke za celo državo. V to svrhio je biila sesta.v- lj-ena posebna komisija, ki opravlja ta posel v .sodelovanju s prosvetniim sve- tom. š OBJAVA GENERALNEGA KON- ZULATA KRALJEVINE ITALIJE. Italijansko mmistr.stvo financ razgfa- ša tpinelj-em kraljevoga1 dekrota z dnc 9. septembra 1926, da z3.l. deccmbronn. 1926 prejieha zaikoniita veljavnost i.ta- lijanskih držaivnih bankovcev po 25 lir v splošnem denarnem prometu. S 30. juni'jem 1927 prcneha njiih velja.vnost sploh. Navedeni ba.nkovci se morejo lned tem casom zainenjati pri oddelkili kraljeve blagajne in pri vseh poštnih uradih kraTjeviine Italije. s na(':rt za elektrtčno ja- DRA-NSKO ŽELEZNICO. Na vest o poiiuidbi nasi'h izselienc&v za zgradbo jadramske proge Beogr&d—Sarajevo— Splitf so neikateri sa.rajeuski iirnženjerji1 iizddali naort za električno jailraiiisko železni^o. Ti inženj^rji trde, da bi se s poniočjo velikih vodniih sil v Bosni in Dalmaciiji dala ta. proga zgraditi z re^ latiivno.saimo nekoliiko večjiinii stroski, kakor če bi se gradii'a na.vadna proga. 0 tej progi se že vse prev;ee piše, a iz- gledov za zgradbo še ni nobenih. š P0R0KA. Gospo-d Miloš Ryfcai-, diipl. rer. com., nradnik podrninrce Narodne banke v Ljubi'jaiii, se poroči< 16. t. m. z gospodicno Roo Elsbaclvorjo- vo na Laškem. Bilo srečno! s KONGRES NARODNE ŽEN- SKE ZVEZE se bo vršil letos na Ble- du. Otvori se dne 25. oktobra itn bo trajal tri dnii. Na kongrcsu bodo za- stopane use naše hinmaniitarne, gospo- dimjiske in kulturne ženake or,ga,iiiizar- cij'e. š POnOFICIRSKA ŠOLA VOJNE MORNARICE. Za sprejem v podofi- ciirsko šolo vojne mornarice se je p>rir- glaisilo mad 300 kandklatov. Na pod- lagi .»prejemnieiga i/zpita iin zdra.\-ni.ško- ga jc pa bilo v šol'0 sprojetih 98 kan- didttov. Razgled po svetu. r LEGITlMISTlCiEN LIST NA DUNAJU. Z Dunaja poročajo, da iz- ide prihodnje dni prva žteviilka novega dnevnika »Viribus umtis«, ki bo za- sledoval izkljiuicno legitiniiistične ten- dent'0 ter bo doloval za vz])ostavitev stare monarbije. Glavni-co za podjet.je sta žrtvovala prLnc Sikst Parmski in grof Beaufort. Gfa.vni urednik lista bo bivši osebnd- žurnalist ci\sarja Karla Werkmaiin, njegova poniočniika pa uradni'k dun a jiskega liiiinitstrstva von Zessii€r-Spiitze,nberg ter m,ornariški pisaitelj Schloss. Lilst bo propagiral med dnigiin tudi misel podonaviske fe- derat'iije. r KAKO DÜLG0 ŽIVI AVTOMO- BIL. C. E. Griiffiin, profesor na ame- riški uaiiverzi v Mifchiftanu je sestaivil natančne podaitke, \ katerih je izra- čunar, kako dolgo vžinii« atvtomobil. Njegova sodba se glasi, da traja avto- mobil, prod no se obrabi, povprečno 7.04 let. Ta sodba pa velja samo za Evropo. V Ameriiki se a.vtobus preživi, mnogo prej im traja jodva 3.07 lota. Gospod^rsfvo. g PREVEČ GOSPODARSKIH PODJETIJ. V »JuROslovenskem Lloy- dui« pise g. B. Davi'dovic, da iizviira kri- za. naše^a gaspodarstva iz provelikega štoviJa raznih denamiüi, indu.stri'j«kih in trgovi'iiiskih podetiij. Za to pravi, da bi naže gospodairstvo ozdravelo, ako bi sezmanjtšalo štovilo privrednikov^ od- nosno bi se odpravita prevelika kon- kurenca, in ako bi se odstranili ne- kvaliificirani in nosolidni privredniki. g NAGEL RAZVOJ RUSKE IN- DUSTRIJE. Po uradmih podatkih, ka- tere pa je sprejeti z reaenvo, kaže ru- s'ka drzaivna; intiustriia v gospodar- skeni letu 1925.-26. sledeči razvoj: j Vrednost te induistriije se je dviignila za j 43% na 6780 midijonov rubljev, dobi- j ček pa je znaša.1 450 milijonov rubljev. Produkcija premoga je dosegla 87% predvojine produkcije (v 1. 1925.26. 24.0 niil'i.jon.ov ton napraan 16.08 mi- lijonov ton- v l"etu 1924.-25.), produk- cija nafte 90% predviojne pradukcije (8.24 naprani 6.96 in.iJi.j. ton), bombaž- ne industri'je pa 90% pred\'oj(ne imdui- striije. Napram gospodarskemu letu 1924.-25. se j»e dvi.gnila produkciija su- rovega železa za 75.5%, produkcija va- ljar.n za železo pa za 61%. V drza.vni industriji j« bilo zaposJenih 1,930.000 delavcev (1924-25 1.560.000). V indu- striijskih podjetjiih se je investiralo 850 milijionov rul>i"jev, od katerih odpacle 70 milij.onov rwbljev na električne cen- trale. Pred sodniki. Ja, Tone, kaj ste pa vendar mi- sliiV? 64 let ste že stari, dosed a. j ste se vedno dobro obnasali, sedaj pa nare- di'te tako neumnost. Kam pa naj gre vaÄa žena, ce jio tako neusiniJjeno pre- tepate? All naj ostane zunaj na pro- stem? Ce jo je sprejel pod streho vaš sosed, je stoniil s tčhi sanio dobro delo. Vi pa sto zmetali v hiiso skozi okno kar 10 kainnov iin pobiJi 9 si»p. Kukovica ste z dvema karanoma zadeli v hrbe.t. Ker ste že star in nekaznovan, vas bo- nio kaznovali sanio z en Lin mesecern jece, pa stroške boste placati. Drugic pa pustile sosede pri num. Oj, Blaze, ste tudi eden tistib, ki inuajo predolg jeziik in se skregajo s § 104. Cestar Korent vas je opozoril na. cestni red, kar je vendar njegova dolž- nost. Vi ste mu pa rekliii: »Sem Ozebka stran spravil, ]vd bom se tebe, saji samo roke kriižcin držLte im faiilencatej vi ta- ko nit ne veste, mi vas plačujemo, zem- Ijo nain pavroin kradete.« Blaze, ker ste star, boste za enkrat plačati 50'di- nar jev, ali pa priidite za 24 ur k nam na oddih — kakor hočete. * Horvat Terezija! Poglejte no, Arnšek, kje je. Je telefonirala, da je vliak zaimidil-aV Bonio pa brez nje od- pravili. Terezija je stara 21 let in omo- ze-na posestni'ca na Lehn em pri Ro- gatcu. Tožena je, da je pokradla nekaj bla.ga trgovcu Biiikseku. Una je tatvini precej podvržena in je bila že veckrat kaznovana. Mislim, da je zadeva po- polnoma jasna in jo lahko zaključimo. Kaj pa vi hočete? A, TerezLnka, ste vii? Bi laliko kar doma o.sta.la, skoda stro>ikovv Veste kaj, cUf bo pravici za- closčeao, boste kar štiri mesece tukaj' ostali. Pritožite se pa lahko, samo po- üiat-alo n? bo n:č. J2 žo do!v">. :-="-!-^ It-ihko gi'c-ste. * Vi, France Reberšek, pa radi na tuje stroške živite. Ker vain nihče nič ne upa, pa kar na drugo ime jeiriljete v trgovini. Zakaj pa taiko lažete? Tr- govca Korinška v Trbovljah ste na- farbali, da delate pri TPD in da sta- nujete na Tereziiji, samo da vam je dajal na up. To je goljufija, veste. Ka- ko pravitte, da so se vam otroci smilili, ker so bil'i laicni1? Saj otrokom vendar niste dajiali žganja! No, vas bomo za en mesec tukaj pridTŽali, drugič pa boste dobili vec. IHi)' sespa- va sa- mo, Če kupite perjev veletr- govini R. Stennecki, Celje, katera prodaja najecneje. skubljcno kg Di i 82"-, bolje l()f-, fmo 11-V-, zelo fino 175"-, sivl puh 185'-, beli pol puh 21V-, fini pol puh 290'-, fini*beli puh 390'-, žima dobra e. Piimcron popustzapovmltev vo2aje. llusliovml «nlk iislocj. Trgovci inflros can«. staro damsko kolo se kupi. Ponudbe na upravo „NOVE DOBEk<. Proda se: odprta koöja z gumijastiml plašči na koiesih znamke »Viktoria«, oljnate osi, dobro ohranjena. Din 6000"—; gospo- dxirskl voz, velik. Din 1500'— ; 2konjski opremif kompletni, za t e žk a v o z i I a, Din 1500'—; nov, eleganten dekoracjskl di'an, Din 1900'-; xrcaSo z zlatim okvirjem. 1'/2 m visoko, Din 20t 0"—; velika lepa stenska ura Din 600-—. Poizve se pri Čretnik, Višna vas št. 24 pri Vojniku. Amerikansko pisalno mizo in registraturo pr°oda iakoj J. Kirbisch, Celje. Prodr?jo ae nove MSe na Dolgem polju tik nove ceste z enim ali dvemastanovanjema. Kupcu je takoj vhišah na razpolago stanovanje in trgovski lokal. Sposobne so za vsako obrt. Pojasnila glede cene daje lastnik M. Dolinar, Gaberje St. 23 pri Celju. Dabv*e riževc in pcčene sSomačo ktoba^c se dobe danes v s o b o t o v hotelu ,BELI WOL1. S prej me se več dobrlh Šivilj za irdelavo moškega perlla. Tovsma perila K, PAiK, Celje—Gaberje. iMm% \MM\ in iz iisdiiriislliniliiiliiiiiiüliiiiilji ii, UiW$ u dom i mesfa _____________i in oMici Franjo lost, CELJE, Aleksandrova u]. 4 V Sivilje za delu na domu se s p r e j m e j o . »1NKRA«, industrija kravat, 3 D. Cerlini & Com p., Celje. 3 Srednje velik GOZX> za sekanje in za steljo Se prods. Gozd leži v bližini vasi Zagrad v celiski okolici. Naslov v upravi. 2—3 Korespondent za italijansko trgovsko in netrgovsko ko- respondenco r.udi svoje izvenuradtie ure proti primernemu honorarju. Ponudbe na naslov »Korespondent« na upravo Nove dobe, Celje. Išče so v najttm ali na račun dobro idoča gOStllna na prometnem kraju. Naslov: Franc Debelak, Šmarie pri Jelšah. L?iitanfCglje sRtf Cka rvi olj#e obrestovattife Iti najveCJo varnost. Sssvršuf e vse denarne, Rredltne in po«oftlne posfte. Rupuje In product devize In valute. Stanje glavnlco in rezor. Din 4,000.000'—. Podružnica v $O$TAN)U na GLAVNEM TKOU. Za iesen In zimo za gospodes Pristno češko in angleško sukno za površnike, raglane in obleke, ^ srajce, kravate, ovratnike, ^ razno volneno in trikotno perilo, rokävice, noga- vice, poluverji itd. PI iše, otomane, r velourje za plašče, velika izbira najmoder- nejšega volnenega blaga za obleke in kostume, volnene nogavice, rokavice itd. za dame! Znatno večjo izbiro otroskih vozičkov in ima po zmernih cenah trgovina z galanterijo, igračami, turistovskimi in ¦ ribarskimi potrebščinami KRAM4R & MISLEJ, Celje. ------ Priporoča se == izdelovalnica in trgovina moškega in ženskega ==^== perila kakor tudi čipk. Predtiskarija, entlanje na stroj itd. Najnovejši vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenčne. 22 Postrežba točna in solidna. — Zaloga to- varne ženskega perila »Leda«, Ljubljana. M. Šribar, Ceije, Gosposka ul. 27. Elegantni moške oblike in lepi bareti od Din 80 — naprej. Velika izbira barSunastih klo- bukov v vseh cenah pri 46 Mary Smolniker, modistinja, 15s CeljOf palača Prve hrv. Atedionioe. PLETÄRNÄ Martin Babin CELJE, Gosposka ul. 24. Priporoča pletarske izdelke vseh vrst, sobne in vrtne garniture. Stoli se samo pri meni opletajo. He poičie w pri prosti hrani, stanovanju in perilu FRAN REPIČ, sodar, LJUBLJANA, Kolizejska cesta 18. VAJENEC, ki je že nekoliko vešč tega dela, se Istotam sprejoie. ._.. ...-' ;¦:,'¦.. \*Sl*f Y^>:**rv;-rv%-- ¦!• Ant. LecntK ; urar, juvclir, optik \ Celje, Glavnl trg. ^1 Kupuje zlato insrebro. Priložnostni nahup. Moderna lesn« iedustrija in žaga pri Ljubljani, v bliz'ni železnice, z večjo vodno in parno silo, ze!o ugodna vsled cenih de- Irivnih mpči, transporta ter s cenim nakupom okroglega lesa (brez vsake konkurence), tovarniSki objekti uporabljivi tudi za vsako drugo industrijo, v-leti razmer gjo aeSo ug dii ceni tta pröd«*j. Ponudbe na upravo I>sta pod »Krasna eksistenca«. •vox *tx,fzz;r gram o FO now Samoprodaja gramofonskih ploSč „VOX" najnovejši posnetek, komad Din 40"— pri trgovina x igračaml In galanterijo. BELAK & INKRE1 Celje, P]r»ešepnova vilica štev. 3 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, generatorjcv, motorjev, raznih apa- ratüv i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava moderno- higijeničnih kopalnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, cen- tralne kurjave. POPRAVILA ccntral- nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. Tudi vsa druga v to stroko spadajoča popravila se izvršc točno, soüdno in z večletno garancijo. Ccne konkurenčne. Informacije, proračuni in načrti vedno na razpolago. Zaloga pohištva, Celje, Bijjgljn FRANJO VEHGVAR tovarna pohištva Celje, Kertsnikova ulica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postre?. ha točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC ,7 tapetar Celjej Samostanska us. se priporoča za izdelovanje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine nazalogi. Dflimatinska domača vino nudl v vsakl mnozlni najceneje ivrdka 50-35 I. F>, Matkovic, Slomskov tr*g- 1 R* Salmič, Celjej, Naodni dom. Ure, zlatnina, srebrnina in optika J po najnižji konkurenčni ceni. Inserirajte v ttNOVI DOBIM ir?hrani,nvarCevatl Popoliioma varno naložtie denarne prinranke pri zadrugi Varču^.lI1nlr51edob;50tg' se ne brani. _. _^ jpM WV «^ X V V^k. ^%k *^ Btt v starostl ' LÄSTNI DOM , stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Marljivost, treznost varčnost, Obrestujc hranilnc oo/ v- VeCJ'e stalne vloge po dogovoru najugodneje. h maIega rate mrainostfl vloge po ° /0" Jamstvo za vloge nad 1,500000 Din. veiiko! L^ÄÄPÄ Pisarna v Celjut Prešernova ul> 6. Tiska in izdaja Zvezna tlsk«rna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan Čatina | za redakcijo Vlnko V. Cabero. — Oba v Celju.