123. številka.
Trst, v torek 3. maja 1904
Tečaj XX iX,
Izhaja vsa k dan
ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob uri zjutraj.
Mftaezne številke ae prodajajo po 3 novč. (6 stotink) » B-nojra tobakamah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, C«'ji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, &t. Petru. Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd.
OjlA«« In naročbe sprejema uprava lista „Edinost", laa Mol!n piccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer.
•M oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, jame zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON gtv. 870.

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć!
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 iercn, 3 mesece 6 krom. Na naroČbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranktvaas
pisma se ne sprejemajo tn rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDN1ŽTVO: Ulica Torre blanca it v. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastni* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. la Poštno-liramlnleni račun Št. 841.652.
Vojna v vztoćni Aziji.
(Brzojavne vesti.)
Boji na reki Jalu.
MUKDEN 2. Dne 29. sprila je prekoračilo 1500 Japoncev z 12 topovi reko Jalu pri Ambikhe. Japonsko topništvo je eilno strel; tlo na ruski oddelek obstoječ z 2 j fcompanij, 2 stoto j in 2 gorskih topov pod pod-l»<Jkovniktm Gusevtm. Oddelek se je umaknil v popolnem redu v utrine pozicije zi bojn > črto. Rus imajo 5 ranjenih.
PETROGRAD 2. (Uradno.) Od 4. ure včeraj ejut aj silno obstreljavajo Japonci naše p -zicije pri T^urenČenu ;n Potientizni. Vsled .irenuči japonskega topništva te je umaknil general Safcu'ič iz svoje pozicije pri Tiuren -acu. V trenotku, ko je bila oddana brzojavka, se umkajo čete v popolnem redu, medtem ko traja se boj pri Potientizni.
PETROGRAD 2. (Uradno.) V poročilu generalnega štaba o dog ds.h ca reki Jalu od 29. ca 30. aprila te glasi dalje. Dae 29. aprila ob 10. uri predpoludne je začel pre koracati rt ko pri Ambikh* in Sjgopudze aponski cddelek broječ 1500 mož pehote z 12 topovi. Xa ustju reke Jalu pri Ambikhe te je nahajal mali ruski uddslek pod podpolkovnikom Gusevom. Vsled neprenehanega etrdljaL^ * obeh japjnskih baterij se je moral uaiakniti? Gure/ je bil ranjen na g avi in na ievi roki, tako so bili ranjeni tudi 4 vojaki. Naši gorski topovi niso mogli zaradi oddaljenosti c 'povaljati na streljanje. Po tem je bila pos.ana oddelku pomoč z ukazem, naj prt žene Japoi.ce čez reko.
General Miščenko je poročal, da so ja- j p nske ladije 29. apr.'a skoz 20 minut atre-
ale na ust u reke Jilu na naše čete, ne da ! bi napravi.e nikake šsode.
V lokavu je vse m rno. Dce 30. aprila s> obstreljevali Japonci od 10. ure predpo-< dae do 5 ure popolaioe iz svojih baterij na levem bre^u reke Jalu, kjer imajo 24 poljskih topov in 12 itanjš h topov v neki lobro označeni utrdb", : aša pozicijo pri Kiulientšengu. Sovražnik je oddal okolo j 2000 strelov. Naše Čete so hrabro vstrajale v svoj h pczcijah v Kiulientsergu.
PETROGRAD 2. (Uradno.) V poročilu treoeralnega štaba o dogodkih na reki Jalu i 29. in 30. aprila se glas na koneu : Dae aprila zjutraj, so š!i Japonci zopet pri L adjagu čez reko Jalu in so napali naše čete, ki so stale na višinah pri vasi Khusan, ter so obšli njih levo krilo. Vsled znatte ' premoči japonskih vodnih krdel, s* je moral ntš oddelek umakniti od vasi Pctietintzi, kjer je bil rtzvrščen. Naše zgube v poz ciji pii Kiul entšengu so bile: Padel je podpol kovnik Pakalov, tež»o je bil ranjen na glavi povelj n k »>. topničurske brigade podpolkovnik Mahler. Nadal e so bili ranjeni : Pol kevnik Nester, stotnik Vorubjev, stotnik II. razreda Lapojn.kov, poročnik Filadelfov in
PODLISTEK.
78
Teodora.
Povest.
Hrvatski spisal ETgrenij Kumlžie, prevel J. S.
Drugi del.
VI.
—	Dolžan mi je za delo.
—	A kje je drugi tisočak ? je vprašal kapitan ostro.
—	Drugi?
—	Da.
—	Jaz imam samo enega.
—	Kako ti je došel v žep ?
—	Našel sem ga, verujte m: ! Zakaj bi vam ne povedal resnice ? Pripravljen sem prisegi, da sem ga naš al.
—	Ćud no ! Kako srečen si: vse najdeš! Ali smo tudi mi nekaj našli na tvojem stanovanju, veš pri enem zidarju v starem me-fetu, v tvoji eobici v pcd*trešyu. Zakaj se trtstš ? J
stotnik II. razreda druzega bataljona saperjev AtrošSenkov. V poziciji pri Khu-anu je bil težko ranjen na glavi poročnik 22. polka Antropov. Zguba vojakov ni še natanko določena, kolikor je do sedaj znsno, bo bili 3 mrtvi in 19 ranjenih.
TOKIO 2. (Reuterjev biro.) Minoli torek so pričeli Japonci napad na J,iiu. Bjj je trajal sredo, četrtak, petek in eot»oto. Za včerajšnji dan je bilo pričakovati odločilne b tice. V četrtek so prekoračili JapoLci reko Jalu ter so ee koncentrovali na nje desnem bregu. — V sjboto se je vrš.l boj na dolgi črti, med katerem bo streljale baterije čez reko z velikimi topovi. Včeraj se je pričel zopet boj ob svitu. Število ruske vnj-tke 83 ceni na 30 000 mož. Japonci poročajo, da so bile njihove zgube male.
TOKIO 2. (Reuterjev biro.) Včerjj ob 11. uri predpoiu lne so zapustili Rjsi Antung, Katerega eo zapalili ter so se n%to umaknili v Lcngvangiecg. Japonci čuvejo ustje reke JaIU.
DUNAJ 2. Tukajšnje jsponeko posla ništvo je priobčilo o včerajšnjem glavnem boju ca reki Jalu sedeče poročilo: Včeraj rjutraj je napadla naša prva armada sovražnika, ki je z sedel Kiul engčen. Ruske čete so se umuknile, nakar eo japonske divizije zasedle KiuliergSen in severno ležeče višave.
TOKIO 3 (Rruterjev biro.) Po petdnevnem boju je prekoračila prva japonska armada pod generalom Kurokijem reko Jalu. Rusi so se umaknili pred japonsko peho o iz Kulientšanga in z v.šav desnega brega reke Ih). Japonci 9) obšli levo krilo rmke pozi-ci e, na kar sj se Rusi umaknil*'. Japonci so začeli v torek prehod če; reko med n?pre stanim streljanjem ruskih čet.
V petek ST R'isi obstreljavali mesto Vidšu. Prehod čez reko je pričel na m os1, u narajenem iz čaln ,v južno od Vidšu v soboto ob 3. uri zjutraj. Ob li. uri zvečer je bila vsa divizija na desnem brega reke ter je zavzela bojne | ozicije. V nedeljo zjutraj je začela napredovati japonska peh.ita proti vifavam, nakar so se Rusi umaknil*. Pri Vidšu in okolici so imeli Japonci 2 mrtva in 50 ranjen h.
General Kuropatkin v Mukdenu
MUKDEN 2. General Kuropatkiu je doBpel danes zjutraj eemkai, je pregledal vojsko, ogledal potem mukdenako okolico ter je popoludne z »pet odpot .val.
Nevtralnost skandinavskih držav.
KOD AN J 2. V prestolnicah vseh treh skandinavskih držav so bila dane3 priobSeoa z ozirom na rusko-japonsko vojno načela glede nevtralnosti t-eh djžav.
Japonska eskadra
TOKIO 2. Eskadra pod poveljništvom admirala Kamimura je dospela 26. aprila v Gensan. Vs ed trajajoče megle ni mogla izvršiti nameravanega obstreljevanja Vltdtvo-stoka. Ko je eskadra dognala, da je bil Da paden parn k »Kiuš u Miru«, ga je šla iskat.
Eskadra je zopet prišla pred Vladivostok a se je radi trajajoče megle zopet vrnila v Gensan.
Mobilizacija.
PETROGRAD 2. Zbirka zakonov pri-občuje sestavo 3 sibirskega vojnega zbora.
Zdravstvene stvari.
PETROGRAD 2. Vodstvo zdravstve-j nih reči pri mandžurijski armadi je prevzel glavni poobkš^encc rudečega križa general T repov.
V Port Arturju.
PETROGRAD 2. Specijalni poročevalec ruske brzojavne agenture je poročal včeraj iz Port Arturja t Pripetilo se ni nič novega.
Na nekeaa ruskeai vojaku, katerega je zadela japonska kroglja eo se pokazali znaki rastrupljenja z plinoai, vsled česar se je do-| gnalo, da rabijo Japonci lydit.
Oddelek Japonske eskadre v reki Jalu.
TOKIO 2. Kapitan vojue ladije »Misvac poroča : Oddelek ob^t ječ iz ladij : »Maya«, »Uji« i a še^t torpedovk je plul včeraj po reki Jalu navzgor ter so streljale na savraž-nika. Ko so plule ladije nazaj, je nenadoma napadlo rusko topništvo torpedovke. Vea oddelek se je po polurnem siinem streljanju vrnil, na da b; imel zgub (?) v Jugamfj.
Avstrijska zbornica.
(Brzojavno poročilo.)
DUNAJ 2. Med došlimi vlogami se nahaja interpelacija posl. Spinč ca in drugov gleda prepovedi hrvatskih zastav od strani okrajnega glavarja na Voloskem povodom ob sta cesarjevega v Opatiji ; natlalje inter pelaoija Herzoga in drugev gh. da p< stopanja tržaškega namestnika pri sestavljanju volilnega imenika za volitev mestutga zbora tržašiega; posl. Bcnnati-ja in drugov glede neke pravde, pričete proti nekemu italijan skemu vseučilišenemu t-lušatelju.
D slovna Čitanje dosiih vleg je trajalo do 4. in pel popoludoe. Potem je predsednik sklicevaje se na običaj, ki se je izvrševal brez ugovora nekaj let sem, da »o se nsmreč izvrševale volitve, ki so bile na dnevnem redu brez ozira na to, se je li prešlo na dnevni red ali ne, odredi volitev kvotna deputacije, nadomestnih vol t3v v odseke in volitev dveh zapisnikarjev. (Z vahni protasti na češki straoi.) Poslanca Straoskv in Prašek sta se oglasila i a besedo. Med tem je že pričelo oddajanje volilnih listkov. Po dokončanem glasovanju je protestiral posl. Stranskv energično proti novemu kršenju poslovnega reda od straui predsednika, ki se je izvršil pod vplivom levice.
Predsednik Vetter je izjavil, da je nje-g >vo postopanje popolnoma pravilno. (Burni protesti na češki strani.) Poslanec Prašek je energično protestiral proti nasilju predsedni-
kovem izjavivši, da bo ponavljanie takih na-ailstev primoralo češke poslance, da bodo odbijali silo s silo. (Živahni oho-klici na levici.) Zdi se, da je postopal predsednik sporazumno z vsemi velikimi strankami ne izvzemši desnice. (Burni vzkliki pri Mladočehih.) Posl. Strauskj je zavrnil opazko podanca Prašeka, kakor obrekovanje, v kolikor je s tem menil tudi Mladočehe.
Predeeinik je izjavil, da sa ni glede svojega poBtcpanja dogovoril ni z Mladočehi ni s kako drugo strauko, ampak da je postopal iz lastne inicijative držtč se poslovnega reda.
Posl. Cjch je p^otestoval proti postopanju predsednikovem, ki ravna po ukazu vlade. Po repliki pcel. Prašeka, kateri je očital 8tran9kyju, da se je oglasil za besedo še le po dovršeni volitvi, je konstatoval Mladočeh Heinrich, da se je Stranskv takoj in sicer ponovni oglasil za beaedo, ko je predsednik prijavil, da se bo vršila volitev.
Prihodnja seja bo jutri.
je, Bii3nivša Karlovo deanico, vstala sedaj in rekla mestnemu kapitanu :
—	Jaz miBlim, da vem, kja je drugi tisočak.
—	Vi veste ? Možno je, da se ne varata, je prikimal kapitan.
—	Kaj si dal Larisu pred dvema urama na >molu« Adamovičevem ? je vprašal Karlo Francetič Bernaro.
Sindro Bernara sa je stresel. Mestni kapitan ae je začudil. Karlo je začel pripovedovat1, kako sta se on in Teodora dogovorila, da bosta pazda na Larisa, na vsaki nje gov korak in kako je Teodora došla na Reko k njemu.
—	Vi ste, gospod, na Etanovanju pri svojem stricu, je rekel kapitan.
—	Da ; gospica je došla k nam. Moja teta je priredila vse, kar nama je trebalo, da sva se preoblekla v msškare. Ko ee je zno-čilo izišla sva in sva p3vaodi iskala Larisa. Slednjič sva ga našla. Uro časa sva hodila
Brzojavne vesti.
Cesar v Budimpešti.
DUNAJ 2. Cesar se je odpeljal s svojim spremstvom danes ob 2. uri popoludne z dvornim vlakom v Budimpešto.
BUDIMPEŠTA 2. Cesar je dospel semkaj ob G. uri popaludne. Na kolodvoru so ga pričakovali ministri, na čelu minister-ski predsednik Tisza, mnogo članov magnat-ske in poslanske zbornice, na čelu oba predsednika. Bil je prisoten tudi vojvoda Teck. Občinstvo je casarja na potu iz kolodvora v palačo navdušeno pozdravljalo.
Loubet dospel v Pariz.
PARIZ 2. Včeraj zjutraj j8 do3pel predsednik Loubet. Občinstvo ga je med vožnjo cd kolodvora do Elizejske palače spoštljivo pozdravljalo.
Dogodki na Balkanu.
CARIGRAD 2. General De Giorgis in njegovi pobočni ki so pregledali v Solunu pred odhodom na "nadzorno potovanje, ki se ima te dni pričeti v B tolju, vsa orežniška zapovedništva, uprave, vojašnice in postaje, katere bo našli v Deugodnem stanju.
CARIGRAD 2. Poslanika sporazumnih velesil sta urgirala v soboto pri turški vladi vravnavo še ne rešene linančne strani orož-niškega vprašanja. Giede vprašanja o pogodbah, je zatrdila turška vlada, da ima Hilmi peša že tojadevne instrukcije, da se z:morejo torej pogodba inozemskimi orož-niškimi častniki podpisati.
CARIGRAD 2. Tukaj gre glaa, da se sultan trudi, nagniti kneza Ferdinanda, da ga obišče v Carigradu, kar je tudi glavni namen misije Mlin r paš?.
CARIGRAD 2. Turška vlada prekli-euje najodločneje vest, da ho bili Alohame-danei v Bitolju nahujskani proti inozemskim orožniškim častnikom, kateri imajo tje priti.
—	Jaz... ee.... ne tresem.
—	Da, danes še le smo izvedel' za tvoje stanovanje. Žena z darja, pri katerem je na stanovanju, je našla v njegovi BDbi v podstrešju sivo euknjo, umazsno ol krvi, pa nož.... oprostite gospica ! — je zavra 1 kapitan zadnji stavek, obrnivši se proti Teodori.
—	Tisto ni moja auknja... je zajecljal Bernera.
—	Zidarjeva žena je b.la čula, kakor tudi drugi, da je imel ubijalec Datcica na sebi sivo suknjo, videla je pri njem mnogo denarja, našla euknjo in nož, pa nam je to prijavila danes, je pripovedoval meBtni kapitan in nekaj mislil ; hkratu pa je vprašal Bernara : Ti torej ne veš, kje je drugi tisočak ?
—	Simo enega imam. Prisezam, stokrat sem pripravljen pr Beči.
—	Verujem ti, da bi prisegel tudi tisočkrat ! je prikimal kapitan.
Teodora, ki je nepremično gledala v tla,
za njim, od daleč, da naju ni opazil. Laria se je na >molu< sešel...
—	Umejem, je pripomnil kapitan.
—	Ta mu je nekaj dal, je zvrsil Karlo.
Kapitan se je malo zamislil, pak je pozval dva tajna člena »javne varnosti« ter jima naložil, naj mu takoj dovedeta Larisa.
—	Takoj! Idita ! Xaj gresta z vama tudi dva stražarja ! Saj vesta, kje ga moreta najti ?
Detektiva sta odgovorila, da vesta, ker sta vedela, da Laris vsako noč karta v neki mali kavarni. Kapitan je zapovedal na to stražarjem, naj odvedejo Bernaro v zapor, pak aa je začel razgovarjati s Karlom o tem dogodku. Ostrt ure kasneje je rekel Karlu in Teodori, naj pokrijeta Byoj obraz a krinko, kajti čul je korake na atopnjicah. V malo trenotkih je bil že tu Liris z detektivoma in redarjema. Bled, v črni obleki, ae je poklonil pred kapitanom in se je ozrl po obeh maakarah.	(Pride* še.)
SRK DEC 2. (B dg. brzoj, ag^ncja.) Na čast odhajajočemu diplomatičnemu agenta markiju Imperiali-ju, ki se poda na svoje novo me slo v Beligrad, je bi včeraj v knežji palači dvorni obed, katerega sta se udeležila tudi vojaška italijanska atašeja iz Srtdea in Car grada.
Vojaška imenovanja.
DUNAJ 2. Vojaški naredbeni list priob-čuje imenovanje vojnega ministra Pitreicha maršalom. Nadalje so bili imenovani : Gene rali konjen ,štva : podmaršal vitez Merten?, poveljnik ♦>. zbora in veliki dvornik knez Liichten?tein ; marša i : p!. Horsetzkv, vojaški poveljnik v Zadru, in Schoiach, poveljnik 9 abore. Poveljnik terezansse vojaške akademija Drahticjm dt je imenovan počaatnim maršalom. Nadalje je bilo imenovanih 15 pod-maršalov, 31 generalnih majorjev in 9 majorjev.
Imenovanja.
AVIE3BADEN 2. Cesar Viljem je po delil min stru za javna dela Baddeju dedno plemstvo ter je imenuval zapovedujočega generala v Frankobrodu L:dequista na mesto WalJersee-ja, generalnim inšpektorjem tretje armadne inspekcije.
Iz Švedske.
8TOKHOLM 2. Državni zbor je dovolil šest milijonov kron v svrho gradenj novih ladij za vojno mornarico.
Severne zrezne države.
NVASHINGTON 2. Državni dohodki Severnih zveznih držav so znašali v mesecu apr lu 41,529.422 dolarjev, državni troški pa 47,030.000 dolarjev.
t Grof Kevertera.
RIM 2. Danes nredpoludne je bila v cekvi S. Maria deli' an ma svečana Črna maša za pokojnega bivšega p >slan:ka pri Vatikanu grofa Rsvertera, kat;ra so se ude ležili : avstro ogrska poslanika grf f Szecsin in gref Lutzow z osobjem po-liništev in ves pri Vatikanu akreditiran dipioaiatični zbor, več kardinalov in mnogo prela to v ter odlični člani avstro ogrske kolonije.
Štrajk.
TEME&VAR 2. Zidarji, krovci in de lavci, približno 4O0O ossb štrajka ter zahteva povišanje mezde. Zidarski mojstri s.> deloma privolili v povišanje. Mir se dosedaj ni kalil.
Za slovensko nnlTerzo v Ljiljani.
Na Dacaju, 1. maja 1904.
V sobot_> ob o. uri popoludne se je vršil na Dunaju shod elovens&ih akadem kov, da se izreče o zadnjih dogodk h na dunasii univerz: in da maa f^stuje zi slovensko vseuči-1 šče. Zbrali sa je okoli 200 slovenskih dijakov vseh dunajskih vis,k h šol. Shod sta obiskala tudi češ<ta poslanca C i p e r a i o Sokol. Imenom sklicateljev — gg, Grafe auerja, Rutarja in Žerjava — je otvoril shod pravniški kandidat Žerjav in določil dnevni red. Na to je pjročal med. Hočevar o zadnjih d godkih na duoajski univerz . Kon-etatovsl je, da je rektor začel izzivati z okli-e-«n na aemšito d.jaštvo od 8./III., ki ;e seveda frovzročil opravičen protest s'ovsn-skega dijaštva. Nemški burši so nas tedaj napadli na zabroten ničin, a za nas se ni nikdo potegnil, čeprav se nam je delala krivica. Vspeh vsega tega je b i, da se je vse nenemško djaštvo združ lo. Ssdaj so nam cd govorili z naglo Bodbo in z okl'com, ki proklamira univerzo za nemško posest. Tako daleč smo že, da Nemii odrekajo S.ovanona uživanje kulture, ki pa niti nemška ni, ampak zbrana po učenjakih najrazličnejših narodno-etij ! G jvornik je predlagal sledečo spomenico :
»Visokemu akademienemu senatu «». kr. veeuč lišča na Dunaju!
l*važu]č razglas, ki ga je po sklepu visokega senata izza 29./III. 1904 njega magni-ficenca rektor dr. pl. Escherrich, objavil dne 20/I V., usoja si slovensko dijaštvo dunajske univerze, po sklepu shoda, ki se je vršil dne 30. aprila 1904 v Budjevički pivnici (Alser-Btrasse št. 7), podati visok, senatu sledečo iz« javo v blagohotno uvaževaoje :
Z ozirom na to, da morajo akademične obiasti smatrati slovenske dijake kakor avstrijske državljane, za popolnoma enakopravne akademike, ker ima vsak avstrijski državljan ki si je pr.dobil vsposobijenost z* vseučilišče, takoj pravico do i matrik ulacije na vsaki ces. kr. visoki šoli kakor reden slušatelj, omenjeni dijaki ne morejo smatrati za pravo, da je jednako pospeševan e vseh dijakov edino le v študijah karakteričn in temeljni znak visokih
šol, ker dobro vedo, da je enakopravnost po drž. zakonih zahtevana :n zajamčena v v s a-k e m o z i r u akademikom vseh avstrijskih narodov. To še izlasti na največji ces. kr. dunajski univerzi, ki je vzdrževana od davko plečevalcev vse Avstrije.
Slovensko dijaštvo dunajske univerze si je bilo vedno v svest , da je namen nage »Almae matris« pred vsem, gojiti pravo znan stvenost in značajnost. Ce pa je v dosago pr-vfgi namena potrebna svoboda akademičnega pouka, je i^totako za vzgojo značaja potrebaa dovoljna svoboda akademičnega življenja in izlasti še svobodni razvoj našega društvenfga gibanja.
V tem pravem umevanju naše »Almae matr'sc so se slovenski d jaki vedno pokoriii naredbsm akademičnih oblastj in že vsltd svojega naziranja niso nikdar nameravali ovirati estalih komilitonov v nj-hovem društve nem in akademčnem življenju. Žito pa tudi slovenski dijaki ne morejo prevzbti odgovornosti za žalostne dogodke ob koscu zimskega tečaja. Tembolj jih je pa iznenadilo, ia nikakor ne morejo smatrati tega koraka za pomirjevalnega, da je visoki senat v svoji izjavi zahteval spoštovanje in pripoznanje šfg in navad le enega dela dijaštva, kar bi se lahko napačno tolmačilo, češ, da šfg in na vad dijaštva ostalih naroinosti, ki se pojavljajo v društvenem življenju, ni treba sprštovati in pripoznavat'. Takfga tolmačenja nikakor ne moremo smatrati kakor namen visokega senata, temveč upamo, da bo vUoki senat tudi nas v našem društvenem življenju podpiral in da tudi nam nakloni svojo dobro hotnost. Vis. senat sprejmi izraz našega naj odličnejšega spoštovanja«.
Za slovensko univerza v Ljubljani je govoril I. L'. C. J. Žerjav, ki utemeljuje (to utemeljevanje prinesemo jutri) sledečo resolucijo:
»Dunajsko slovensko dij?štvo znova zahteva, da se takoj ustanovi v L'ubijani slovenska juridična fakulteta, ki naj se razširi kar možno hitro v popolno vseučilišče. To zahtevo opira na narodna in kulturne razloge. — Razbremenitev prenapolnjene dunajske univerze na korist novih vseučilišč se mu zdi nujno potrebna. Slov. dijaki zahtevajo danes svoje vseučilišče s tem večjim povdarkom. ker so po zadnjih razg ts h rektorja dunajske un-verze izgubili prepričanje, da s ; z njimi ravna kakor jednakoveljavnimi slušatelj?. — Z* hteva po slovanski un verzi izvira iz principa kulturne osamosvojitve vaeh avstrijskih narodov, ki je od nekdaj bila glavna točka slov. kulturnega programa. L. 1873 zaključena reforma avstrijskih visokih šol, ki jim je prit'snila pečat izrecno-driavnih zavo.lov in se je z neko bojaznijo izogibala vsake narodne barve, je delo zastopnikov nemškega naroda. Danes uvidevajo tuli Ntmci, tla se t) stališča ne da vedržat', —dokaz temu odlok rektorja dunaj. univerze, v katerem heče temu zavodu dati nemški značaj. l/praviče-n ^st zahteve po nartdu h univerzah je po tem j takem vsaj v principu priznano od vssh stranij, j torej tuli zahteve po slov. univerz". Dokbr pa tej zahtevi ni ugodeno, eo slovenski di- j jaki prisiljeni zahtevati, da se \ zdrži status <|Uo, ki izključuje vsako p.vlarj&n^e kakega narodnega etal šČa od strani akademičn h organov«.
Nato se je oglasil k besedi poslanec C i pera kakor zastopnik Mladočehov. V imenu svojega kluba je izražal simpatije V3em nenemškim študentom, osobito Slovencem, ki opravičeno zahtevajo svoje vseučilišče. Zagotavljal je pomoč, češ, da niso za nami le Češki poslanci, ampak tudi češki narod v celoti. Poslanec Sokol je rekel, da je boj Slovanov za enakopravnost star in da se je on že 1848. leta bojeval za slovanske šole. Zato priporoča mladini vstrajnost. V ostalem kaže na skupnost interesov mej Slovenci in Cehi. Predsednik se je ob viharnih ovacijah iskreno zahvaljeval poslancema za njiju obisk in je rekel, da je njegov pozdrav tem pravičnejši, ker se od 15. slovenskih poslancev niti eaemu (!!!) ni zdelo vredno priti na naš shod (ogorčeni mejklici !).
Tretji referent, phil. Marinko, je omenjal, da izvira nemški pritisek na nas. deloma od nemškega duha prefesorjev, še bolj pa od organizacije nemških buršev. Zato je organizac ja nenemškega dijaštva tembjlj potrebna. Zatiranje slovanskih dijakov di Du naju in v Gradeu je postalo sistem! Predlaga Bledečo resolucijo:
»Slovensko dijaštvo dunajskih visokih šol, zbrano v »Ba iweiBserbierha!le« dne 30. aprila 1^04, pozdravlja z navdušenjem soli
darnost vseh d jako v nenemških narodnosti na dunajskih visokih šolah v boju za svoja prava ter poživlja svoje nenemške kolege na ostalih avstrijskih vseučiliščih, naj ee združijo v trden jez proti nemškemu nava'uc.
Končno je bila vsprejeta ša Bledeča resolucija :
»Slovensko dijaštvo se izjavlja solidarno s predsedniki društev, ki so podpisali protest nenemškega dijaštva proti kršenju njegovih pravic od strani rektorja in profesorskega kolegija tehnične vis. šole in poživlja slovenske zastopnike v državnem zboru, da z vso odločnostjo zahtevajo razveljavljenje neutemeljenih kazaij, ki so zadele tehnike gg. V. Bošnjaka, C. Bresana in V. Rens de Mirza. Nato je bila izvoljena deputacija, k! ponese memorandum rektorju, in g. Žerjav je zaključil shod.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 2. maja 1904.
Ob reki Jalu so začali grometi topovi. Ali zapomnimo si: to niso še veliki dogodki, ampak preludij todočim velikim dogodkom
—	v južni Mandžuriji. Da, v južni Mandžuriji. Tik ob reki Jalu bo bojev, ali ne odločilnih bojev. To je trdno našs uverjenje.
Pred kakimi 14 dnevi je bilo v Petro-gradu pod predsedstvom carjevim veliko vojaško posvetovanje oziroma na vojno. Na tem posvetovanju je bila — prosimo, to si treba zapomniti — taktika, določena svojedobno od generalnega š^aba ruskega, uadomešeaaa s povsem novo taktiko, in to na osnovi vojnih načrtov japonskih, ki so bili prišli Rusom v roke. Te dni bomo čitali poplave vesti, kako so bili Rusi tepsni in kako so se morali umakniti. Čitateljem priporočamo, naj ^ohra-njajo hladno kri in naj se ne dajajo vznemir-! jati po teh vesteh. Da, da, in še enkrat da: Rusi se bodo v resnici umikali ob reki Jalu! Ali to umikanje bo proračunjeno taktično maskiranje z višega strategičnega gledišča. A tudi z japonske strani l o ssdanjim napadom ob reki Jalu več noma nsmen — pr.krivanju resničnih namenov ! Ru-i vedo dobro, da glavni cilj Ja-potcev je, da zopet z veliko silo udar jo na Port-Artur, da bi v obližju izkrcali kakih 30—iO že pripravljenih traesp rtov, in sicer deloma med Port Arturjtm in Njučvangom na zapadtem obrežju poluotoka L'aotung, bržkena v zalivu Society pri Kinctu u, de-luma pa na vzhodni obali tega poluotjka med Daljoj m in Tičvang ho, eventuvelno pri Takušvanu. Saj je znano, da so Japonci že s torpedinijerami sondirali obalno ztmljišče za izkrcavanje pri Pičevu in Takušvanu ob ustju reke Jalu, torej v neposredni bližini ruske utrdbe Anlung na desni strani reke Jalu ali preko pota v Vidžu v Koreji.
Fakt je ta, da so Rasi pogodili ves japonski načrt in so temu primerno ukrenili vse stratfg čce o iredbe, ki jih imperativno zahteva bituvficija na bojišču. V tem je tudi pojasnilo za dejstvo, da sa Rusi ne bodo preveč angažirali ob reki Jdlu, ker ne mislijo omogoč ti načrti Jap^ncav gieda na Port-Artur.
N številni izgledi iz ruskih vojen, zabeleženi v zgodovini Rus:je, potrjajo tudi danes nsse menje in prepričanj?, da je sedanjim bojem le namen markiranja — to je : R'isi hočejo zvabiti Japonce čim dalje od Djihove ()api n^kc) operac jske baze. V Maa* džur.ji pa bodo vrs li svoj krvavi posel kozaški polki.
Te dni bo gotovo ranego krika v japo-notilskem tahoru. Vsaka praska bo velikanska bitka, veaki strel velikanski vspeh Japoncev. Na to treba biti pripravljeni. Čitatelji pa naj izvola pazno prečitati vsikdar resna in resnicoljubna poročila ruska o dosedanjih bojih ob reki Jalu, in ne izbegne jim fakt, da Bi še nikjer niso stale nasproti veče vojne ma?e. Na iuski strani eo bili — v doBeda-njih spopadih angažirani le mali oddelki —
—	dve trije stotnije, dva, trje topovi — in so se previdno in v redu umikali (ako je bila premoč na japoDski stran ) v utrdba za bojno črto.
Neki nemški list iertka to-le sodbo: »V glavnem se dobiva utis, kakor da se Ruai ne bodo preveč upirali ob reki Jalu in da hočejo Japonce zavesti v razvijanje čet v Mandžuriji. Kajti poraz japonske vojske, ki bo imela za hrbtom veliko reko, bovspričo izborne ruske kavalerijepomenjal nje (japonske vojs.e) popolne pogub o«.
Da, da, počakati treba, da se boj pre-i nese na tla, kjer bo mogla s delovati ruska kavalerije. Torej še enkrat priporočamo Čitateljem: nič se ne vznemirjajte, ko boste čita.i poplavo tartarskih vesti, ampak ohranjajte mirno kri in trdno vero, da ee bliža veliki — slovanski dan ! !
Posledice vojne postajajo ža sedaj jako občutue Japonski. Ia-dustrijalni in komerejelni krogi tožijo radi popolne stagnacije njih kupčij. Oni govore o neizogibni potrebi, da se grade nove železnice. Ali ni denarja! Vlida se je odločil?, zaprositi ptuji kapital za fodelovanje. Prepričani moremo bili — pravi »Charbinaki, Vefetnik« — da bodo japonske železnica le , po imenu še japonske, v resnici pa bodo v j amerikanskih rokah. To bo začetek procesj, 1 ki napravi iz japonskih filipinske otoke.
Glede vprašanja o posredovanju.
Il Petrograda poročajo, da je rusko Časnikarstvo z velikim zadovoljstvom uspre-fjeio okrožnico ministra za zunanje stvari, grofa Lamsdojffd. »Novoje Viemja« p ša, da se navadno pojavlja mistl o posredovanju, kadar se ena vojujoSih strank začenja utrujati. Značilno je, da je angležko novinstvo najprvo prišlo na dan s sporazumljenjem. O posredovanju se bo moglo pa še le govoriti, kadar sa vojna resno prične. O tem Be ne more še reči, ker ni bilo do seda) ša bitke. Rusi menije, da se ramore do3edaj govoriti le o 80 dnevnih vojaških vajsh. Ako se v takem položaju govori o posredovanju, je to sramotenje ruskega čutstva.
Vojna na skrajnem vztoku je postala sedaj v Rusiji popularna, vz'ic teaou, da so bili v začetku mnogi proti njej. Rusko občinstvo se Čuti solidarno z državnim organiznom ter meni, da vojne ni emeti končati lahkomi-šljeno. Okrožnicajministra Namsdoi Hi je ter. j navdušeno pozdravljena kakor znamenje solidarnosti med dižavo in prebivalstvom. Tudi »Novosti« priznavajo, da je v sedanjih oioli-ščinah vsako posredovanje v principu nedopustno.
0 parlamentarnem položaju v Avstriji.
Dne 30. m., m. je zborovalo polja«o »kolo« in predsedstvo »kola« je imelo ras-govore z o Isekcm četoric3 nemških strank. Resolucija, ki jo je vsprejelo »kolu«, ne daja nikakega pojasnila g'ede vspthov polskcgi posredovanja, marveč izreka le zaupanje parlamentaiiški komisiji kola, ter je pozivi a, naj dovoljuje svoja tizadevna prizadevanja. Zaključek pa, ki izreka nado, da bo md podpirala prizadevanja Poljakov, nam zvent iekako kakor — graja vladi.
Na posvetovanju n.ed Nemci in Poijaki tudi ni prišlo do nikaktga sklepa in Leka nemško nacijonalua kor<spondenca pravi, da je situ racija ista, kakor j9 bila pred posredovalno akcijo Poljakov, a ti p »slednji da le iščejo pot;, po kateri bi m >g!i von iz posredovanja.
Gospod Kotrber jc pozval k sebi P--Ijake, da jim pojssai. kaj je prav za pr.-.v hotel reči na oni konferenci, k j je odklonil posredovanje, češ, da bi bilo to odijozno. Sploh je že navada ob vseh. Koerberjevih enuncijacijah, da treba fakat1, kij poreče naslednjega dne v pojasnilo svojih besed prejšojega dne...! Sedaj je pojasnjeval, da on ni menil tako, kakor so ga ljudje umeli, ampak drugače ; cn da ai odklonil posredovanja, ampak 1h sedanji čas, da sa mu ne zdi
umesten..... Mislimo si veliko povoden) !
Nekdo je v nevarnosti ; z zadnjimi iuo*mi se bori z raz jučenim vodnim elementom ... še rekel ko trenotkov in mož bo neizogibno irgubljer. Nikdo \sl st ji ob kraju in gleda in govori potapljajcčemu se: jaz te hočem rešiti, ali sedaj ni še um?Bten trenotek za rešilno akcijo... ! Parlamentarna situvacija je v akutni nevarnosti iu vsaki hip jo utegnejo zagrniti valovi češko-nemškega nasprot3tva. .. dr. Koerber pa govori, da sedaj se mu nn vidi pravi čas za posredovanje. Seveda se mu ne vidi pravi čas; on hoča rešiti svojo ministersko ekzistenc-ijo.
Vstaja Hererosov v južno-za-padni Afriki.
Iz Berolina poročajo, da je cesar Viljelm na predlog državnega tancelarja g rt f* Bule \vi sklenil, da polkovnik Ij9u'\vdin ob irii vrhovno poveljn štvo v južnozapadni Afriki. Lautvrain bo baje povišin za generalnegn majorja.
Ii privatnih Istov, ki so jih pisali vo-
jaki iz južnozapadne Afrike, ee je dozialo, da so Hererosi v bitki pri Ovikokerero uplenili to|k>ve, ki jih je irnel seboj štab majorja Glasen? ppa.
Dnevne novice.
Skandal ! ! C. kr. okrajni š^ltki svet v Kopru je dogovorno s c. kr. dež. šolskim svetom, z okrožnico oi dne 12. f'ebruvarja t. L š:. 47, naznanil vsemu učiteljstvu šjI-skegd okraja Koper, da se bo dne 6. in 7. maja t. 1. vršila ofcrajDa učiteljska konferenca, in scer za Ital jaae v Piranu, a za Slovence in Hrvate v Buzetu ter je priobčil vsemu učiteljstvu dnevni red konference in porazdeld referate. — Z okrožnico od dne 29. m. m. (!) t. 1. št. 47/11. pa naznanja isti c. kr. koperski okrajni šolski svet, da se že sklicana uradna učiteljska konferenca nebo vršila, ker dež. šil. svet in dež. odbor nimata denarja v pokritje stroškov iste ! !
Ako se pomisli, da se vsltd zakenit h določb morajo vršiti vsako leto uradne okr. uč. konference, ter ?e se pomisli, da ee je v koperškem okraju vršila zadnja taka konferenca dne 4. julija 1898 (Lsemindevetdese-ega), torej pred šestimi leti, ter če se pomisli, da v vseh ten šestih letih ni mogel deželni šolski svet, oziroma dež. odbor istrski skupaj spraviti potrebnih novčičev za prepotrebno učit. konfeienco, potem se vidi, da je to pravi škandal prve vrste! Potem naj p i še kdo trdi, da Istra ni t u ž n a ? !
Lep učitelj tO ! Neki učitelj na mestni ljudski in obrtni nadaljevalni šoli v Ptuju ,e zapevedal učencem slovenske narodnost!, ia morajo pissti svoja imena z nemškimi črkami in nemško ortografiji?. Ce bi ne vedeli, da je tu vmes velenemška zagrizenost, morali bi s misliti, da v glavi onega učitelja ni v*e prav v redu. Ali kaki je mož opravičil svoj ) toliko nemško kolikor bedasto zahtevo ? ! Ćeš : oa ce pezna slovenskih črfe ! Mož je izdal solenen ttetimonium pauper-tat s. Nn, to je Djegova stvar in Slovenci bi ^a redi prepuščali njegovi — neumnosti, ako ne bi bila sjver vendar le resna za do učne i čenče :n njihove iodbine, ne le v po-zledu Larodcem, tnijak tudi na možne po sledice, ako bi te tt'cei res prinčili in bi v posoejtra času drugače pisali svoje priimke, nego jih piše os:ala rodb.ua nj.lnva.
Vsakako pa je u5i;elj na slovenski zim-;i, iii ne poma, ali resmčoeje : Li noče po-znati »-i -venskih Črk, iLOJumeata;ea spomenik z suma Koerber Hartlovega ! !
»umna ša!a ali lopovstvo ? \* soboto zvečer je bil g. Jjsip Kriti v gostilni j re-:nane^a Piz&mti a v RjcoIu. Mej ten, ko -e je lazgovtr al z noKat-rixi g >=tr, j -a začutil, da «.u žep gor;. Pobegel ie v žep, po-gnil iz njega robec, a z robcem je padel iz oa tudi g>~reč kos cigare. E-blš te ve, kdo e ord to, kar je vsakako ali neumna šala 3ii a li povstvo, po vda rja pj, da ee j« gostiln čar hitro ifjavil pripravljenega, ća pu-ravna šsodo !
t» rad t TVharjih na spodnjem Š ajt»r- ! skem je kupil ljubtjan-ki odvetn k dr Fran Štor.
Noto peTsko društvo t naši okolici.
Pri sv. Mariji Magdaleni s:,oduji se je p j-štavi.a še ena naredna trdnjava. Pi leg že »bsto,e5tgi pevsktg. društva »Slava« usta-novil j ee je še eno taho društvo pod imenom >S:oven^ka lira«. To novo društvo se je ustanovilo iz ozirov na veliko razsežnost okraja. Mmogini nladenčiv, bvajočim bolji ca per feriji okraja, bi res b:lo težko zahajati | i v-rjam »Slave«, ki ima svoj sedež nekako 1 ia nasprotni periferiji- Sedež društvu je ped Kat. n aro. No, društvo je začelo delovati in bo gotovo vspevalo tako, da nastopi prvikrat v neioigem času. Predsednikom ima vrlega mladenci Drago ina Gregoriča, delavnega uda in odbornika »Slave«. V njem vid mo jamstvo za obstanek in delavnost novega društvr. Lep del zasluge ca ustanovitvi tega društva imata tudi gosp. Andrej Lavrenčič n njegova narodna rodbina. — i udi mi pozdravlja novo postojanko zadovoljstvom in želimo »Slov. liri«, da bi bila vredna vrstnica naši »Slavic !
Nedostojno vedenje mestnesra paz 1 j k a Pišejo nam : Dne 1. maja emo šli na vse zgo ?a; v mestni gojzd č. da 89 tam nnv-žijeiro č.stfgJ, 8v<ž ga rraka, ter ob enem naberemo neizt g bnega m^jskfgi cvetja. Pri (urcti na vrhu smo si n-koiiko privezal, že nekol ko opešane želodce ter jo vrezali na-*aj po razn h cestah n stezah. D.spevš; nad
Dreherjevo restavracijo, smo naleteli tam na mestnega paznika (starejšega) in c. k. redarja.
V naši družbi je bilo, med drugimi tudi 18-Ietno dekle, hčerka čislane delavske družine, ki je bila nabrala (kakor vsi delajo, dne 1. maja) obilen šopek majskih cvetlic. Mestni paznik je omenjeno vstavil, jej fegnil z obema rokama v naročaj in jej odvzel vse cvetlice, rekši (v laškem jeziku) : »Kam nosite to? Se-li ne sramujete? !«
Med tem govorjenjem je razdelil cvetje v dva dela. Ka del je zagnal na tla, drugt del je pa vrnil prestrašeni daklini ! OSe na padene je energično protestiral proti takemu postopanju paznika, in to s tem večim opra* vičenjem, ker pgznik niti ni mogel vedeti, kja je naša družba prav za prav nabrala cvetje.
Z vso pravico je velel naš mož neolikanem mestnemu organu, naj ee gre učiti olike ! Mi protestiramo še enkrat proti takemu na 9topanju mestnih organov in prosimo goBp. ravnatelja magistratnih uradov, naj poskrbi, { da ee poštenim in mirnim meščanom ne bodo j dogajale take nepriličnosti od strani občinskih j organov.
Nedostojna — šala?! Dne 1. maja sta šli dve g )spici po ulici Miramare na iz-prehod. Iz hiš?, ki je prej nosila štev. 7., je omenjenim priletel na obleke papirnati omot napolnjen z vedo. Take šale naj dotični sta novalci uganjajo z hišnimi mačkami ne pa da si dovoljujejo mimoidočim moliti in ma zati obleko, ljudem, ki ee mirno sprehajajo po ulici, ki je med najlepšimi sprehajal:š5i tržaš kimi.
Redarstvena oblast, naj bi ukrenila potrebno, da bodo ljudje varni pred takim — blagoslovom od »gori«.
Imena poškodovanih in drugi podatki | a) na razpolago v našem uredništvu.
Tržni dnevi v Postojni. Od dne 7. maja 1904. dulje bo v Post>jni vsako soboto dopoludne tržen dan na prostoru pred šol | skim poslopjem. Ako je v soboto praznik, bo tržni dan dan popreje. Tržilo se bo z živili (s perutnico, jajci, maslem itd ), s poljsk iri pridelki (z zelenjavo, sadjem, krompirjem itd.) in drugimi stvarmi vsakdanje porabe (z dr vrni, ogljem ,td.) ter tudi z domtč m. pride ki (s posodo, poljskim orodjem itd.) Prodajalce omenjenih pre smetov vabi na tižue dneve Županstvo v Postojni.
V Opatiji je bilo od dne 1. septembra pa do \steiega 27. aprila 1904 15 515 o*eb. , O i 21. aprila 1'.04 pa do \št ste ga 27. aprila j je prirasti > 430 oseb. Dne 27. aprila je b :o navzoč h 1874 os»b.
Majnikov izlet priredi šolska m ad aa ; slovenske ljudske šole družbe sv. Cirila in Melodija pri sv. Jakobu v sredo (dne 4. ; maja) z učiteljstvom vred na Katinaro. To ee naznanja star sem in drug ni ljubiteljem šol. mladine, ki bi hoteli kaj podariti za ubožne šolske otroke, da bi se tudi ti za-mogli udeltži'.i tega i sleta. Darovalcem se že ! vnaprej hvaležno zahvaljuje
Andrej Širok, šol. vodireij.
Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva« je e odlokom c. kr. name4tnišk>gi predsestva v Trstu ol dne! 30. aprila št. 1090 na podita vi pravil pri- \ pravljalncgi odbora odobrena in potrjena.' Občni zbor, ai se skliče v kratk« m, naznani , se pravočasno. Veseljem moramo zabeležiti, da se podružnica čvrsto razvija in da šteje ž a okoli 70 členov.
i
Le naprej za divoto n šega slovenskega i ozemlja !
Bratovščini sv. Cirila in Metod i ja j pri sv. Jakobu je pristopil gospod Andrej ! Stoifa in je vplačal 20 K. Hvala!
Kazpisauo učiteljsko mesto. Na c. k.
učitelj šču v Kopru je razpisano z začetkom šolskega leta 1904 —1905. mesto glavnega učit-lja zi zgodovino in zemljepisje z itabjan-sk m LČJim jezikom. Prošnje je uloži i predpisanim službenim potom d> O. jun ja deželnemu š lisice mu svetu ;a Istro.
Z vlaka padel. V nedeljo zveSer ee je na progi uižne železnice blizu pottaje Mira mar dogodila huda nesreča. Sprevodnik Pavel Golob je padel tamkaj z vlaka, odidšega iz Tista ob 9. uri 55 m. S prvim vlakom, d<šim jz Nabrežme, so ponesrečenca prepe-jali v Tršt na postajo in od tu v bolnišnico. S romak je zadobil težke notranja in vnanje poškodbe, di je nt seoro n kaka nada, da bi ostal pri življenju.
Tatvina. E-imond U li, ki fettnuje se svojo ženo na Greti št. 122, je pred.iaočnjim, ko je šel spat, pu*til okno s;be odprto. B a
je to najlepša prilika za gospode neznane tatove, kateri se morajo navadno mučiti z vetrihi in drugimi takimi orodji, da morejo kaj pouzmati. No, tu jim ni bilo treba ve-trihov. Odnesli so Urhu 1 obleko vredno 48 kron in eno srebrno žepno uro z zlat^ verižico v skupnej vrednosti 50 kron. Včeraj v jutro je neki Anton Škerl našel na nekem travniku ene hlače, en jopič in en telovnik ter je nesel te stvari na redarstveno stražnico v ulici Belvedere. Ko je pozneje prišal l'rh I ter prijavil tatvino, katere je on žrtva, bo mu pokazali po Škrlu najdene predmete, katere je on spcznal za svoje.
Karbolna kislina. Sinoči ob 7. uri so
grobarji na katoliškem pokopališču pri Sv. Ani ne šli ležečega mej grobovi nekega človeka, kateremu mora biti kakih 35 let. Spoznali so kmalu, da je oni nesrečnež pil kar-bolno kislino se samomorilnim namenom. — Prepeljali so ga z izvošČekom takoj v mestno bolnišnica, kjer je pa že ob 8. uri umrl.
Pri rjemu eo našli vizitnico z imenom Fran Furjan, na kateri je bilo napisano : »Prosim, da se me pokoplje, ne da bi se me nealo domov!«
Danes se bo zvedelo kaj več o tem nesrečnežu.
Na deželnem sodišču so se vršile včeraj sledeče kazen9ke razprave :
Proti 17-letnemu Ferdinandu Bruck, dema iz Trsta, radi zločina tatvine in radi prestopka proti redarstvenemu nadzorovanju. Dne 29. decembra m. 1. je namreč toženec, v družbi druzih treh tatov ulomil v stanovanje gospoda Štefa na Ličena v IV. nadstropju hiše št. 15. v ulici Torre bianca ter ukral razne obleke v skupni vrednosti 130 kron. Njegovi trije tovariši eo bili aretovani kmalu po izvršenoj tatvini in so bili tudi že obsojeni na deželnem sodišču, dočim se je njemu Bru *ku, posrečilo uiti rokam pravice. Ves ta čas se je Bruck klatil po Istri. Dne 1. marca t. 1. je bil slednjič aretivan tudi on. Deželno sodišSe ga je obsooilo na 5 mesecev ttžke ječe poostrene z jednim postom na mesec.
Proti 33 letnemu ciganu Jos pu Karlš, radi zločioa nevarnega pretenja. Dne 3. aprila, t. 1. je namreč Kar š pretil ciganu Ivanu Hudoroviču s kolom, rekfč, d» ga btče uaniitt . B.l ja oproščen glede zločina nevarnega pietenja, a obsojen radi življenju ne varu h dejanj na .'» dni zapora.
Gospodarstvo.
Mestna hranilnica v Kamniku. V
mesecu apri u 1904. je 150 Btrank vložilo KI 30.836.23 120 strank vzdignilo K 24 955.29, 1 .o straukam izplačalo se je posojil K 24 540.— Stan e hranila h vlog K 991.590.68, etnoje hipotečnih ptsojd 728.751.49 K, dena ni piomet K 149.880.68.
Trgovina.
Itorzna poročila dne 2. maja.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06 19.08, angležke lire K —.— j do —.—, London kratek termin K 239.35 229.70, Fra-icija K 95.30—95.45, Italija K 95 10 —95.30,1 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.1}—117.30, nemški bankovci K---—.— ,
avstrijska ednotna renta K 99 80—100.—, ogrHka, j kronska renta K 97.75—98.—, italijanska renia K 101 -5 101.75 kreditne akcije K 639.— — 641.— državm železnice K 6-tO.— — 643.—, Lombardi K 79.— 81—, Lloydove akcije K 640—650.—. —
Srečke: Tisa K 323.---327—, Kredit K 465.—
do -i75. Bodnnkredit 1880 K ^96 — 305.—. Bo-denkredit 1889 K 294 — 298 —, Turške K 130 do 132.— Srbske —.— do —.—.
Dunajska oorza ob 2. urf nonol.:
pred včeraj danes
Državni dolg v papirju	99.80 99.85
v srebru	99..'>5 99 60
Avstrijska renta v zlatu	119.25 119.10
„ v kronah 47„	99.60 99.6.« Avst. investicijska renta 391.2U 91.05
Ogrska renta v zlatu 4%	117.95 117.95
„ v kronah 4%	97.S5 97.90
renta 31/,	89 30 89.30
Akcije nacijonalne banke	1602 — 1602.—
Kreditne akcije	641.— 639 75
London, 10 Lstr.	239.32*/» 239.40
100 državnih mark	117.10 " 117 171/,
20 mark	23.44 23^44
20 frankov	19.0* 19.06
10 ital. lir	95.15 95.1»
Cesarski cekini	11.33 11.33
Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 96.97, 5°/. italijanska renta 102.35, Španski ezterieur 81.70 akcije otomanske banke 578.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnic* —.— Lombardi 86.— unificirana turSka renta 82 82 menjice na London 251.10, avstrijska zlata rent«. ltO.lO ogrska 4 °/0 zlata renta 100.05, Linderbanlt —.— turSke srečke 122.-- parižka banka 11.03
italijanske m^ridijonalne akcije--, akcije Rio
Tinto 13.42. Mlačna
London. (Sklep) Konsolidiran dolg —-Lombardi —, srebro 251 Spaiska renta —, ita lijanska renta—.—, tržni diskont 2V., menjice ni Dunaju--dohodki banke 3O.000 izplačila banke
Tržna poročila 2. maja.
Budimpešta. Pšenica za april K .— do
—. , za maj od 7.84 do 7.85 za oktober 7.95 do 7.96. Rž za april K —.— do —.—, za oktober 6.54 do 6.56, Oves za maj K 5.^8 do 5.20, za oktober fv 5.50 do 5 51 Koruza za maj K 5.— do 5.01, za julij 5.16 do 5.17.
Pšenica: ponudbe zadostne; povpraševanj« omejeno, ugoineje. Prodaja 20.000 met. stot. vzdržano. Ob odpretju nekoliko stotink višje. — Vreme lepo.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 41.25 frk, za s?pt. 42.50.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za maj 34—, za september 35l/4,za dec.
36—,	za marec 3<>3/4, mirno. — Kava Rio nnvadna loco 31—33, navadna reelna 34—36, navadna dobra
37—40.
Hamburg. (Sklep.) Stadkor za maj 17 60, za jul j 17.85, za sept 1S.10, za oktober 18.10, za dec. 18.15, za marec. 18.45; mlačno. Vreme: oblačno.
London. Sladkor iz repe surov 813/,„ Sh Java 9.6— Sh. Stalno.
Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptuo K 66.50 do 68.00, za september K —.-- do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassž in Mlelispite promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30.
New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano. 5 in 10 stotink znižanja.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15 —, rž za junij 14.75, za julij-avgust 14.55 za september-de-cember 14 50 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.20, za junij 21.15, za julij avgust 20.95 za september-december 20.-t0 (stalno). — Moka za tekoči mesec 27.85 za junij 2810, za julij-avg. 28.30 za september-december 27.40. (trdno). — Repično olje za tekoči me»ec 43.50, za junij 44.50. za julij-avg. 45.25, za sept.-december 47.-- (trdno.) fcpirit za tekoči mesec 33 75, za junij 38.75, za julij-avg. 38.75, za sept.-december 34./5 (mirno). Sladkor surov 88° uso nov 22:i/4—23 (mirno), bel za tekoči mesec 26.50, za junij 26.75 (mirno), za jn ij-avgust 27.12*/,, za okt.-jan. 28.121/*, ratiniran 57—58— Vreme: lepo.
Dvorana za sodne dražbe
v ulici Sanita št. 23—25.
Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od
I	- 2.—7. ure. '
DR AŽB E:
V sredo, 4. maja ob 9. uri predp.
pobištvr, železna blagajnu, oprema za pisarno Giamcl im in Fonografi, kovčeg, man fakture, pisarniški predmeti, glasuvir.
Užgani znak na zamaškn
t varstvo	mattonija
proti mm GiessMiMer pnarejaujn	BanerlrnM.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
" ulica Tesa št. 52. A. ==
!
(v lastni hiši.)
ZA LOGA:
Piazza Rosario (eolsko poslopje).
Cene, da se 11I bati nikake koraJrureac«.
Sprejemajo se vsakovrstna, dela tudi po posebnih načrtih.
Hu*tro»ra.E cenit brrzr.lpiso in frarv. •>
Inrttan okus kava doselels s Drime4ai>iem
Uydrp«e žilne kane
por.kusite' fcT?"	Viorek or»gOYO',r>o.
Josinj S UR ooiiljkj 4 K SO h tranco.
UDOMAČI PRIJATELJ"
•kam ĐdianulcaiB j»lenj cotAian nnMnt
ZfydrCLia le C ar na ji t ne tatie Vraja-\m.
TOVARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
-== TRST =-
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih cenah.
T novi prodajalnici pohištva
uilici Madonnina št. 15 u Trsta
se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni.
^ndrei Vouk.
Zaloga obuvala.
Piazza Nuova št. 1.
— TRST —
M. MADR1Z
Zaloga obuvala.
Via deile Poste št. 3.
— TRST —
Veltka zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatcv ter vseh predmetov te stroke.
Ugodne cene.
---Novi ilua trovani katalogi gg
pofilljajo na dežel-) franco. —-----^
Tovarna pohištva 3padj Kron, Trst,
lil. Cassa Ji Rispannio 5
_ Telefon >tv. 21«. — I
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
/alaratrlj e. kr. redarstvene straže. e. kr. :rlavnezsi eariu--fcera urada in skladi«?. <-. kr. pri v. llovd. »rož. e. kr. linaueae straže v Trstu. Kopru iu 1'nlju.
TRST. - Ulica Rosaric štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše ^»g^ifi voščilo (biks) =
Cene nizke Postrežba točna.
Pri svetem Antonu Padovanskem,	^
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. ]
Trst Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).	j
Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem j ' umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh j
XeLk Lastna delalnica pianet, daimatik, pluvial, roketov, kvadratov, kon je/.	3
mtšnih srajc itd. Izvršujejo se tud vsakovrstne vezmne, zasia ;e itd. ^	J
]	Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tud. mešane svece i	j
I in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih.	J
Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del	j
i spadajoč i h k bogoOastju, izvršijo se vezanja (licami) najfinejša za zastave, P^mjala ur.	,
Zaloga mittilov, ritualov, diurnov ter l rezštevilno drug h masnih knj.ži.,	4
[ svfčnikov, svetilu, kelhov in ciborjev se srebrnim pokrovom.	a
j popravlja se vsakovrstne stvari. JCaj se poskuša prepričati se o ugoDnih cenah. ^
i	- Zalitevu naj se brezplačni cenik.	, --- J
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, crebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. &BT Cene zmerne.
Škropilnice
proti
peronospsri
inženirja Živic-a in drugih sestav se dobivajo po navadnih tenah pii
Ž1VIC i Dgi v Trstu
casproii kvarne Fabris na trga TOjaSnice,
pu tudi vse druge stroje z:i kmetijstvo ter pumpe itd. Cene se radovoljno naznanja.
Vnaiom odda opremljena šola e. eldjCšls brai.o J v e m uradniko n irg
Caserma 1, IV, vrata 12.
!V!eb!irana soba l^T^Z ^
gospodom v Sborklji šr. 251. (hiši Bartoli /raven cerkve v Rojann.'
Fotografični atelijer
pri sv. Jakobu, nI. del Rivo 42
se priporoča slavnemu občinstva za vsa v to stroko spadajoča dela, katera jih vršu je dovršeno in točno po najnižjih cenah.
Novi velik dohod
snovij za možke obleke
iz tu- in inozemnih tovare« za spomladmi in poletni eas. Bogat izbor
perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih manufakturnih predmetov. Velika množina mož ki h srajc vseli vrst belili. barvani h ali od satena.
Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GAL?ERTI naslednik Fr. 11 ni v TRST - Barriera vecchia 13. - TRST.
ti	_____W
prodajalnica izgotovljcnih cblek
~~ „Ma CM fli Trieste"
trrdke
EDVARD KALASCH
Via Torren te št. 40 nasproti gledališču „COLDONI" J s krojačnicu, kjer se izvršujejo o*>ieKe j po meri in najugodnejših cenah. V ' prodajalnici ima tudi lalogo pe-1 rila aa delavski stan po iavenredno ; niskih cenah Iebor boljših in . navadnih snovij.
veliki izbor -mm izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. AvtorizoTaaa krojačniea.
KAVA DRUŽBE SV.CIRIIMN METODAV LJUBLJANI.
Ža boine na želodcu !i
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživannje 1 pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim zivljen,em kakor n. pr.	H
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bDlečine, težks preoavlja-ije |
ali zasliženje	I
priporoča ne dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že izza več let preskuSeno. To E zdravilo je	v	■	1
Hubert Ullricla-ovo gelišeai© vino. i
0J	krvnih ceveh in deluje vspešno novo napravo zdrave ki vi.	^ _
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali Ne smemo tedaj oozabiti d?atiprednosI porabi tega vina pred vnemi ostrimi, ter zdravju -kodljmmi raajedljivimi sredstv. \ at poln vi kakor - glavoboC riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kater, se pr. dolgro-
£aM^LSS^hSeć nah!WžekHleu tako radi pojavljajo, odatranjajo se T-esto že po enkratnem^tju tegai vina . 'v,	v.	in nje neprijetne posledice kakor: stiskanje, scip?.nje,
Zapiranie ClOVGSke poireoe bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah. vranici i 11 sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstirajo se se zeliščnim vinom hitro m voljno Zelifično vino odpravlja vsako ueprebavo, podeljuje prebavnemu	povzdigo in odstranja iz želodca
in črev z lalikim čistilom človeku vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pamanjkLi'p krvi, osIabSjenje
navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in boleh neg, ?iauja jeter. _ ....
Pri popolnem pomankanju volje do jedi, pod nervoznem zoe-au^m iti otoz nostjo kakor tndi
no<*o«ti Glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje...........,
pogosti	v.no jaje 08iabeli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje eloveku
voljo do ipd i. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja ročno menjavo snovi, povspesuje m izboljšuje t\ar-
jenie krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči 111 novo življenje.	I
To'dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisr; a.	\i,ytah k
Zeliščno vino prodaja v siekleoi.ah po II 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu b -e In,u Miljah, Kopru. Sežani. Tržiču, Konkab, Fuimič^lu, O-leju, Giiiežu, Izoli, Piranu. Pazinu, Buzetu, Postoj3i V.p.iv. Ajdovščini. Uorie:, GradiSČu ob Soči, Korminu, Roma asu, Camplungu, Cervinjanu, Loaagu, Buah, Mod oni, Lovraua, Opatiji, Vuloskem, Ueki. Bukaru, S^aku, Oil-arju k bmc, \ rhn,.,. bh' - ^ , r.d-fhi, Vidmu, Mor;eljanu, Palmanovi. T^ti-ani, Portogiaaro. Vodnjanu. Pulju, l.abmju, Ueju, CernombU«, Metliki, Nove mestu, Trebnjem, Litiji. Ljubljani, Kamniku, ^kotjiloki. Kranju, lolnnnu larcemu . uinjeiu, Codroipo, Vidu ob Tagliamentu. Pordenone, Motta di Li»enza, Treviao, Lošinju, Arbe. >ovi,v. Ogulin. Vrbovsko, Karlovac, .Taška, Samobor. Brež ce, Kr^ko, Podčetrtek, Pregrada, Rogatec. <. elje. rut »ere, Radovljica, Tr?ič. Tiviž, Rigolato. l'ieve di Cadore, Sernrolo, Longarone. Belluno, L oneglmao, t auo 1, C'hioggia. Rovigo, Pago, Zadar; itd. kakor tudi v le rarnah v-eh drugin večjih ab manj m 1 kiaje^ utre,
matije, eele Avatrts-Ogrske in sosednjih dežtdan.	.... ■ „ ,.„0 i-r-iip
Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni	e kf.iji
Avs ro-Ograke.
Svari se pred ponarejanjem
Zahteva naj se izrečno
Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. _
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
m rrave rent, ustavnih pisem, prijorivet, komunalnih
obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. PromeH is daj a k vsakima žrebanju.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamenjava in eekomptnje tj Daje predujme na vred. papirje.
izžrebane vrednostne papirje in vnovčujezapale Zavaruje srečke proti kurznl ---kupone. === I i	- Izgubi	-
Vlnkuluje ln dfvlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. KmMompt in izLkmaso mmnic.	gf" Bor* i* naročil*. "^B
Fodružnioa v Spljetu
■ '
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ■	dne vzdiga.	"
Promet s Čeki in nakaznicami.