SlovensSifi Kraiina. Slovenska Krajina na prosvetnem taboru Slovesen dan prosvetnega tabora je za nami. B. .eptember bo ostal važen mejnik našega pro»vetnega dela. Prav lz vseh krajev Krajine smo se zbrali v sredi.Cu naše revne zemlje. Zelo potrebno je bllo to za vse nas. Do sedaj smo _e _deli saml sebi in vsem ostalim preko Mure preveč tlhi, boječi In malodušnl. Pa smo se motili. Na taboru smo pokazall, da tudi ml znamo na¦topitl ln iti v boj za katoliške ln prosvetne Meale. Veliko naa ]e bllo — veliko nad deaet ttaoč — disciplinirani smo btll ln polni navduSenja za dobro stvar. Sobotl smo vsi pokazali s •prevodom po meatu, da bomo odslej naprej na•topali junaško in borbeno. Pri sv. maši smo po- kazall _ molitvljo In leplm vedenjem, da smo vdani Bogu In njegovl Cerkvi. Na zDorovanJu pa smo uvidell, da moramo zaCeti enkrat z resnim ln enotnim delom. Uvidell smo potrebo prosvetnega dela v naši Krajlnl. Prosvetnl tabor je za nami! Sedaj pa na delo! Tabor nam bodi začetek resnega prosvetnega dela. Bratje ln sestre, vrnili _te se na svoje domove. Sedaj naredite lz svojih domov tabore, lz katerih se bo Sirilo naše prosvetno gibanje. Sedaj ne smemo ve_ čakatl! Vai na delo! Zberite se po vaseh ln župnijah, ustanovite povsod fantovske ln dekliške krožke. Vsak naš fant, mož, dekle ln žena mora bltl zraven. Sedaj bo Slo. Ni. no smemo ve. odlašati. Kakor ste se navdušlli za. dolo v Soboti, tako vam bo nudila sedaj tudi Sobota vso pomoč. V vseh zadevah ustanovitve in vodstva vam je na_ odsek na razpolago. Pri nas dobite vsa navodila, samo vprašati naa je treba ln mi bomo skupaj z vaml vse uredili, da bo vaš odsek močan ln vreden evojega imena. Bratje ln sestre! Pomagajmo sl sami! Pokažimo pred ljudmi, kaj smo, prosimo Boga pomoči vsak dan in širimo izobrazbo med ljudmi. To bodl naš program! Bog živl! — Fantovski odsek v Soboti. Bva pomenljiva jubileja v SlovensUi Krajlni. »Prekmursko muzejsko društvo« je pripravilo za nedeljo 12. septembra dve pomenljivi proslavi. Slovenska Krajina je obhajala omenjeno nede- ljo dveatoletnico rojatva evojega prvega katoliškega plsatelja Mikloša KUzmiča, ki sa je rodil leta 1737 v Dolnjl Slaveči. BU Je župnik pri Sv. Benediktu ln pozneje dekan do svoje emrti leta 1804. KUzmič Je oskrbel leta 1780 evangelij v domaCem Jeziku. NJegova krtjiga je doživela trinajst Izdaj ln se uporablja fie danes nespremenjena v cerkvah po Slovenski KrajinL Kot šolski nadzornik Je preskrbel za fiolo Stlrl knjige, katere so vae dožlvele po ve. lzdaj. Začetniku katollSke knjlge v Slovenskl Krajlnl so vzidali zadnjo nedeljo pri Sv. Benediktu v Kan.ovcih na cerkvi flpominsko plo__o. Isto.asno s spominsko ploščo piaatelju KUzmiču Je \>i\ poatavljen pri Sv. Benediktu v Kančovcih nagrobnik prekmurskemu narodnemu buditelju dr. Prancu Ivanocy ob 80 letnlci njegovega rojstva. Ivanocjr se je rodil leta 1857 v Ivanovcih. Bil Je profesor na bogoalovju v Somboteliju. Pozneje je dobil župnijo Tišina, kjer Je poatal dekan, Solski nadzornik ter čaatni kanonik. V Tišini je deloval do zgodnje amrti leta 1913. Ivanocy je za_el a sodelovanjem g. Jožefa Klekla ln rajnega Ivana Baža Izdajati leta 1904 »Koledar najsvetejšega Srca Jezusovega«, ki Izhaja Se danea. Na pobudo Ivanocyjeve družbe je za.el Prekmurce navduševati za verske vzore mesečnik >Marijin liat«. V letu njegove smrti je bll razposlan po Slovenskl Krajinl Se danes Izhajajoči tednik »Novine«.