IZ CELJA IN ZALEDJA Franc Kač - šestdesetletnik Pred dnevi je izpolnil 60 let življenja celjski častni občan tov. Franc Kač, še vedno delaven v nekaterih organi- zacijah in društvih, saj je odbornik ZB NOV Gaberje, član plenuma »Svo- bod« mesta Celja itd. Rojen v Gaberju 1897 je že štirinajst- leten pričel delati v Tovarni emajlirane posode. Sele 1913 so najzavednejši de- lavci te tovarne začeli pred delodajal- cem nastopati s svojimi zahtevami po osemumem delavniku in zvišanju mezd. 2e tedaj — torej pred 45 leti — je Kač sodeloval v borbi, ki se je po prvi sve- tovni vojni vse bolj zaostrila. Član sin- dikalne organizacije je postal ob njeni ustanovitvi 1919. Pel je pri »Napreju« in se udejstvoval pri »Svobodi«. Kot glavni delavski zaupnik v tovarni je bil tesno povezan s tov. Francem Le- skoškom-Luko. Svojo razredno zaved- nost in odločnost je pokazal tudi v vrsti večjih in manjših stavk, katerih orga- nizator je bil. Po najostrejši stavki 1936 ga je tovarnar Westen pognal iz službe. Zaradi rdečega žiga v delavski knjižici je bil dolgo brezposeln, dokler ni pričel delati v tovarni »Gorica« v Zagrebu, kjer mu je delavstvo takoj spet poverilo sindikalno funkcijo in mesto delavske- ga zaupnika. Ze pred vojno, še večkrat pa med okupacijo je Kač nudil tudi po več me- secev zatočišče voditeljem KP in naše N03, tako tov. Kardelju, Leskošku in Tomšiču. V njegovem kletnem stanova- nju v Zagrebu je bHo več sestankov ilegalcev. Po osvoboditvi se je vrnil v Celje. Bil je sindikalni funkcionar, kon- trolor proizvodnje v TEP in prvi pred- sednik delavskega sveta do svoje upo- kojitve. Ko^; zaveden delavec, pošten in požrt- vovalen ter priljubljen med tovariši nam je tov. Kač vzgled človeka, ki je vse svoje sile posvetil pravični borbi delavskega razreda. Želimo mu še nnno- go let zdravja in zadovoljstva pa tudi uspehov povsod, kjer se še udejstvuje v korist naše socialistične skupnosti. MORDA PA BI OBČUTNE DENARNE KAZNI PREGNALE NECISTOCO V ŽI- VILSKIH TRGOVINAH? Člani tržne inšpekcije imajo po naših občinah težko in odgovorno nalogo, saj dostilo-at vsi njihovi predlogi in ka- zenski nalogi ne zadenejo dosti. Trgo- vine se rado zgovarjajo, da ni sred- stev, s katerimi bi zboljšali higiensko stanje V trgovinah. Vendar pa so takšni izgovori zelo abotni, če ugotavljamo, da nekateri uslužbenci v živilskih trgovi- nah niti na osebno higieno ne polagajo pozornosti. Niso redki primeri, da po- slujejo uslužbenci v celjskih trgovinah v umazanih srajcah (v nekem primeru celo s klobukom na glavi), prodajalke pa razkazujejo strankam svoje zamaza- no nohte. Ali bi lahko tudi v takih pri- merih odgovorni uslužbenci v trgovinah dejali, da »ni sredstev« za higiensko in kultumejšo postrežbo potrošnikov? V Nemčiji na primer, mora lastnik lokala plačati občutno denarno kazen, če inšpekcija ugotovi, da ima uslužbe- nec v gostilni ali trgo^vini zamazane nohte. Morda bi to prakso kazalo tudi pri' nas uvesti, če že lepa beseda in opomini nič ne zaležejo! S tem v zvezi je celjska Trgovinska zbornica dala okraju predlog, da bi Trž- na inšpekcija v kratkem sklicala se- stanek vseh tržnih Inšpektorjev, ZBOR MLADIH GRADBINCEV SLOVENIJE BO V CELJU Sporazumno z CK LMS organizira mladinski komite SGP »Beton«, Celje drugi zbor mladih gradbincev Slovenije, ki bo v soboto, dne 18. 1. 1958 v dvo- rani »Betona«. Pomen tega zbora je važen zato, ker stojimo tik pred kongresom ljudske mladine Jugoslavije, in pa tudi, ker se bodo tu zbrali mladi delegati vseh gradbenih podjetij Slovenije ter skušali skupno nakazati pereče probleme v gradbeništvu. Ta zbor naj bi dal mla- dini nove smernice, da bo laže sprem- ljala bistvo našega gospodarskega raz- voja s proizvodnimi problemi in go- spodarjenjem podjetij, da bi tako tudi mladi laže podpirali pozitivna stedišča v podjetjih in se odločneje borili proti nepravilnostim, ki škodujejo napredku podjetja, komune in skupnosti. B. L. PREBIVALCI CRETA PRI CELJU 2ELIJO VODOVOD IN CESTNO RAZSVETLJAVO V petek, dne 3. januarja je imela te- renska organizacija SZDL svoj redni občni zbor. Po poročilu predsednika tov. Avgusta Cokana in drugih odbornikov je sied-la razprava o najbolj perečih vprašanjih, ki so jih Cretijani že več- krat obravnavali. Medtem ko so Tehar- ska cesta, Zavodna in Sp. Cret še neka- ko zadovoljivo preskrbljeni s pitno vodo in cestno razsvetljavo, je Gornji Cret glede teh komunalnih dobrot zelo pri- krajšan. Mnenja so, da je sedaj že čas, da bi tudi ta predel predmestja lahko bil deležen koristnih naprav. V upanju, da se bodo njihove želje vsaj letos uresničile, so obravnavali tu- di vprašanje o združitvi obeh terenskih organizacij Greta in Zavodne. O tem so bila mnenja deljena. Vendar se je velika večina članstva odločila za samostojnost terenske organizacije v Cretu. TRNOVELJCANI: PROBLEM ŠTEVILKA ENA JE CESTNA RAZSVETLJAVA ... Most čez Hudinjo v Tmovljah bo kmalu gotov. Trrioveljčanom je zatega- delj odleglo. Ni jim pa odleglo zaradi dolgoletne želje, da bi dobili cestno raz- svetljavo. Na vseh zborih volivcev, na sestankih SZDL in ob drugih prilikah je ta problem vedno na p^rvem metu. Osvetljen je bil le tisti košček, ki po- daljšuje bežigrajsko cesto do Gaja. Pre- ostali del je v temi, kot so v temi, tako menijo, tudi zapisniki s sej. Trnovelj- čani sicer drugim predelom niso nevošč- ljivi- toda trume delavcev iz Trnovelj bi potreibovale luč morda še veliko bolj kot redki popotniki na poti na Celjsko kočo. Tako nam sp>oro^jo Tmoveljčani, ki so sklenili pozvoniti tudi z našim zvon- cem. Dali smo jim priliko ... J)EDEK MRAZ V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE Kakor vsa leta doslej, je tudi lani Tovarna emajlirane posode v sodelo- vanju s sindikalno podružnico in LT podjetja priredila novoletno jelko z Dedkom Mrazom in obdaritvijo otrok. Vendar je letošnja prireditev po svoji izvedbi prekosila vse dosedanje. Uprava podjetja je zanjo prispevala 800.000 din, društvo LT »Emajl« pa 100.000 din. Pri- reditev je bila v emajlirnici, kjer je zrasel pravi pravljični gozd. in kjer se je zbralo okoli 2500 ljudi, (otrok in staršev). Najprej so nastopili mladi »Veseli godci«, zatem je bila na programu otroška igrica »Mojca išče muciko«. Fanfare so naznanile prihod Dedka Mraza, ki se je ob zvokih tovarniške godbe pripeljal s svojim številnim spremstvom. Po končanem sporedu in govoru Dedka Mraza je okoli 1400 otrok prejelo obilna darila. ZGLEDEN PRIMER MOZIRCANOV Nn pobudo Turističnega društva Mozirje so zbrali prijatelji pokojnega Vladimirja Le\stika, skupno i društvi v Mozirju znesek 10.000 din in ga namesto venca dragemu pokojniku poklo- nili Zavodu za slepo mladino v Ljubljani. NOVO LETO NA VRHU NAD LAŠKIM... Po treh mesecih priprav so na Vrhu nad Laškim prehod v novo leto takole praznovali: Šolski otroci so uprizorili igro v štirih slikah »Uboga Ančka«. Otroci so prvič nastopili pred občin- stvom. Obisk je bil zadovoljiv. Igro so ponovili tudi za cicibane in pionirje. Tokrat jim je šlo celo bolje. Ob tej priliki je otroke obiskal tudi De- dek Mraz, ki ga je spremljal medved, obložen z darili. Otroci so sprejemali darila in na veliko obljubljali — da ibo- do pifidni. zdaj imajo vsi svoje veselje. Otroci, ki so igrali, svoj ponos, ljudje in mladi- na, ki so igro videli, svojo zabavo v tem odročnem kraju in študent slavistike Lipnik, ki je vse to vodil, svoje zado- ščenje, da je uspel. V SOLČAVI SO IGRALI V NOVI DVORANI Pred dnevi je staro in mlado iz Sol- čave in okolice napolnilo prostorno dvo- rano v novem zadružnem domu in z za- nimanjem sledilo ljudski igri »Domen«, ki jo je uprizorilo tamkajšnje KUD »Herle Franc«. Predstava je pokazala, da ljudje radi gledajo igre, hkrati pa, da so v Solčavi nujno potrebovali prosvetno dvorano. V KONJICAH BODO ŠE GRADILI Kakor izgleda, se bodo Konjice naj- bolj širile v smeri proti Skalam. V zadnjih letih so bili tu postavljeni že trije stanovanjski bloki, v katerih že stanuje 22 družin, kljub temu da zad- nji blok še ni v celoti dograjen. Grad- beno dejavnost bodo letos še posi>ešili. Razen Tovarne usnja Konus, ki name- rava letos graditi še en blok, bo gradi- la tudi podružnica Komunalne banke skupaj s podjetji LIP in Kostroj. L. V. Po Zgornji Savinjski dolini NA VOLITVE POSLANCEV SE PRIPRAVLJAJO V mozirski občini so te dni že pri- čeli s pripravami za volitve ljudskih poslancev. Prvi je o pripravah razprav- ljal sekretariat občinskega komiteja ZK. V kratkem se bodo sestali na skup- ni seji sekretariata občinskega komi- teja ZK, občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Po tej seji bo skupni plenum vseh treh občin- skih političnih forumov. Zbori volivcev za volitve delegatov za kandidacijske konference se bodo pričeli kmalu po 10. januarju. Pred tem pa bodo po vseh krajih v občini sestanki s predstavniki političnih in družbenih organizacij. Politične priprave za volitve bo vodil poseben štab, ki ga bo imenoval ob- činski odbor SZDL v Mozirju. TUDI DELAVSKA SVETA STA St^ ZlpRUŽILA Pred kratkim sta se združila delav- ska sveta do pred kratkim samostojnih in sedaj združenih podjetij LIP v Na- zarju in Zadružnega lesno-proizvajal- nega podjetja v Mozirju. Delavski svet šteje sedaj 46 članov. Delavski svet je izvolil tudi nov upravni odbor podjetja in sprejel nov tarifni pravilnik. Na prvi seji novega sveta so razpravljali tudi o delu pod- jetja in sprejeli več sklepov. VOJNI INVALIDI SO ZBORO- VALI Pred dnevi je bila v Mozirju občin- ska konferenca Zveze vojaških vojnih invalidov. Na področju občine uspešno- deluje 7 osnovnih organizacij ZVVI, ki vključujejo 534 invalidov ali 100%. Največ članov (79%) je iz narodno- osvobodilne borbe. Invalidska organi- zacija je bila v preteklem letu zelo plodna. Organizacija je zelo skrbela za invalide, njihovo zaposlitev in reha- bilitacijo. Veliko skrbi so posvečali tudi partizanskim sirotam in otrokom umr- lih invalidov. Organizacija tudi partizanskih grobov ni zanemarila. V počastitev republiške- ga kongresa Zveze vojaških vojnih in- validov so osnovne organizacije tekmo- vale med seboj. Prvo mesto so zasedli invalidi iz Gornjega grada. Še to! Tudi po delu v preteklem letu sodi ta orga- nizacija med najboljše v mozirski ob- čini. . Dejavnost invalidov tudi pri delu po- litičnih in družbenih organizacij ni majhna. Kar 38 od njih so aktivni od- borniki v najrazličnejših organizacijah, 20 pa jih sodeluje v družbenem uprav- ljanju. Z. VEČJE PODRUŽNICE — DOBRE. MANJŠE — NE! Pred kratkim je bila v Nazarju ob- činska sindikalna konferenca mozirske občine, v kateri deluje 26 sindikalnih podružnic z 2700 člani. Sindikalne podružnice so posvečale preteklo leto največ skrbi reševanju ta- rifne in premijske politike, dvigu sto- rilnosti dela, strokovnemu izobraže- vanju članstva itd. Delo se je najbolj razmahnilo ob pripravah na I. kongres delavskih svetov Jugoslavije in pri ne- davnih volitvah v zbore proizvajalcev občinskih ljudskih odborov. Ugotovili so, da je bilo delo manjših sindikalnih podružnic občutno slabše, kot pa delo večjih. Kaj je temu vzrok? Bolj razum- ljivo bi bilo, če bi bilo obratno. Med najboljše sindikalne podružnice sodi podružpif^i zdravstvenih delavcev mo- zirske občine. LANT VELIKI USPEHI V SOŠTANJSKI OBČINI Velenjski rudarji so že 5. novembra dosegli letni plan in povišali storilnost . dela za 27,1%. V Tovarni usnja Šoštanj so izpolnili letni plan že 31. oktobra s 108%, produktivnost dela pa so povečali za 6,5%. V velenjski termoelektrarni so * že 7. novembra izpolnili letni plan, isti dan so ga dosegli tudi v šoštanjski termoelektrarni ter ga ob koncu leta presegli za 21%. Tudi druga podjetja so se dobro izkazala. O vsem tem so razpravljali na nedav- nem občnem zboru Občinskega sindi- kalnega sveta v Šoštanju. V razpravi so delegati sprejeli tudi * več koristnih sklepov, da bi v bodoče te. uspehe še povečali. Sklenili so, da bodo posvetili večjo skrb izobrazbi članstva in vzgoji mladine ter dvigu žlvljnejskega stan- darda. Razen tega pa so opozorili na pravilno premiranj# in čim rentabil- nejše trošenje sredstev v podjetjih. Izid žrebanja nagradne križanke Novoletna nagradna križanka je bila zelo ob- širna in je temu primerno bilo tudi dovolj na- pak. Komisija je. pregledala pravilnost poslanih križank in med pravilnimi rešitvami izžrebala naslednje: 1. nagrada v znesku (5000 d'.n) — Pchani Mi- lena, Celje, Šlandrov trg 6, 2. nagrada (2000 din) — Sotovšek Zdravko, Rogatec. 3. nagrada (2000 din) — Smučarsko dmštvor Celje. 4. nagrada (lOdO din) — Bolka France, Celje, Titov trg 1. 5. nagrada (1000 din) — Jager Franc, Splošna bolnišnica, Celje. 6. nagrada (1000 din) — Ilrašovec Pija, Celje, Savinjsko nabrežje. Deset nagrad po 500 d:n prejmejo reševalci? Ploj Franc, Celje, Stanetova 17-III; dr. Vojteh Hočevar. Celje, Ljubljanska 8-1; Franjo Božič, Celje, Nova vas II; Mareš Hedvika, Celje, Ljubljanska 40; Franjo Cepin, Pilštanj, pošta Lesično; jaušovec Franjo, Celje, Ljubljanska cesta 25: Pavšar Franc IKš Tovarne emajlirane posode Celje; širše Martina, Celje, Ljubljan- ska C. 44; Kolman Jožef, Sele 17, Planina pri Sevnici; PodgorniK Kazimir, Celje, Ljubljanska cesta 52. MLADINSKA KRIŽANKA Pet knjižnih nagrad prejmejo naslednji mladi reševalci: Završnik Branko, Celje, Titov trg 6; Mlakar Zdenka, Laško 141; Jeni Marek, Ljubljana, Kav- barjeva 5; Kegu Franc, Nova vas 33, Celje; Stojan Erna, Nova vas 51, Celje. Celjane prosimo, da dvignejo nagrade v upra- vi tista, ostalim jih bomo poslali po poti. Uredništvo Prometne nezgode v Skofji vasi se je na cesti I. reda, dne 26. 12. 1957 pripetila tragična ne- zgoda. Avtobus z registersko številko S-5912 je povozil triletnega otroka, ki se je igral na cesti. Šofer je vozil proti Mariboru. Na levi strani je videl enega otroka (gledano v smeri vožnje), na de- sni pa še dva. Ko je vozil mimo njih, je predvsem pazil na dvojico, medtem pa je triletni Marko Belušič hotel steči preko ceste. Kljub zaviranju voznik n; mogel preprečiti nesreče. Fantek je pri prevozu v bolnišnico umrl. Starši! Ce- sta ni otroško igrišče! Dne 28. preteklega meseca se je v Levcu ponesrečil kolesar Cater Jože, ko se je vračal proti domu. Bil je precej vinjen. Poškodbe so bile zelo težke, za- to so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Prav ta dan je na Frankolovem voznik osebnega avtomobila Jože Peter- lin iz Ljubljane izgubil oblast nad vo- zilom. Nenadoma mu je postalo slabo. Z nezmanjšano hitrostjo je zavozil s- ceste^ podrl telefonski drog, nato pa še jablano. Šoferju se ni zgodilo nič, so- potnik pa je bil poškodovan. Materialna škoda na avtomobilu je ocenjena na okoli 800.000 dinarjev. Istega dne zvQčer sta v. Zajasovniku pri Vranskem tr.čila dva tovorna avto- mobila. Tovomj^ podjetja »Vino« z Bleda je vozil proti Ljubljani, nasproti pa je . prišel tovornjak »Kovinotehne« iz Celja. Slednji je na zavojtr vozil po- levi strani, zato je prišlo do trčenja. Pripomniti je treba, da je bila cesta zelo spolzka in je pri zaviranju zaneslo vo- zilo precej na napačno stran. Telesno poškodovan ni bil nihče. Materialna škoda na obeh vozilih je 500.000 din. Na Silvestrovo je v Petrovčah osebni avtomobil zadel v pešca, ki je hodil po sredi ceste. Cesta je bila spMDlzka, pa tudi pregled je bil slab, saj je bila zelo huda megla. Nesrečo je povzročil pešec, pa tudi šofer bi zaradi slabe vidljivosti moral zmanjšati hitrost. Pešec je bil teže poškodovan. Prepeljali so ga v celj- sko bolnišnico. ICmalu po polnoči 1. januarja 1958 se je v Prožinski vasi pri Šentjurju voznik osebnega avtomobila Mirko Kel- ner iz Žalca prevrnil s ceste pod nasip. Vzrok nesreče je bila prehitra vožnja. Poškodovan ni bil nihče. Škode na av- tomobilu je za okoli 300.000 dinarjev. POROČILO o GIBANJU PREBIVALSTVA v času od 21. decembra 195? do 4. januarja 1»58. Rojenih je bilo 56 dečkov in 63 deklic. Poročili so se: Zeljko Adolf Jakuš Mejarec, krojaški; pomoč- nik iz Dolenje vasi in Vilhemina Marino, usluž- benka iz Gornje vasi pr: Preboldu. Mihael Močnik, delavec iz Jazbin vrha in Marija Kajt- nar, delavka iz Šentjanža nad Storami. Johan Alfred Landgraf, strojni ključavničar iz Niirn- berea in Jožefa Matilda Goručan. zlatarka iz Celja. Franc Puncer, študent biologije iz Celja in Djurdjinka Kurjak, dijaki:nja iz Zrenjanina. Stanislav Jager, ključavničar iz Proseniškega in Krist'na Germ, poljska delavka iz Loč. Ja- nez 2muc, gradbeni tehnik iz Ljubljane in Ljud- mila Bobnar, kn jigovodkinja iz Celja. Josip Godunc, mizarski pomočnik iz Celja in Palmira Man.ja Mihelič, delavka iz Teharja. Milan Ram- Sak, delavec iz Šmartna ob Paki in Jožefa Pirnat, delavka iz Gavc. Ivan Furjan, ^šofer iz Velenja in Jožefina Garmuš, bolničarka iz Celja. Albert Flis, kovač iz Trnovelj pri Celju in Ivana Crepinšek, poljska delavka iz Ljubeč- ne. Stanislav Zorenč, traktorist in Otilija širaj, frizerska pomočnica, oba iz Celja. Josip Pašek, nameščenec iz Slovenj Gradca in Olga Vidmar, knjigovodkinja iz Črne. Albin Martonoši, geo- nieter :n Štefanija Jerovšek, delavka, oba iz Celja. Stanislav Medvešek, skladiščnik in Jožefa Bogataj, gospodinja, oba iz Celja. Peter Den- žič, nameščenec in Marija Lednlk, gospodinja, oba iz Celja. Ladislav Zagozda, vrtnar in Ana Zupane, krojač-ica, oba iz Celja. Jakob Kralj, strojni ključavničar iz Celja in Olga Pajek, čistilka iz Roginske gorce. Aleksander Karner, pomožni delavec iz Zvodnega in Angela Pajek, čistilka iz Celja. Franc Baša, varilec in Anasta- zifa Pezderec, delavka, oba iz Celja. Fran- čišek Gračner, strojevodja in Zofija Gaberšek, delavka, oba iz Štor. Rudolf Fain, osebni upo- kojenec in Marija Jožefa Žmaher, gospodinja, oba iz" Celja. Albrn Koražija, krojaški pomoč- nik iz Cest pri Rog. Slatini lin Marija Pahuta, šiviljska pomočnica iz Celja. Viktor Lipovšek, krojaški pomočnik in Angela Grobelšek, poni. delavka, oba iz Celja. Jožef Vouk, železokri- vec in Jožefa Gobec, pomožna delavka, oba iz Celja. Franc Zupane, delavec 12 Razgora in Margareta Skamen, pomožna delavka iz Začre- ta. Henrik Uršič, šamoterski delovodja in Ma- rija Ferlež, pomožna delavka, oba iz Celja. Franc Lončar, pleskarski pomočnik iz Celja in Jožefa Burger, boJniška strežnica iz Topol- Sice. MIlan Skale, pismonoša in Elizabeta Gmaj- ner, delavka, oba iz Celja. Umrli so: Ivan Velenšck, vzdrževana oseba iz Ostrož- nega, star 52 let. Letmold Piki, kovač iz Cepi, star 6? let. Marvja Žagar, gospodinja iz Do- briše vas'!, stara 55 let. Zlatko Ilojan, otrok iz Teharja .star 1 leto. Marko Belužič, otrok iz Pre-korij, star 2. leti. Anton Resnik, posestnik i« Celja, star 78 let. Elizabeta Stermerki, prev- žitkarica iz Celja, stara 83 let. Jarko Marguč, otrok i!z Polzele, »tar 3 dni. Frančiška Kapi, »trok iz Podlešja, stara 14 dni. Mirko Ilumski, otrok iz Malei;a Tabora, star 1 mesec. Jožef Pehani, upokojenec* iz Rakevelj. star 71 let. Marjan Nemivšek, otrok rz Marije Reke, star 4 dni. Neža Stefančič, gospodinja iz Kasaz, stara ¥i let. Ivan Petek, prevžitkar iz Vinske gore, star 58 let. Valčka llrovat, gospodinja iz Celja, stara 36 let. Andrej Geršak, osebni upokojenec iz Stor, star 63 let. Anton Kro :itkar z Zeč, star 70 let. Franc Moro, os koje- nec iz Račice pri Radečah, star 6J czijn Bečvar, gospodiTija 7, Celja, stara ^ Fani Kopri,vfek, gospodinja iz Celja stara 67 iet. Z vrelo tekočino se je poparil po gla- vi in vratu Martin Vodovnik iz Bra- slovč. Kolesar je povozil v Vodnikovi ulici Uršulo Venek iz Suhe ob Savinji. Zlo- mila si je nogo. Pri padcu s peči si je zlomila nogo Ana Senčar iz Matk pri Preboldu. Pri padcu si je poškodoval glavo An- ton Rogina iz Žič. 12-letni Franc Druškovič iz Prebolda se je igral s smodnikom, ki se je vnel. Druškovič je dobil opekline po obrazu in desni roki. V Socki pri Strmecu je bil zahrbtno napaden Marijan Borovnik. Posledice: težje poškodbe na glavi in zlom leve roke. Anton Tovornik iz Slane je padel s kolesom in si nalomil rebra. Ivan Ferminšek iz Vrbnega pri Šent- jurju je bil v pretepu poškodovan na nogi. V Cinkarni si je pri delu poškodoval nogo delavec Vlado Hace. V kamnolomu v Pirešici si je pri po- diranju drevja nalomil hrbtenico Tone Zgank iz Gotovelj. Pri žaganju drv je cirkularka odre- zala prste Francu Majcenu iz Strmca. Pri padcu s kolesom si je zlomil nogo Anton Kolar iz I vence pri Vojniku. Pri sankanju si je zlomila nogo Ljud- mila Lorger iz Žalca. Pri padcu po stopnicah je dobil pre- tres možganov Jože Medved iz Bistrice ob Sotli. Pri padcu si je zlomila nogo Marija Vodiišek iz Rogatca. Poledica je v ponedeljek zjutraj pov- zročila nekaj nesreč. Anton Jager in Jožica Sikošek iz Kompol pri Storah sta pri padcu na poledeneli cesti dobila pretres možganov. -Vida Bavdek iz Me- gojnic pri Grižah pa si je pri padcu poškodovala hrbtenico. L. J., iz Celja, Delavska cesta, je v samomorilnem namenu skočila pri že- lezniškem mostu v Tremarjih v Savinjo. Potegnili so jo še pravočasno iz mrzle kopeli in ji rešili življenje. OGLAS V Časopisu je najboljša reklama Trgovsko podjetje na veliko »TKANINA-GALANTERIJA« CBL-iE razpisuje: 1. MESTO ADMINISTRATORKE s perfektnim znanjem strojepisja, 2. MESTO TRGOVSKEGA POMOČNIKA galanterijske stroke. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. CELJSKI ŽIVILSKI TRG TE DNI SKOPO ZALOŽEN Še pred nedavnim smo se hvalili, da so na celjskem živilskem trgu zadostne zaloge najraz- ličnejše zelenjave in drugih živil ter da so po- trošniki zlasti pred prazniki itneli bogato izbiro. . Tudi cene so bile še kar solidne. Zadnje dni pa kaže celjski trg žalostno sliko in zgleda, da je letos že januar zaznamovan kot »kritični mesec« (predvsem za zelenjavo). Mimo jajc, zelja, repe, slabe solate, pora, sla- bih jabolk in še nekaj južnih dišav, na celjskem živilskem trgu v teh dneh skoro ni moč dobiti kaj drugega. Pričakovati bi bilo, da bo topel ianuar vendarle privabil več okoHških vrtič- karjev na trg. Ali naj slabo založen trg že zdaj opominja, da bomo v letošnjih zimskih mesecih stradali zelenjave? Morda pa nam so- cialistični sektor pripravlja prijetno presene- čen je? Cene živilom v tem tednu so bile naslednje: Krompir stari 12—14 (15—16). Kormpir novi 5« (-). Čebula 40—70 (70—80). Česen 160 (120 do iiOO). Fižol v. 90 (70—90). Fižol n. 56 (50-70). Solata 60—80 (60—100). Cvetača 70 (—). Špinača — (200). Motovileč 100 (150—200). Radič 146 (—). Zelje gl. 12-20 (15-20). Zelje ribano 40 (30-50). Repa sv. 8 (15). Repa rib. — (25—30). Pesa 30 (40-50). Ohrovt 25—34 (jO-40). Peteršilj 40 (70 do 100). Zelena 40 (40—60). Korenček 40—50 (20 do 60). Koleraba — (30). Hren — (100—150). Pa- prika — (100). Por 40 (60). Reilkev 18 (30-40). Sadje suho — (80—100). Slive suhe 280 (—). Fige suhe 160—220 (150-160). Orehi celi 210—220 (220). Orehi luščeni 700—740 (700). Rozine 401 (—). Marmelade 100 (—). Med v staklah 100—250 (—). Limone 300 (—). Paradižnik konzs. 90 (—). Po- maranče 20—210 (—). Orašidi 380 (—). Jabolka 70-80 (40—100). Mleko — (36). Smetana — (240). Skuta — (160). Maslo — (520). Trdi sir — (380). Zajci (100—300), Kure (400—650). Piščanci — (300—350)., Jajca 20-23 (20—25). Koruza — (40 do 50). Pšenica — (50). Mandarine 220 (—). Man- deljni jed. 1400 (-). Purani - (1400-2000).