Poštnina plačana ▼ gotovini. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva »OBRTNI VESTNIK-M»ja mesečno dvakrat, in sicer: nekega 1. Id 16. v mesecu ter ■tane celoletno Din 40' — polletno Din 20- — pemmezna fitev. Din 2* — Otlcijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani* in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji Uredništvo hi apraniitToi Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e n« vračajo. Ponatiski dovoljeni le x navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860 XII. letnik. V Ljubljani, dne 15. septembra 1929. St. 18. Sijajen zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Dne 3. t. m. se je vršilo v Ljubljani v posvetovalnici Zbornice T. O. I. veliko zborovanje delegatov obrtnih zadrug ljubljanske oblasti, ki ga je sklicala Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Zboru je predsedoval zvezni načelnik g. Josip Rebek, navzoči pa so bili tudi referenta Zbornice T. O. I. gg. dr. Ivan Ples in dr. Josip Pretnar, delegat Zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. Volčič in predsednik vrhovnega obrtniškega sveta g. Ivan Rebek iz Celja. Došlo je na zbor 81 delegatov za 51 obrtnih zadrug. Načelnik zveze g. Josip Rebek je v uvodnem govoru razložil pomen tega važnega obrtniškega posvetovanja. Prečital je nato od Zveze obrtnih zadrug sestavljene predloge za revizijo socialne zakonodaje, ki so jih vzeli navzoči delegati brez debate z zadovoljstvom na znanje. Zbornični tajnik g. dr. Pless je podrobno in izčrpno poročal o obstoječih zakonskih predpisih ter kazal na njihove dobre in slabe strani. Podal je konkretna pojasnila, ki bodo omogočala organizacijam orientacijo, da bodo laže stavile svoje predloge. Navzoči delegati so soglasno pooblastili zvezno načelstvo, da sestavi predloge, oziroma resolucijo, ki naj jo potem pošlje vsem zadrugam, da zavzamejo stališče. Nato je zbornični referent g. dr. Josip Pretnar podal pregled dosedanjega dela na načrtu obrtnega zakona. Omenjal je načela, ki jih je sprejelo Josip Rebek: Obrtnik v občinski upravi. Kako radi govorimo često o raznih pogreškah, ki se dogajajo v posameznih avtonomnih edinicah. Na dolgo in široko se premleva, kako bi moglo biti to in ono bolje in pametneje urejeno. Je pač naša človeška slabost, da kritiziramo druge, a pri tem prečesto pozabljamo, da je treba predvsem pomesti pred lastnim pragom. Baš občinsko gospodarstvo je za nas prvi prag, preko katerega stopamo v širšo gospodarsko-politično pozornico. V naši domovini si upravljamo svoje skupne ožje gospodarske interese v občinskih upravah, katere si je prebivalstvo samo svobodno izbralo v pričakovanju, da se več ali manj obširno občinsko gospodarstvo pod njihovim upravljanjem s čim manjšimi davčnimi dajatvami kar najkrep-keje razvije, da se urede javne socialne in gospodarske ustanove v pravcu modernega napredka ter skrbi za pravično in točno izvajanje splošnih občinskih predpisov. Z zadoščenjem ugotavljamo, da imamo v pretežni večini občinskih zastopov v Sloveniji našega obrtnika krepko zastopanega. Pa vsaj ni čuda, ko mora baš največje zanimanje za pravo občinsko gospodarstvo kazati ravno obrtnik, ki je poleg kmeta, hišnega posestnika in trgovca glavni čini-telj, ki mora s svojimi dajatvami občini skrbeti za vse njene javne zahteve. Obžalovanja vredno je dejstvo, da se mnogi izkušeni in pošteni obrtniki odtegujejo javnemu delu v občinski upravi. Ne zavedajo se, kako velik greh vrše na samem sebi in svojem stanu. Tako odtegovanje obrtnika javnemu delu v občini je tem bolj obsojati, ako se ne odtegujejo samo radi poklicne prezaposlenosti, temveč radi komodnosti, kar je še najčešče. Zelo slabo se pojmujejo pri nas dolžnosti, ki jih imajo kot člani uprave naši obrtniki. Mnogi so mnenja, da je s častjo in naslovom občinskega doslej slovensko obrtništvo ter navajal nekatere podatke o že izdelanem načrtu novega obrtnega zakona, kolikor so javnosti sploh znana po raznih novinskih vesteh, po razpravah srbskih in hrvaških obrtniških zborovanjih. Referatom obeh poročevalcev, ki sta v teh stvareh priznana strokovnjaka, so navzoči delegati sledili z velikim zanimanjem. Zvezni načelnik g. Rebek je nato prečital od Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani sestavljene predloge k osnutku novega obrtnega zakona, ki jih je poslala Zernaljskemu savezu esnafa i udruženja v Beogradu. Delegati so te predloge vzeli z odobravanjem na znanje. Z ozirom na to, da se bo v zadevi novega obrtnega zakona vršilo posebno posvetovanje, čim dobi zveza in zadruge tiskani osnutek tega zakona, odpade tozadevno vsaka nadaljnja debata. Končno je bil enoglasno sprejet predlog, da se gg. ministrom Demetroviču, Drinkoviču in dr. Korošcu pošljejo vdanostne brzojavke od današnjega posvetovanja. Zvezni načelnik g. Rebek se je zahvalil gg. predavateljem za njih trud ter gostom in delegatom za res častno udeležbo in zaključil sijajno uspelo zborovanje. Številna udeležba je priča, da se naše obrtništvo dobro zaveda svojih teženj in zahtev, da ima zanimanje za svoja stanovska vprašanja in da ima tudi popolno zaupanje v svojo Zvezo obrtnih zadrug, katere pozivu se je takoj odzvalo. svetovalca stvar urejena in ni jim več brige za nadaljnje stvari, temveč je z glasovanjem po želji drugih že vse opravljeno. Pogrešno je tudi v občinski upravi nastopati z neuklonljivo opzicijo in dosledno nasprotovati vsemu brez ozira na dobro stvar. Res je, da mora biti nadzorstvo in pregled nad vsemi občinskimi posli in da pri tem mnogo koristijo stvarni in umerjeni ugovori, nikakor pa ne gre iz same gole nagajivosti, osebnih ali skupnih nasprotij težki voz občinskega gospodarstva zavirati na njegovem potu. Obrtnik, kateremu je blagor svojih soobčanov in stanovskih tovarišev zaupan z izvolitvijo v občinsko upravo, naj se zaveda vzvišene in odgovorne naloge, ki mu je bila s tem poverjena. S skrbjo pravega gospodarja naj pazno motri vse potrebe in zahteve, ki se stavijo občini, v korist javnemu blagru. Napačno bi bilo tudi samo enostransko udejstvovanje in baš mnogi iz naših vrst se sami izključujejo pri vprašanjih, ki so vitalnega pomena zanje in njihove tovariše. Vodstvo občinske uprave je poverjeno županu, ki upravlja s svojim tajnikom ali celo z večjim uradniškim aparatom tekoče javne posle. Zupan je predstavnik občine in nosi obenem veliko odgovornost za mir in red svojih občanov. On zastopa občino pri vseh javnopravnih zadevah in mora z vso svojo spretnostjo čuvati njene interese. Kot župan mora imeti širok vpogled na vse moderne zahteve občine, bodisi to v zadevi kulturnega, socialnega ali gospodarskega značaja. Njemu v pomoč so dodeljeni občinski svetovalci. Načelo vsake občinske uprave bodi prepričanje, da spada v občinsko posvetovalnico edino reševanje gospodarskih problemov, pri vsem tem pa naj ne gre za izključevanje pri sodelovanju občinskih poslov tudi drugih stanov. Najvažnejše gospodarsko vprašanje v občini je njeno finančno stanje. Od višine občinskih doklad, ki se nalagajo davkoplačevalcem na državni osnovni davek in na donosih občinske trošarine, se vzdržuje občinsko gospodarstvo, ki je po veli- kosti in ustroju občine pač različno. Tudi ni vseeno, ako so občinske doklade majhne, da bi to bilo dokaz dobrega blagostanja občinskega gospodarstva. Mnogokrat je napačna štedljivost veliko večja izguba in ravno v občini se mora obračati pozornost na to dejstvo. Pogoj razvoja in napredka občine so torej njeni dohodki, kateri se pač stekajo ali od strani njenih davkoplačevalcev ali pa od občinskih (komunalnih) podjetij. Zato stremi danes že skoro vsaka občinska uprava za zgraditvijo sličnih gospodarskih ustanov, ki jih dobi v zgradbah svoje lastne elektrarne, plinarne, vodovoda itd. Seveda velja tu zopet načelo, da se morajo ta podjetja voditi v duhu splošne koristi in stroge racionalizacije. Njihove koristi se ne smejo smatrati za izključne donose dohodkov občinski blagajni, temveč morajo nuditi stvarne ugodnosti tudi prebivalstvu, le v tem primeru je uspeh občinske uprave popoln. Danes je zagotovljen uspešen razvoj občini le tedaj, ako more ona nuditi obrti in industriji zadostno in ceneno električno strujo. Pravilno vodena gospodarska politika občine je vir blagostanja njenih občanov. «Hic rodus, hic salta» (tu je delokrog, tu se gibaj), pravi latinski pregovor, zato opozarjam svoje tovariše v občinskih zastopih, da posvetijo izredno pažnjo tem prilikam, ker bodo mogli mnogo koristiti občini in njenemu obrtništvu. Veliko večje zahteve se stavijo občini še v mnogih drugih panogah. Tako je predvsem treba polagati skrb na socialno skrbstvo. Občina, ki ima oko na tem težkem, za njo vedno močno obremenilnem vprašanju, si sčasoma prihrani mnogo denarnih sredstev, preveva jo pa tudi zavest, da je storila svojo dolžnost napram ubož-nim in onemoglim svojim pripadnikom. Zdravstvo in higijena omogočujeta občini, vzdržati zdrav narod in ona je tudi prva poklicana, da skrbi za vse potrebe, ki jih ji nalaga to poglavje. Z zgraditvijo vsaj skromnih občinskih ali javnih ambulatorijev in z vzdrževanjem zdravniškega nadzorstva za revnejše sloje prebivalstva bi se že skoro morala pokazati pri nas vsaka občina. Ona mora stopati z javnimi korporacijami rok v roki in s skrbjo podpirati njih občekoristne namene. Izobrazba je prvi pogoj vsemu napredku, zato predpisujejo že občinski zakoni važno skrb občine za šolstvo. Osnovna šola naj ima svojemu odličnemu namenu dostojen in prostran dom. V njem naj imajo poleg svojega prvotnega namena za šolo obvezno mladino prostor tudi naše obrtnona-daljevalne šole, katere ne sme manjkati prav v nobeni občini. Težke so pač obveznosti vzdrževanja teh šol, vendar ne smemo takoj obupati, pač pa se morajo baš občinski zastopniki iz vrst obrtništva zavzeti z vso dobro voljo za obstoj teh šol in tudi denarni prispevki za nje se bodo našli. Pri nas so občine za obrtni in trgovski naraščaj še veliko premalo zainteresirane. Krivda leži na marsičem, a veliko na nas obrtnikih samih. Do danes Še nismo odločno pokrenili nobene akcije, katera bi zagotovila uspeh našim težnjam v tem pogledu. Tudi so še zelo redki primeri, kjer občinska uprava stremi, da bi s svojo pripomočjo doprinesla kaj k obrtnemu pospeševanju. Mnogo imamo občin, katere bi z lahkoto podprle višjo naobrazbo pridnega domačega obrtnega pomočnika ali celo mojstra v tujini. Obrtnik se danes žal prepogrešno smatra za srečnega pridobitnika, ki naj ima edino to pravico, da z žulji svojih rok skrbi za svojo družino in pri tem vestno od-računava svoje davčne obveznosti. Zato niso ob njegovi starosti samo slučaji, da se obrača baš on do občine za podporo in zavetje. Pravočasna skrb občinskih krmilarjev za obrtništvo se stotero poplača. Obrtniki v občinskih zastopih, zavedajte se teh svojih dolžnosti! V naši pokrajini, ki je po svoji veliki večini obrtna dežela, gre torej pažnja v dve glavni smeri: skrb za razvoj in napredek industrije, trgovine in obrti ter velika pažnja na smotren, a popoln tujski promet. Dobro razviti tujski promet zahteva res težke naloge od občinske uprave, a bogato obrode uspehi tam, kjer se občinska uprava zaveda svojih dolžnosti. Tujec zahteva snažnost in postrežbo in naš narod ima te dobre lastnosti. Snažni in lični so naši domovi, gostoljuben in prijazen je Slovenec. Potrebujemo samo sredstva, da moramo nuditi ugodnosti, kakršnih je navajen tujec. Tu naj zopet nastopi občina iniciativno; osobito pa je dolžnost obrtnikov v občinski upravi, da temu vprašanju posvetijo vso pažnjo. Z vso širokogrudnostjo naj podpre iniciativo in stremljenje privatnika, ali če sredstva dopuščajo, naj skuša sama pokreniti akcijo, da povzdigne svoj kraj v prijazno letovišče. Dobro urejene, snažne in široke ceste, razpoložljiva prometna sredstva, lastne avtobusne proge, moderni hoteli ali penzioni naj so cilj naše tujsko-proinetne politike. Tujski promet dviga tudi blagostanje obrtnika! Naloga obrtnika naj zato bo, da se v bodoče še vse bolj zanima za aktivno sodelovanje v občinski upravi, ker bo na ta način mogel veliko koristiti obrtnemu stanu svojega okoliša. Ker tvori obrtnik najinteligentnejši del podeželskega prebivalstva, mu osobito na deželi ne bo težko zavzeti v občinski upravi onega važnega položaja, ki mu po njegovi važnosti za blagostanje občine tudi pripada. Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani. Pri običajnem letnem občnem zboru Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljubljani, ki se je vršil pred kratkim, se je sklepalo obširno v raznih vprašanjih, ki so se sprožili ob proslavi 401etnice 8. decembra 1928. leta. Že takrat se je splošno s priznanjem omenjal trud in napor naših velespoštovanih ustanoviteljev in njihovih naslednikov, ki hočejo nadaljevati pred 40. leti začeto delo in po možnosti izboljševati to za nas tako koristno ustanovo. Bolniška blagajna samostojnih mojstrov je gotovo ena največjih in prekoristnih socialnih ustanov samostojnega obrtnika. Mnogo je navedenih obrtnikov, ki streme, da izpolnijo geslo bratstva: «Vsi za enega, eden za vse». Ali žal, da je tudi mnogo, premnogo takih, ki se ne morejo odločiti na stran, kamor bi kot zavedni obrtniki morali že davno pripadati. Vabimo Vas zato vse tovariše obrtnike, ki še niste pristopili k naši bolniški blagajni, da to čimprej storite, kajti podpirali boste sebe in svoje tovariše. To Vam narekuje že nujna potreba. Dan na dan čujemo o številnih primerih bolezni, ki obrtnika v njegovih slabih, gmotnih razmerah še posebno občutno zadenejo. Zboleli obrtnik se zastonj ozira, kje bi dobil vsaj malo podpore. Dragi tovariš! Imaš jo v bolniški blagajni! Posluži se je, da ne bo prepozno, ako te bolezen položi v posteljo. Za malo članarino doseže član vse ugodnosti, ki mu jih nudi bolniška blagajna, to je pomoč v bolezni ter podpora v starosti in onemoglosti. Z železno vztrajnostjo in trudapolnim delom skrbi in deluje odbor blagajne v dobrobit društvenikov. Tako se je zavzel tudi za pogrebne podpore svojim članom in njih svojcem, ženi in otrokom. Dosegel je izreden popust pri vseh razredih Mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljani. Vsak obrtnik lahko pristopi do 45. leta starosti, ako je zdrav. Okoliš bolniške blagajne sega do meje okoliša ljubljanske policijske direkcije. Razreda sta dva, in sicer se plača v prvem razredu mesečno 62 dinarjev za bolniško blagajno in starostni podporni sklad. Dnevna podpora znaša 35 dinarjev, zdravnik in zdravila so brezplačno. Trinajst tednov se izplačuje podpora v celoti, nadaljnjih trinajst tednov pa polovično. V tretjem razredu se plačuje 32 dinarjev mesečno za bolniško blagajno in starostni podporni sklad. Dnevna podpora znaša 35 dinarjev in član dobi plačano prvo zdravniško ordinacijo. Ako pa obrt lahko nadzoruje, dobi samo zdravniško pomoč in zdravila. Kdor žeji pristopiti, naj se oglasi pri blagajniku g. Ivanu Kersniču,krojaškemu mojstru v Ljubljani, Prečna ulica 4. Pripominjamo končno, da se je na zadnjem občnem zboru izvolil sledeči odbor: Gjud Aleksander, predsednik; Erjavec Alojzij, podpred- sednik in tajnik; Kersnič Iv., blagajnik; odborniki: Geyr Rudolf, Kosec Ivan, Breskvar Ivan, Letnar Ivan, Barle Alojzij, Rožič Štefan, Ižanc Maks, Mihelčič Ivan; namestniki: Kunc Franc, Zajc Fran, Kezele Stanislav. Pregledniki računov: Rozman Ivan, Rebek Josip, Reisner Fran; namestniki: Vidmar Karol, Zupančič Anton, Lekše Lovrenc. Seja obrtnega odseka Zbornice T. 0. I. Obrtniki za skupne zbornice. Obrtni odsek Zbornice za T. 0.1. v Ljubljani je imel koncem preteklega tedna pod predsedstvom načelnika Ivana Ogrina sejo, na kateri je razpravljal o raznih obrtnih prošnjah, o obrtnem pospeševalnem delu Zbornice za T. 0.1., o reviziji socialne zakondaje, o novem obrtnem zakonu in o vprašanju ustroja zbornic. Iz poročila o obrtnem pospeševanju je razvidno, da je zbornica tekom prvega polletja priredila v Ljubljani, Mariboru in Celju tri tečaje za mizarje in štiri tečaje za avtogensko varenje za kovinarje, ki jih je obiskalo čez 200 mojstrov in pomočnikov. Nadalje je priredila v Ljubljani poseben tečaj za zadružne funkcionarje, ki ga je posetilo 92 zadružnih načelnikov in drugih funkcionarjev. Tekom jeseni in zime namerava zbornica prirediti še večje število tečajev (mizarski, frizerski, knjigovodski, avtogenski, krojaški, modni, eventualno tudi slikarsko-pleskarski). Načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. J o s i p K e b e k je k poročilu o obrtnem pospeševanju predlagal, da zbornica pogosteje pošilja svoje referente na obrtniške prireditve, da se s tem čim bolj okrepe medsebojni stiki. Pripomogla naj bi nadalje, da se priredi ekskurzija obrtnikov v inozemstvo radi ogleda raznih strokovnih naprav. Nadalje je opozoril na željo mariborskih obrtnih organizacij, da bi dobili primerne prostore v bodoči zgradbi ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Izrazil je končno željo, da bi zbornica nadaljevala s prirejanjem tečajev, ker se zanje obrtništvo jako zanima. V seji je bilo rešenih približno šestdeset dis-penznih vprašanj, velik del odklonilno, ter večje število načelnih vprašanj glede obsega obrta iti obrtnih pravic. Na dnevnem redu je bilo vprašanje revizije socialne zakonodaje, ki pa se bo obravnavalo še na prihodnji seji. O dosedaj znanih preddelih za izdelavo načrta enotnega obrtnega zakona in o glavnih načelili, katerih sprejetje je slovensko obrtništvo doslej zahtevalo, je poročal obrtni referent g. dr. Josip Pretnar. V debato so posegli med drugimi gg. Rebek, Volk, Kavčič, L o ž ar, Ogrin, O o 1 č a r in H o h n j e c, na kar se je soglasno sprejela sledeča , resolucija: Vprašanje zbornic za trgovino, obrt in industrijo se ima urediti s posebnim zakonom o zbornicah, ne pa v obrtnem zakonu. Obrtni odsek vztraja pri svoji zahtevi, da je tudi za bodoče obdržati sistem skupnih zbornic za trgovino, obrt in industrijo. V teh zbornicah pa je zajamčiti obrtništvu z zborničnim zakonom ono zastopstvo, ki mu gre po njegovi gospodarski važosti. V obrtni zakon je sprejeti naslednja načela: Uvesti je za nastop rokodelskih obrti dokaz usposobljenosti, ki nikakor ne sme biti milejši, kakor je že izveden v praksi v Sloveniji in Dalmaciji na podlagi dosedanjih obrtnih predpisov. V novi obrtni zakon je sprejeti okvirne določbe glede ureditve obrtnega nadaljevalnega šolstva in pospeševanja obrti. Predvideti je ustanovitev oblastnega fonda za podpiranje strokovnega šolstva in pospeševanje obrti dotične oblasti. V ta fond se imajo stekati vse denarne kazni zaradi obrtnih prestopkov, izrečene od obrtnih oblasti ali inšpekcije dela. Da se zatre ŠuŠmarstvo in onemogoči izigravanje obrtnih predpisov z ustanavljanjem fingiranih podružnic, navideznih učnih razmerij ali s skrivanjem za razne družbe in zadruge, naj se sprejmejo v zakon posebna določila, ki bodo to uspešneje preprečevala, kakor sedaj veljavni obrtni predpisi. Glede obrtniških udruženj in njihovih zvez, ki so ustanovljene na podlagi obrtnega zakona in ki ne segajo preko okoliša zbornice, je sprejeti načelo obligatornosti članstva. Kaj je novega? Velik gospodarski kongres vseh gospodarskih zbornic in važnih gospodarskih korporacij vse države se je vršil od 8. do 10. septembra v Beogradu. Ugotovilo se je, da bo letošnji izvoz presegal lanskoletnega za 1600 milijonov dinarjev, podani pa so bil tudi važni referati o poštah, telefonu in telegrafu (ljubljanska zbornica T. O. I., g. Mohorič) ter o železnicah. Razširjenje tramvajskega omrežja v Ljubljani proti Viču in proti Šiški se namerava izvršiti tekom enega leta, kar bo v veliki meri v korist tudi obrtništvu, ki mora obratovati le v okolici mesta. Maribor je dobil avtomatično telefonsko centralo, ki je bila otvorjena slavnostno prejšnji teden ter bo v veliki meri pospešila modernizacijo tega mesta. Blagovna borza v Skoplju je bila pravkar otvorjena in so ob začetku njenega poslovanja pokazali gospodarski krogi Južne Srbije zanjo veliko zanimanje. Črtanje avstrijskih reparacij je predlagala v Haagu Češkoslovaška proti temu, da se nasledstvenim državam, med katere spada naša država, zniža osvobodilna taksa. Pravilnik o zaščiti domače lesne industrjie, po katerem se dovoljujejo lesnim žagam do največ 3000 kubičnih metrov kapacitete prednost pri dobavi lesa iz državnih gozdov, je bil objavljen v Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2497, 2498, 2809 in 2801 ♦♦♦ Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz m valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. safe-deposks itd. itd. Za konzorcij .Obrtnega Vestnika* Ivan Mihelčič. Urednik Milko Krapež. — Delniška tiskarna, d. 4 v Ljubljani (Miroslav Ambrožič). Vsi v Ljubljani.