J is t 42 r. «i i V I . / rr v • lecaj XLVII i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskaraiei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr. za no 1 leta 1 gold, 70. kr 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. za četrt leta V Ljubljani 16. oktobra 1889 Obseg: Podkova brez žebljev. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Državna trtnoušna komisija na Dunaji. Sadi Trgovinska zbornica. Naši dopisi. mo sadno drevje. Novičar. Razne reči Gospodarske stvari. Podkova brez žebljev. Vsak gospodar, ki ima mnogo opravila s konj ve j koliko neprilik mu delajo kopitne bolezni njegovih konj Ni samo škoda ker mora bola konj počivati v hlevu brez dela, ampak tudi konjeva vrednost se zmanjšava, posebno če pride kakemu mazaču v roke. Mnogo je kopitnih bolezni podkove. ki so take, da konju ne smemo pribiti tem slučaji konj seveda toliko časa ni ra-ben, dokler je bolan; nepodkovano kopito se pa še drugače kvari. Večina teh bolezni je taka, da konja samo zato ni rabiti, ker je bos, podkove pa ne smemo pribiti. Zaradi teda so izumili aDgleški kmetovalci podkovo, katera se da tako pritrd ti na kopito, da za lahko delo prav dobro drži, če tudi ni pritrjena z žeblji. Po- pod- doba kaže tako kovo. Iz podobe samelahko vsak posname, kako je podkova narejena ? mis lim da jo more vsak Podoba ponarediti. Podko količkaj izurjen kovač tudi ima namreč spredaj rilec. ki je nazaj pritegnen ter sega skoraj do kopitnega svitka Počez čez ta rilec kader se podkova pritrjen železen trak, ki se takrat ?a natakne na kopito, okoli rožene stene ovije ter potem s konci zatakne v klina, ki se dvigujeta na vsaki strani podkove, Ker je kopito odzadi ože, naravno je, da podkova prav dobro drži ne opravlja pretežkega dela in ne hodi potih. po če konj prav slabih . m Državna trtnoušna komisija na Dunaji je zborovala dne 12. in 13. septembra stopnikov iz dežel Prišlo je 28 za južnih dežel koder rodi vinska trta, in sicer iz gg Vošnjak za Kranjsko, baron Moscon za Štajersko, Burgstaller za Trst dr za Istro, Spleta itd Canciani grof Latour za Gorico P. dr. Tartaglia iz Ker bode gotovo zanimalo naše slovenske nogradnike ki jim toliko škodo kar se je sklepalo pri tem shodu poročati o j prizadeva trtna uš, hočemo ob kratkem zpravah državne komisij ciiah Na dnevnem redu je bilo katere je bil sklenil državni posvetovanje o resolu zbor v poslednjem zborovanji glede trtne uši. Državni zbor je namreč po zval vlado da pomnoži poskuse z ameriškimi trtami da poveča ameriške trtnice, dobi ključev in ukoreninjenih inozemstva in Amerike ter da trte iz državnih trt iz trtnic oddaje po kolikor možno nizki ceni, oziroma revnim vinogradnikom brezplačno. Dalje naj vlada predloži izpremembe zakona z dne 3. aprila 1875 proti trtni uši s tem smislom, da se odstrani ukaz > da se morajo trte uničiti in se ne smejo zasajati novi vinogradi, koder se je udomačila trtna uš; da je prosto kupčevanje z ameriškimi trtami; da so davka prosti vsi novi, z ameriško trto zasajeni vinogradi ne samo po krajih, koder je trtna uš dokazana, temveč 25 kilometr na okoli, in da se ne zahteva desinfekcija vpeljanih ameriških trt. Končno se vladi naroča, da podpira vsa društva in zadruge, ka- tere se pečajo z zasajanjem ameriških trt in ž njih po-žlahtnitvijo, da jim daje podpor in prepušča trte plačno. Vsem tem sklepom je komisija z malimi izpremem-bami pritrdila po obširni, dvadnevni debati. Gosp. poljedelski minister grof Falkenhayn, ki je sam predsedoval, naznanil je pred debato, da vlada ameriško trto, torej namerava v vsakem okrajnem glavarstvu, v katerega, sajenih z okoliši se nahaja trtna uš, napraviti vinograd, za h&Jfcli z ameriškimi necepljenimi in cepljenimi trtami. Vsi go- oglik po 66.175 potapljauje vinogradov po 26.665 % še 10. del ne vseh vinogradov. OJ drugih sredstev proti trtni uši rabi žveplen vorniki so to odobravali in izrekli, da jedina rešitev vinogradarstvu je le zasajanje ameriških trt, ki so stanovitne proti trtni uši. Niže-avstrijski zastopnik grof Gatterburg se je pohvalil, da je dosegel v deželnem zboru znesek 30.000 gld. Od direktnih produkterj je ajbolj zasajen Jaq potem Othello, Cuningham, Herbemont in Huttington. Nekateri ti zasadi so že do 10 let stari, a vzlij trtni uši rode obilno. Gospod minister glei na to poročilo menil za sredstva proti trtni uši, s kojimi se podpirajo občine, vprašanje, ali naj sadimo ameriško trto pri da še katere si napravljajo ameriške trtnice. Dr. Vošnjak dognano. Treb a bo še nogo poskusov. Ravnatelj Goethe pravi, da se tudi kranjski deželni odbor resno bavi z 10 Pr°f- Rossler Klosterneuburške šole sta zagovarjala nezgodo, katera je zadela vinograde ne le po Dolenjskem, ameriške trte. Goethe priporoča za naše kraje od ampak tudi po Vipavskem. Deželni zbor je dovolil pod- rektnih produkterjev Othello York Madeiro in Huttington pore vinogradnikom, ki zasajajo ameriško trto. Izdal se za črna ker Jaques prepozno dozoreva, Elviro pa je poseben pouk za umno zasajanje ameriških vinogradov. za bela Kot podloga za cepitev domačih trt pa sta Izreče zahvalo vladi, daje napravila v Kostanjevici velik najboljša trsa Riparia, Rupestria in York Madeira ameriški vinograd, iz katerega bo dobiti do !/a milijon in še več ključev od ameriških trt, in da se bodeta Po zborovanj gospodje ogledali državne am riške vinograde v Klosterneuburgu, čudeč se bujni rasti tudi v Črnomaljskem okraji in v Vipavski dolini hodnjo spomlad zasadila taka vinograda. pri malone vseh ameriških trt vzlic trtni uši. Direktn cena ame- dukterji: Jaq pro Othello ? Herbemont itd., bili so ob riškim trtam je previsoka, če tudi je bila znižana ne loženi z grozdjem, ki je bilo že vse črno in sladko, gld za 1000. Ljudstvo po vinorodnih okrajih silno zlasti ugajalo je grozdje Hutingtonovo in Othellovo, ki zbegano, a tudi tako siromašno, da še za sol nima, ne je debelojagodno in jaso okusno brez tistega okusa, ki pa da bi si kupovalo trt. Govornik priporoča še posebno ga i™* grozdje od York Madeire iu Othella in drugih 3ne ameriških trt in ki je hujši od Izabelnega. Vino od teh gojiti take ameriške trte, katere rode tudi neceplj ker cepitev ponavljati. jako natančno delo in se mora večkrat trt to so priznav vsi ud j komisijski, bilo bi prav Tudi so ljudje vajeni trte grobati, kar potem morali opuščati. Saj je dokazano na Francoskem, da je več vrst ameriških trt, ki dajo prav okusno vino, dvomiti. Torej smemo dobro. Dvomijo pa še, ali bodo te trte stanovitne proti po izkušnjah na Francoskem o tem ni trtni uši. No upati da vinska trta ne bode na primer Othello, ki rauo dozoreva. V Kostanjevici ima zamrla po naših krajih in da bode Amerika s svojimi Othello že v drugem letu debelojagodno črno grozdje, trtami popravila, kar nam je pokvarila s filoksero. ki je začetkom septembra že bilo sladko. Iz tega trsa ali iz Huttingtona, ki tudi zgodaj zori, dalo bi se napra- viti črno ali rdeče vino, gotovo boljše od tako zvanega Sadimo sadno drevje! cvička. S takimi trtami naj bi se delali poskusi po vseh legah. Deželna vinarska šola, ki ima že ameriške vino- Iz raznih poročil je žalibog razvideti, da se grozna grade, bode vse take pohvaljene trte za poskušnjo za- trtna uš strašno hitro razprostira in da je treba hitro sadila. Naposled se pritoži, da morajo posestniki še pom gati. zmerom plačevati davek od zemljišč, po katerih je trtna uš že zdavno uničila vse trte. Le s sadjem si je še lahko nekoliko opomoči zato Vnela se je potem debata o ameriških trtah > ali pa treba misliti na umno in obilno saditev raznega sadnega drevja. Po krajih gorke, ugodne lege naj nasajajo in katere vrste bi kazalo gojiti, da jih trtna uš ne na- žlahtno zgodnje sadje, drugod naj množe hvaležne češplj » pade, in če jih napade, ne uniči. Gospod minister je naznanil, da je referenta v ministerstvu dvorega svetnika Depretisa bil lani poslal na Francosko, kjer je pregledal vinogradarstvo po krajih, od trtne uši prizadetih. Bival je tam tri mesece in spisal slive, katere pogostoma obrodijo in se vedno lahko prodajajo. Posebno češplje so kaj hvaležno sadje, ker sveže in tudi posušene imajo vedno dosti kupcev. Marsikdo ugovarja, da češpljevo drevo malo časa trpi da se kmalu unese. Saj ni čuda, ker nič ne store jako obširno poročilo, katero se je tiskano izročilo ko- za to ubogo d:evje. Uže ob nasadbi ravnajo nerodno, misijskim članom. Poročilo je res jako zanimivo, ker ne natlačijo jih na majhen prostor prav gosto, da se ne pristranski pripoveduje o delovanji na Francoskem proti morejo razvijati. Zemlje ne prekopljejo, nikdar, da bi trtni uši in tudi ne taji uspehov, kateri so se dosegli z kedaj krog debla drevo okopali ali mu celo pognojili. zasajanjem ameriške trte. Leta 1868., predno se je za- Kedor pravilno nasadi češpljevo drevo ter mu v posebno čela trtna uš zarejati, imelo je Francosko 2,681.895 rodovitni letini postreže, gotovo mu bode še veliko let ali 200krat toliko vinogradov, kolikor vse Dolenjsko, obilno rodilo. Letos je po nekaterih krajih prav izvrstna Zdaj jih ima še 1,920.257 katerih je 166.517 9€L za- letina za češplje, naj bi takoj nekoliko okopali zemljo okrojf debla in prilili gnojnice s pepelom. Kedor bo to sn rJ, imel bo tudi bodoče leto obilo češpelj. Saj vidimo v naravi, da je po prav bogati sadni letini navadno pri- drevo potrebuje živeža, in zato primerno streči svojemu Podučne stvari. bodnja le uboga. Tudi Zemljepisni in narodopisni obrazi umni vrtnar nikdar ne zabi sadnemu drevju ? katero pa mu je tudi za to hvaležno. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 131. Danes in nekdaj. Kedar starčku moči pojemajo, kedar vidi, da ne rasle hruške, a sedaj posahuile, ne češpelj, koder so more dohajati mladine, ki brez oduška naprej hiti, takrat dosedaj bile češplje itd. Ne smemo zabiti, da ima drevje se začne nehote spominjati svojih mladih let, in milo v mnogih deset- toži, da so stari časi boljši bili. Tako je bilo, tako je Na to pa moramo posebno opozoriti sadjarje, naj ne nasajajo novih drevesec ondi, koder so bila dosedaj drevesa iste vrste, torej De hrušek, koder so dolgo let velike daleč egajoče korenine, katere letjih zelo uslabe zemljo in iz nje posrkajo ves živež, in in ostane. ko jim ni več potrebnih hranilnih snovi, začenja drevje pešati, dokler se naposled posuši. Koder vidimo češpljeve nasade, da se suše, da je deblo preraščeno z mahom, da ni perje temno-zeleno, No ali so stari časi res bili tako lepi, tako srečni? Ali je res zaslužil človeški duh to grajo, da je vedno nazaj šel, da si ni umel ustvariti lepše in ugodnejše prihodnosti ? Ali je bil zastonj celi ta trud in napor, ki so mpak nekako bolj kasto in polno rdečkastih pičic ondi je zemlja uže ssa pusta ter ni v njej več češplje-vemu drevju potrebnih hranilnih snovi, zato pa ne smemo ondi v novo saditi češpljevih drevesec. Saj dober kmetovalec dobro ve, da, koder je bila ga za boljšek ljudstva vložili cali narodi in toliki vele umi tega sveta? Človek je z neumorno vztrajnostjo skozi toliko vekov snoval in delal, da si napravi življenje srečnejše, sigurnejše in ugodnejše, in če se svet dandanes še bo ri in muči, to dela zato, da si ustvari še boljši in detelja, celo pa lucerna sme pred 8 leti zopet sejati detelje, sicer bo revna, kajti poprejšnja detelja je s svo koreninami iz spodnje zemeljske plasti po w m jimi dolgimi 8igurnejši obstanek od dosedanjega. Prešlost ni uzor, za katerim napredno človečanstvo teži. , kaka je ta prešlost bila. Povest nam zvesto riše brala vse, in novi setvi bi zatorej primankovalo potrebnih redilnih snovi, katerih se pa tako hitro ne nabere zopet, ampak šele v nekaterih letih. Najmočnejši in najbogatejši vladarji srednjega veka so živeli kukavnejše, kakor živi dandanes marljiv in okreten rokodelec. V starem veku je bila rimska država naj- kos zemlje, ki je bil močnejša in najrazširjenejša. Oaberimo torej za nov nasad drug, čvrst kraj, koder v oblasti Rimcev, bil je Oni del sveta, ki ga mi danes bode drevje krepko raslo, poprejšnja zemlja pa se iz- poznajemo. Rimci so naredili velikih in trdnih cest, in počila in urodovitila za nov msad. Kakor poljedelcu, so razširili svoj promet v daljne kraje. S severa so do tako treba tudi sadjarju umno vrstiti ali kolobariti, ako važali jantar, krzno, z juga in vzhoda zlato, drago ka-hoče res obilnega sadu, ki mu edin lahko povrača velike menje, južno ovočje, biser, svilo in zverino. Plenili so stroške. Razne v reci. na vse strani, da nasitijo požrešni Rim. Ali s temi prometnimi cestami ni se z Rima vračala kaka milost, one JM so samo imeli izsesavati daljne kraje, da nahranijo razkošne Rimce. In ves ta rimski promet je slabotno dete proti današnjemu našemu prometu, ki je celo zemljo * Kole ki jih postavljamo k sadni drevesom, na- objel do najzabitejšlh krajev, in ki še vedno poriva na redimo lahko po izkušnjah angleških prav trpežne, če vse kraje znanje in blagostanje. In naš promet ne pleni, jih namažemo s kuhanim lanenim oljem, kateremu pa kakor je to delal rimski, primešamo toliko ogljenega prahu, da je zmes tako gosta, kakor so navadne oljne barve. Mož, trdi, da se konci kolov, ki so več let bili v zemlji, še v hiše. Kar se je godilo daleč po svetu, o tem so srednjem veku pa ni bilo skoro nobenega pro-ki je to iznašel, meta. Vse kakor da se je tujstva balo, vse se je zapiralo prav tako trdni bili, kakor takrat, ko jih je vtaknil vanjo, malo in pozno kaj izvedeli, in to le pojedini možj Za * Zoper listne uši po rožah in pritlikavcih priporoča Binz : Vzemi dve polni prgišči pelina in polij ga z enim najvažnejše vesti, ki so jih pojedini trgovci v svojem litrom vrele vode, potem pa naj stoji, dokler je voda gorisa le 12° do 15° R. Sedaj jo vlij v veliko skledo in vanjo pomakaj vejice, po katerih so uši. Ker se pa jeden poslu ki pošilj morali so najeti posebnega glasnika > liter tekočine hitro porabi, treba je skrbeti za dosti vode. e na konju okolo jahal. Takih stroškov pa ni mogel vsak zmagati, dočim danes more najsiromašnejši kakor najbogatejši trgovec ob neznatnem strošku v najdalj kraje sveta vsako vest poslati, in je po vrhu gotov, da hoče preje in točnejše tje dospeti, kakor je to nekdaj bilo. O redovitem kakem prometu, kakor ga danes pri poštah, železnicah in parobrodih imamo, bilo je malokj ^ ' -t . * * " :> 4 "l - - V y govora. Naši prav stari ljudje se še spominjajo, koliko »i več takih veleumov, ki bi mogli zmagovati vso mno- znanja. Toli ogromen je postal človeški dni je vozil „parizar" na Dunaj, in koliko neprijetnosti žlao človeškega je imel pri tem voznik. Takratni promet v trgovskem napredek. svetu ne dade se z današnjim prometom niti primerjati. Koliko je tu nevarnosti bilo, in koliko stroškov! In kako Življ Ves ta m redek je prinesel srečo in blagostanj postalo lagije, lepše in boljše. Danes ne so se stvari zopet v najnovejšem času spremenile! Danes, treba človeku toliko napora, da dojd do ko imamo brzoplove parobrode, predaleč nam je okolo Je za življenje potrebno. D ega, kar mu Afrike se voziti, in zato smo prekopali sueško ožino. hiše grade obleko in ob železnico smo opasali celo zemljo > predrli smo velike Je človeku sigurnejše postalo , ker je gore, premostili ponore in reke. Danes se nam uže ne brzej in gurnejši J in ker mu stroji polje obdelavajo, zdelavajo. Tudi življenje promet postal znanost našla silnih poljubi voziti se na parobrodu s Francoske na Angleško, sredstev, da odstrani mnogo nadlogo, ki mu je zdravje in življenje zatirala, in pri velikih nesrečah mu z vseh in zato bi radi pod morjem zemlj železni voz vozi. Človek prerovali, da nas neče da pozna velike odda- strani pomoč lahko priteka Zdraviloslovj ljenosti, a zaprek na potu kakor da jih ni več. In vendar naučilo, kako si more zdravje obvarovati stojimo mi še e je človeka pa tudi smrti na pragu te nove prihodnosti, in naj živejša fantazija ne more izmišljati, kamo še pridem ga nam eši dosti potov in mu življenje pridaljšuje. Življenj postalo eliko ler Brzojav, to prometalo naših misli, celine, preko morja po vsej širnej vsako daljavo. On nam ker so nam danes postale plel se je preko pristopne vse dražesti prirode, da jih se moremo lahko zemlj ter je uničil do sitega navžiti dela uslu o katerih nobeden v poprejnih stoletjih ni niti sanjal. (Dalje prihodnjič.) starih časih so več potov celi kraji od lakote izumirali, in vest o takej nesreči je dospela v druge zemlje še le takrat, kedar je uže vsaka pomoč prepozna bila. Danes, kjer je v zemlji promet razvijen, ne more Trgovinska in obrtniška zbornica. XIV ob občnej lakoti ni govora biti Če imajo tu ali tam (Dalje.) Gospod zbornični svetnik Mak K r e n n e slabo letino, žile modernega prometa brzo doneso toliko živeža, da se stanovniki lakote rešijo. poroča, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo naslednji načrt ministerstev notranjih stvari, trgovine, financ , da poljedelstva o prometu z rudninskimi olji poslalo 4 In kakovo je bilo duševno stanje človečanstva 86 zbornica o njem izreče nekdaj ? Pred tisoč leti je bilo še malo ljudi, kateri so Za rudninska olja zmatrajo se o zmisl tega se mogli pohvaliti, da umejo čitati in pisati. Tudi jim ukaza; Surovi petrolej in njega očiščeni proizvodi ^pe ni bilo potreba. Za ljudstvo ni bilo skoro nikakih knjig, trolejski eter, gafolin, bencin, ligroin, neolin nafta, pe kajti o tiskarstvu še takrat ni bilo ni sledu, a prepisane trolejska esencija, prečiščen petrolej, snažilno olje itd.) knjige so bile tako redke in drage, da so si jih mogli takisto s suhim prečiščevanjem dobljena olja iz ozokserita kamenega olja (falogi, salarsko 5 samo bogatini nabavljati. In tako je še dolgo ostalo, skalnega olja, Mož obsežnega znanja in naobraženja je bilo zelo malo. olje, bencol itd.) sivega 16 17. veku 80 bile sicer uže visoke šole na dobrem glasu, ali vemo, da je večina takratnih dijakov 2. Rudninska olja 1.) dele se v dva razreda. bolj ljubila pustolovstvo kakor učenje. Po vrhu bilo znanje in naobraženje svojina samo pojedinih razredov ljudstva, dočim je ono danes vsemu narodu pristopno. Novine so se začele še s početkom 18. veka. Več prvi razred spadajo tista rudninska olja, katera pri barometru 760 milimetrov izpuščajo vzplamtljive pare že tedaj, ako se ogrejejo na manj nego 22 stopinj sto-delnega termometra; vsa druga spadajo v drugi razred. potov se je dogodilo, da so razni ljudje stvari preiskavali in iznašli, pa drug za drugega niso znali. Dandanes pa stoji človeški napredek odprt pred nami, da ga vsak čas pregledati moremo. Kar je danes nekdo izumil, v kratkem času celi svet za to Preiskavati rudninska olja 5 V koliko so vzplamtljiva v zmislu 5 treba z Ablnovim petrolejsKim poskusnikom, opisanim v načrtu ? z ozirom na propis v načrtu f o postopanju s poskusnikom ve. Kjer je včeraj kdo prenehal, tam moremo danes koj nadaljevati, in ni nam potreba začenjati zopet pri temelju, kakor so to učenjaki v poprejnih časih morali često delati. Prav v tem je oni Ako se preiskava vrši izpod 760 milimetrov baro- metra, to je tista stopinja toplote merodavna, katera se pa kot načrt 3. pridejani preračunilni tabeli pod silni in hitrokrili napredek v vseh vejah človeškega vsakokratnim stanjem barometra ujema s stopiujo to plote, zaznamenovano v . C. kr. merosodna komisija pooblaščuje se, da znanja, za katerim nam je tako teško za vrstjo slediti. Zato si moramo odbirati samo male veje znanja, da v Ablnove petrolejske poskusnike in k temu pripadajoče njih delamo in da se v njih spopolnujemo. Leonardo da pomožne naprave preiskuje in potrjuje ter da, ako se Vinci je mogel biti v svojem času glasovit slikar, velik kaže potreba, povrjuje to preizkuševanje in potrjevanje fizik j umen prirodoslovec in znamenit graditelj, ali danes tudi pojediuim merosodnim uradom zunaj Dunaja. Načrt 4. obsega propis, ki ga je izdala c. kr. usta« novilna merosodua komisija o pogojih, pod katerimi se sme preiskavati Ablnov petrolejski poskusnik, potem o 11 Napravljati rudninska olja iz destilovati surovega olja degeta ; tudi degeta in zemlje ni dopuščeno pogojih, pod katerimi se sme potrditi, nadalj menovanju in kolkovanju poskusnika, ki ga je potrditi konečno o dokolkovanju potrjenih petrolejskih poskus nikov. o zazna- oddaljen zaprtih krajih in tvornice morajo biti, kolikor je treba. od stanovališč, kar ima od slučaja do slučaja > določevati obrtno oblastvo po razpravah tretjem poglavju obrtnega reda. > ki se vrše po Za preiskovanj in potrjevanje petrolejskih Prostori po za destilovanje morajo biti tako ejeni > skusnikov in k temu pripadajočih pomožnih naprav plačevati je pristojbine, ki jih je po načrtu 5. ustanovilo trgovinsko ministerstvo vselej za potrebni prizadejani trud. oziroma morajo tako ležati proti prostorom za rafinerij da je kolikor mogoče onemogočeno prenašanje jednih prostorov v druge. Shrambeni prostori > ognja iz o kr ustanovilna merosodna komisij poučilo, kako izvrševati in daj nadzorovati preiskavanje rudninskih olj z Ablnovim poskusnikom in, ako je potreba, pooblastiti tudi merosodne nadzornike zunaj Dunaja. 6. Organi, katerim je preiskavati vzplamtljivost stilacijske proizvode, zažgo niti tedaj, ako bi pogorela tvornica za sirovo olje, takisto za de-morajo se tako vrediti, da se ne Izkušnje v tem prostorov v podobi vodnjakov pogledu priporočajo posebno ležo rudninskih olj morajo v to rabiti potrjene Ablnove se 12. Razpošiljati rudninska olja vsake vrste v takem sodju in posodju petrolejske poskusnike ta olja ne izhlape katero preprečuj smejo a, da i Rudninska olja, dohajajoča iz inozemstva, morajo imeti potrjila od inozemskih oblastev, iz katerih se more posneti, ali dotična rudninska olja spadajo v ter da se ob nakladanju ne poškodujo da se ne izcede ali da ne premeze Sodj in posodj j v prvi ali drugi razred v zmislu tega ukaza. Ako se to ne da posneti iz potrjila, ali ako je sum, da se je pozneje premenila vsebina pošiljatve, ali ako v obče nima pošiljatev potrjila, potem je dopuščeno preiskavati rudninska olja prvega razreda, mora imeti napis: „o katerih so rudninska olja razločnih črkah neizbrisani gnjene v u Pošiljatve rudninskih olj odpošiljajo se s posebnimi , na katerih se koj razločno razvidi vse- tovornimi listi i na pošiljatve in osobito to ali olja prvega ali drugega razreda ima pošiljatev rudninska Na pošiljatve rudninskega olja od ne več nego se ta-le 50 kg. na graničnem prometu ne razstezajo določila. Ako se razvidi iz potrjila ali iz preiskavanja, da spada rudninsko olje med rudninska olja prvega razreda 13. Za prevoz in za ležanje rudninskih olj na železnicah merodavna so določila poslovnika za promet na železnicah kraljevin stopanih. Pri odpošiljanji rudninskih olj prvega razreda in dežel, v državnem zboru za 14 postopati je ž njim po določilih, ki so propisani za dotični razred. Finančno ministerstvo bode naznanilo graničnem z vozovi na cestah veljajo naslednja določila Vozovi smejo le korakoma voziti. Vsak prevoz, ki ima več nego jeden voz > mora carinskim uradom, katera inozemska javna oblastva so ™zven voznikov spremljati še jedna odrasla osoba pozvana izdajati potrjila, ki so omenjena v prvem od Vozniki in tudi stavku. kaditi. drugo spremno osobje ne sme Očiščeni ali na pol očiščeni davku podvrženi za večavo), ki se napravlj v tu petrolej (petrolej zemskih čistilnicah, preiskavati je treba v petrolejnicah finančnim organom vzplamtljivost poskusoma, ter je, ako preiskava pokaže, da spada med rudninska olja Ako se vrši prevažanje po noči, rabiti je za razšvetjavo voz 5. Vozov varne svetilnice. smeti puščati pod pokritimi prostori prvega zanja propisana. razreda, postopati ž njim po določilih » ki so in treba zmeraj paziti na nje . Prevažati rudninska olja prvega razreda po Rudninska olja prvega razreda zaznamenovati je kot taka paragrafih. na način, kakor določeno v naslednjih 10. Rudninska olja, ki se nahajajo v tuzemskem prometu, imajo dati preiskavati vzplamtljivost občine, takisto organi, v to od vlade postavljeni. Izvzeta so od preiskavanja rudninska olja prvega cesti v steklenih balonih dopuščeno je le pod tem pogojem, da se baloni obvijo s slamo, senom, z otrobi, žaganjem ali jednakimi tvarinami v močnih lesenih zabojih ali posamično v solidnih košarah ali tunjah s trdnimi pokrovci in z zadostnim uvitnim gradivom. 15. Za prevoz rudninskik olj prvega razreda po notranjih vodah predpisuje se naslednje: Ako je na ladiji ali pa z večine rudninsko razreda, katera so kot taka zaznamenovana, potem za °'je prveg i razreda, treba je: rafinovanje in za destilacijo določena rudninska olja j olja za mazanje, takisto ol a, napravljena kopanega olja, ki niso porabna za svečavo nalagati le na mestu, od lokalnega oblastva v i od kadar dospe v pristajališče, vselej ladjo ustaviti želuega glavarja vis. zboru predstaviti. Ako pogledam T primerni daljavi od drugih ladij ali od obljudenih po- po zbornici vidim slopij da se je nekoliko predrugačila zadnjih volitvah so bili namreč izvoljeni nekateri novi ladjevoj mora koj, ko pride v dt ločeno mesto, poslanci. Ne dvomim, da bode tudi nove gg. poslance naznaniti krajnemu oblastvu, aa je na ladji naloženo navdajalo isto domoljubje, s katerim se je doslej od- rudninsko olje prvega razreda, ter se izkazati s tovornim likoval deželni zbor kranjski. Prepričan sem, da si bodo listom, koliko je olja naloženega. Ladjo treba potem vsi gospodje prijazno podali roke ter v polni slogi svoje i je to peljati na mesto, katero je v to določilo krajno oblastvo moči posvetili blagru dežel in katerega ne sme brez dovoljenja zapustiti, nadalje zadnjem zasedanj treba : mnogo se je stu rilo. Upam, da bodete tudi v novem želje vlade, temveč tudi izkladati bilo zasedanji ozirali se ne na v roku > ki ga oblastvo postavilo krajno na želje prebivalstva, posebno po svojih volilcev. Ako > in na mestu, ki je v to določeno. bode Ako so rudninska olj treba v dosego tega lepega namena moje podpore, mali del ladjinega to- obljubujem vis. zboru, da bodem po svoji moči \se storil. u vora. treba dotične kose in sode spraviti v čisto ločenih (Živahno odobravanje.) ladjinih prostorih ali na palubi, vendar vselej ločeno od drugega tovornega blaga Deželni glavar dr. P oklu kar nato nagovori de > ki kje Nakladati in izkladati sme se ni drugih gorljivih tvarin. lahke uuame ali razpoči. želni zbor tako : „Slavni zbor ! Predno otvorim zboro- na takih mestih > • ; vanje » naj mi bode dovoljeno, da izrečem nekaj besedi Na ladjah, na katerih se nahaja rudninsko olje do Vas, čast. gospodje. prvega razreda, ne smeje se voziti potniki prvi vrsti naprosim častitega gosp. deželnega predsednika naj tudi v prihodnje, kakor je ravno ob- Na ladijah, katere vozijo rudninsko olje prvega ljubil, ostane interesom naše dežele in prebivalstva taka razreda, takisto pri nakladanju in izkladanju ali na skla- naklonjen, kakor je bil doslej vedno. V drugi vrsti po- dišči ne sme se zažigati ogenj, niti napravljati luč, niti zdravim Vas, čast. gospodje, kot zastopnike prebivalstva se ne sme kaditi. (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. kranjske dežele presrčno in prosim, da se ne glede na mogoče male razlike v osebnem mišljenji vsi združiti v složno delovanje na blagor našega ljudstva in dežele. (Nadaljuje Demški.) Kakor v zadnjem zasedanji, tud sedaj pričakujem, pozdravljajoč Va zasedanja, v da Deželni zbor kranjski. % I. in II. seja. Dne 10. oktobra otvoijen je bil deželni zbor kranjski po slovesni sv. maši, katero je pel g. kanonik in poslanec Klun v stolni škofijski cerkvi. Ob 11. uri pričelo se je zborovanje s tem, da je gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r predstavil in v obljubo vzel deželnega gla- rvi seji novega bodete delali razlike v svojem delovanji za blagor ljubljene naše domovine in prebivalstva, akoravno je razlika v političnem mišljenji. Trdno upam, da bode Vaše delovanje, kakor doslej, tudi v prihodnje plo- dovito. Ko prišlo do političnih nasprotij, upam, da bodete vsi tako zmerni, kakor se more pričakovati od tako odličnih mož, ki so zbrani v tej zbornici. (Slovenski.) Le nekoliko mesecev je, kar so se vršile zadnje volitve v novi deželni zbor in pri tisti priliki so se tu in tam varja dr. P o k 1 u k a r j a s sledečim nagovorom n Častiti pokazala nasprotja m d osebami > neko naravno tek gg. deželni poslanci! Vsled vis. ces. patenta z dne 22. movanje septembra t. L, s katerim je bil sklican vis. zbor voj- čakujem > katero v obče z veseljem pozdravljam ; pri pa » da vsi gospodje, naj 80 si tudi nasproti stali vodine Kranjske, ste se danes zbrali k postavnemu delovanju. Meni je zopet častna naloga, da že desetič zastopam ces. vlado. Torej srčno in prijazno pozdravljam častite gg. poslance. Najprej mi je dolžnost čast. gosp. poslanca dr. Josipa Poklukarja predstaviti kot de- več dobrega storiti želnega glavarja, katerega je presvetli cesar z Najvišjim naroda. v volilnih borbah, pozabijo tisto tekmovanje in ostre besede, ki so se morebiti tača3 govorile ali pisale. Pričakujem, da bodo vsi gospodje na desni iu levi strani visoke zbornice tekmovali v tem, kateri bode mogel v blagor naše mile domovine in odlokom z dne 2. septembra najmilostljiveje blagovolil poklicati na to častno mesto. Sedaj bodete g. glavar v Še nekaj besedi, gospoda, dovolite mi da Skoraj je minolo leto, odkar je bil zadnj deželni zbor zbra smislu § 9. deželnega reda mesto prisege slovesno ob- Ako pregledamo dogodke primerno kratke dobe, omeniti ljubili Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju, da bodete moram v prvi vrsti, da se je v soglasji s sklepi prej- zvesti in pokorni ter vestno izpolnovali svoje dolžnosti! šnjega deželnega zbora tudi v središči naše dežele praz Deželni glavar dr. Poklukar: »Obljubim". novala slavnost 401etnega vladanja našega presvetlega Deželni predsednik nadaljuje nemški: »Dalje na- cesarja. Pri tej priliki se je otvoril novi muzej znanjam vis. zboru, da je z istim odlokom Nj. Veličanstvo krščen po prestolonasledniku cesarjeviču Rudolfu ki je , Že spošt. poslanca barona Apf al trem a imenovalo takrat v zadnjem zasedanji smo slišali neko namestnikom dež. glavarja. Čast mi je g. namestnika de- vest, da se cesarjevič ne bode vdeležil slovesnosti neveselo kakor j smo se nadejali. Toda po slavnosti zgodilo se je gorje, stvari, treba je le še potrdila deželnega zbora Znano Vam je, kaj se je zgodilo 30. januvarija 1.1. Črni hoduje leto bode se moglo delo pričeti. , in pri oblak se je razprostrl na obnebji naše države. Izredna nesreča in britke ure so zadele našega preljubljenega vladarja. Zgubil je on in ž njim država, on Sklep glede ceste čez Wagensperk radi formalnosti ni potrjen. Ker je to vprašanje postalo že morska kača svojega deželnega zbora, treba bode vendar že to stvar konečno sina, država nadepolnega prestolonaslednika. Imel sem vrediti £ast, da sem se vdeležil pogreba, in občudoval sem dežela sama v Srečna je bila misel in prekoristen sklep, da trdno voljo in moč, s katero je presvetli cesar premagoval Dežela svoji režiji pobira naklado od žganja. svojo žalost. Iskal je pomoči in tolažila pri Gospodu, pri katerem ni premembe, ne žalosti, in ohrabril se je in si po tej veliki zgubi pomnožil dolžnost, da izpolnjuje vse posle svojega vzvišenega vladarskega poklica. Zadnje mesece videli ste ga pri vojnih vajah, ko je zopet krepko in zaupljivo gledal v bodočnost. je s tem pridobila nad sto tisoč (Dobro dohodkov. f Dobro!) Tega vzgleda, slavni zbor i držimo se tudi mi. ObrniniD obraz v prihodnjost, v kateri nas čaka mnogo imenitnega posla, mnogo vprašanj, katera moramo rešiti. Ostanimo pri geslu, katero ima naš presvetli cesar: združenimi močmi! Z vršili bodemo posle, ki nas Jitve deželnih Deželni predsednik je predložil zakon, s katerim se izdajejo na podlagi zakona z dne 17. junija 1888 leta drž. zak. št. 99 določila o plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah, dalje zakon o vzgojevalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe otroke. Rediteljema sta bila izvoljena poslanca Kersnik in baron Lichtenberg, verifikatorjema : S t e g n a r in dr S c h aff e r. Poslanec kanonik Klun nasvetuje, naj se vse vo- čakajo v tem zasedanji. Zato, slavni zbor, izrecimo to, kar vsi globoko čutimo v tem treuotku, kar smo čutili posebno v onih britkih urah toliko živeje, kolikor večje je bilo trpljenje našega presvetlega cesarja. Zakličite z menoj, predno začnemo uelo, katero blagoslavlja vedno poslancev potrdijo, ker proti nobeni iz naš preljubljeni vladar, ki enako ljubi vse narode in vse dežele svoje države: Bog živi, Bog ohrani milega našega cesarja Franca Josipa! Zivio! Živio! Hoch! (Poslanci trikrat zakličejo „Zivio!" in „Hoch !") Nato podeli deželni glavar besedo baron Apfalterer-nu, ki najavi, da s hvaležnim in udanim srcem sprejme od volitvi ni došel ugovor. Nasvet soglasno obvelja. Volitev finančnega, upravnega in gospodarskega in odseka za deželnozborsko letno poročilo se odloži za popoludansko sejo. Deželni glavar dr. Poklukar naznani priloge katere je predložil deželnemu zboru kot poročila ; vseh prilog je 28. katere se v poročanje izroče večinoma nančnemu, deloma tudi upravnemu odseku. » presvitlega cesarja podeljeno mu čast ter obeta sklicevaje se na poziv deželnega glavarja k zmernosti, da bode njegova stranka vedno zmerna. popoldanski seji volili so se trije odseki, in je bil izvoljen za načelnika finančnega odseka g. J. M u r n i k, za načelnika upravnemu odseku g. O. De tel a in načelnik odseka za letno poročilo g. F. S teg n ar. Nato poslanci store obljubo v roke g. deželnega III. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. oktobra glavarja. Po obljubi poslancev, ki so došli v polnem številu izvzemšiprevzvišenega gospoda knezoškofa, spomni nemškimi besedami se deželni glavar umrlih članov. poudarja vrle zmožnosti pokojnega Karola Deschmanna pričela se je kmalu po 10. uri in je trajala do */« 2. popoludne. Po odobrenjim zapisniku zadnje seje prečita deželni glavar dopis c. kr. predsedništva, v katerem se potem kot parlamentarca, učenjaka, kustosa in domoljuba značajnost in priljubljenost pokojnega barona » dalj Coj Najvišje kabinetne pisarne cesarjeve naznanja, da se presvitli cesar najmilostiveje zahvaljuje za čestitanje, r po- Slovenski govoreč spominja se dež. glavar prehitre smrti katero je ravno po tej poti sporočal deželni glavar dr. Samca, ki je bil v gospodarskem odseku veščak in vodom Najvišjega godu cesarjevega dne 4. oktobra, znan slovenski pisatelj. Konečno pozove poslance, naj v Dalje naznanja deželni glavar, vsebino dolge vrste pro znamenje vstanejo, kar se v spomin zabeleži v zapisnik šenj, ki se odajajo odsekom. današnje seje Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim je Potem dež. glavar našteva nekaterih sklepov prej- o vzgojevalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe šnjega zbora. Tako je za deželo prevažna cestna po- otroke (pril. 31.), izroči se upravnemu odseku, stava dobila Najvišje potrjenje. Prošnja, da bi se plačilu za voronauk v ljudskih šolah (pril. 32 ona o pa ohranila gimnazija v Kranji ni bila uslišana, a upanje nančnemu odseku. je, da bodo poslanci z združenim postopanjem ohranili Poročilo deželnega odbora o potrditvi deželno za deželo prekoristni zavod. novem zasedanji bode zborskih volitev sprejelo se je brez razgovora in potrdile treba rešiti prevažno vprašanje, ki se tiče osuševanja so se vse volitve razun one ljubljanske ožje volitve, pri ljubljanskega barja. Že nekaj let in tudi letos je voda kateri je dobU večino glasov poslanec Hribar. Ta volilni na barji naredila na tisoče in tisoče škode. Ker se je akt vzročil se je po nasvetu poslanca Kluna in po proti deželni odbor z močvirskim odborom že dogovoril o tej govoru dr. Tavčarjevim posebnemu verifikacijskemu od* seku členov. Ta je bil tukaj koncem seje izvoljen in mu za načelnika izbran J. Krsnik. Potem rešili so se v ustnem jajen izid sogl izvolitve dr. Karola vit. BI ki je izmed 16 gl prejel enega pa gospod sklepi za ]. 1888 pril » > 10. in 12 poročanji računski F. Zupančič. Ker je takoj po volitvi, predsednik zbornice > dalj prisilne delavnice za 1. 1890 priloga 10 in s tem v zvezi pril. 14 glede pomnoženja števila paznikov v prisilni delavnici, tako tudi prošnja vodstva dekliškega sirotišča glede podaljšanja dobe za vzgojo sirot in povikšanja ustanov. Pri dotičnih poročilih rešile se tudi zvezne točke letnega poročila namreč marg. št. 3 in pa prošnje proračun g. V. P e t r i č i č dložil predsedništ videti je 5 da mu je izid volitve dal povod k temu koraku Umrla je v Vidu pri Zatiči gospa ova rojeua Treo-tova marg. št. 5 želneg Važno za posestnike žrebcev. Na podstavi de in i zakona z dne št. 13) se s tem splošn 18. februvarija 1885 (dež. zak naznanja, da morajo posestniki Detela poslanec K1 dr. volitvah poročala sta poslanca M urnik treh točkah finančnega u n , o dveh Lukmann. odseka poročal in je po eno pa poslanci Schaffer, Hribar in baron Wurzbach žrebcev, kateri hočejo v prihodni spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje ra 1 88 9. pri političnem oblastvu, v čigar okoliši se nahaja stajališče tej seji predložil je poslanec Klun samostalni predlog v premembi zakona o konkurenci pri zgradbi cerkva, katerega utemelji v prihodni seji, ki bode v petek dne 18. oktobra. žrebce najpozneje do 1. d e c e m b okrajnem žrebčevo. Dovoljeno je, zglasilo Deželni zbor Goriški zvršil je v svoji drugi seji dne 11. t. m. volitev v deželni zvršiti pismeno ali ustno ob jednem pak je naznaniti ime in priimek, potem sta novišče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod 4 leti in za noriške žrebce pod 3 leti se ne dajejo dopustila T odbor in so bili izvoljeni vanj dr. N. T o n k 1 i in A b r a m izmed laške stranke pa dr. Pajer in Verzegnassi. Dežel bor Stajersk imel je že nekaj sej in so se v odseku izvolili tudi nekateri slovenski, nekateri konservativni nemški poslanci. Med drugim predložil se je po deželnem odboru načrt 3 leti za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledavala in za nje dajala dopustila, da se ob svojem času na znanje. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. Ljubljani dne 1. oktobra 1889. C. kr. deželni predsednik ; Winkler s. r. zakona o dežel o valnic »t P genj Deželni zbor Koroški bavi se z gospodarskimi vprašanji in se mu je po deželnem odboru predložil tudi načrt zakona o deželni zavarovalnici zoper ogenj. Deželni zbor Isterski dobil je letos po vsem novo lice. Do sedaj zanikavano pravico hrvaškega ali slovenskega govora v zboru pri- Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja Cesar dajal je ta ponedeljek avdi jence ter sprejel izrekoma veliko število svojega vojaštva r ki je bilo ali premešč v višje službe pa odliko Takoj drugi dan nameraval se je cesar odpeljati v Meran na Tirolsko i cesarici in hčeri advojvodici Valeriji pa znal je enako deželni glavar, kakor vladni Glavarjev namestnik hrvat dr. Dukič zastopnik lijansko hrvaško pa je govoril ita- Naši dopisi je bil zadržan vsled povodnji pretrganega prometa držečih železničnih prog. Potem vršilo se je pod cesarjevim predsedništvom posvetovanje ministrov v navzočosti vojnega in skupnega fiuančnega ministra. Iz Ljubljane. pričelo minuli četrtek Ogerska Dne 12. tm. pričelo se je deželno Deželuo zborovanje, ki se je zborovanje in takoj se je oglasila opozicija ter nadal) > vrši se tako kakor je bilo pri vala čakovati. Izrekoma kranjski deželni zbor, pečal se bode T svoje vrtanje zoper ministerskega predsednika kakor vse kaže šanji. Edina volitev Hribarj s složnimi močmi z gospodarskimi vpra- nič dobrega Izrekoma poslanec U g mu je rekel vse, le vod v Ljubljani dala je po- mali praski, katero je, kakor se nam poroča Dne 15. tm. praznoval je kardinal Hajnald 501etnico po- rabila ona poulična druhal, ki je svoj čas knezoškofu pobijala okna, sedaj porabila v enako negnjusno demon strancijo zoper poslanca kanonika Klun-a. svojega mašništva, čestitalo mu je pri tej priliki vse politično zastopništvo izrekoma pa v lasrnoročnem pismu cesar sam in pa ogerska gosposka zbornica. Kakor že se, da bode policija in, ako treba, nočnemu politikovanju po ulicah ljubljanskege temeljito spodbila tla. Nadejamo omenjeno daroval je kardinal povodom te svečanosti v sodnija takemu po- različne dobrodejne namene 370.000 gld. mesta Namestilna volitev v trgovinski zbornici ljub- pitnice Nemška. — Ruski car dospel je v Berolin dne 10. tm., vršile so se sijajne slavnosti, napivale lepe na- pa po vsem soditi, se politične razmere med Ijanski, ki se jo vršila danes teden zvečer, imela je si- Nemško in Rusko ne bodo spremenile v ničesar.