GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELERTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO. AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Seminar o polprevodnikih elementih Vsekakor drži, da je polprevodniška tehnika najmodernejši elektronski sistem prav zaradi svojega doprinosa k temljni spremembi v tehniki nasploh. Vedno večji je njen delež v elektroniki, čeprav njen razvoj še zdaleč ni končan in je morda šele na začetku svoje poti. V marsikatero tehniško de- poklicno ukvarjajo ali sreča-javnost je že prodrla in pri- vajo bodisi kot porabniki teh pravila s svojimi majhnimi, elementov ali pa tudi kot ekonomičnimi in učinkoviti- prodajalci in svetovalci za mi elementi pravo revoluci- preusmeritev na novo tehno-jo v razvoju. Tam pa, kjer logijo. je še ni, si z vsemi silami prizadevajo, da bi jo nado- mestili s ponekod že okore- V ta namen so. prišli pre-I tekli petek v- naš počitniški banskimi in elementi. elektronskimi dom na Bled predstavniki PSO oz. filijal in predstavniki naj več jih' podjetij kot . odjemalcev polprevodnikov. ; Tudi pri nas v državi je jjavaoM so bili strokovnjaki polprevodniška tehnika spro- m wRUDI CAJAVCA«, «-EL-žila val napredka, žal pa nje- raDA«, ražnja PTT pod jena uporaba še nima; tistega. |g| „rade KONČARJA«, obsega kot drugod v tehniško yojnih pošt, institutov itd. naprednem svetu. Krivda ni skupno je bilo 57 povablje-v sistemu samem, marveč gostov. Le-tem so. pre-pretežno v teim, da zaradi tavali inženirji tovarne v Tr- Skupina udeležencev seminarja o polprevodniških elementih v našem počitniškem domu na Bledu 20. januarja 1967 Pred sprejemanjem dopolnil statuta ZP Za in proti Pogosto delavci ZP Iskre prednost je bila poudarjena vprašujejo: »Kaj imamo specializacija tovarn in smo- ©d integracije? Ali nam trna organizacija enot po ne bi šlo bolje, če bi tehnološkem prijemu. Zlasti v taikih pogojih nujno prelivala. Zaradi tega je precej očitkov na račun poslovanja PSO, zlasti s strani organizacij, ki proizvajajo kuranit-ne izdelke in se. čutijo prikrajšane, pa tudi s strani or- novosti in hkrati zapleteno- kovljah o karakteristikah teh §11 vsak na svoje? Znebili letos se je pokazalo, da je sti .še ni dovolj mana,. celo elementov, namenih Uporabe gg se bojazni, da je vsako takšna usmerjenost kljub strokovnjakom, elektiptehni- jn načinu zamenjave stare j- leto treba pokrivati izgubo.« najnižjim proizvodnim strokom. ših sestavnih delov z novimi Odgovori, 'kar smo jih do- škom za organizacije nevar- ganfzacij, ki imajo velike za- Ta ugotovitev, ki je ver- polprevodniškimi. — Celoten , slej sLišali so, prepričevalni, na. Zmanjšanje povprašava- loge pri PSO, da ši le-ta pre- jetno glavna zaviralna cokla program predavanj je bil raz- Teoretično je vse v redu, nja lahko usodno vpliva na malo prizadeva pri prodaji pri razvoju in e tem nepo- deljen na tri grupacije tako vendar naša praksa kaže, da uspeh poslovanja. Ker pa je njihovega asortimenta, in pri Kred n o tudi pri prodaji pol- kot so v tovarni in sicer po teorije v ekonomski predno- organizacija samostojna do- izpolnjevanju pogodbenih prevodništkih elementov je elementih selen, germanij in' sti i.n poslovni varnosti veli- hodkovna enota, mora sama obveznosti glede pilačila napotila tovarno polprevod- silicij. Dopoldne, so bilapre- kih podjetij nismo, uapel-i z nositi vse posledice (odipu- Zaradi tega so nastopile tu- nikov v Trbovljah in PSO, davanja, popoldne pa razgo- delom dokazati. šcanje. ljudi, zniževanje OD, di težave organizacij pri da sta organizirali dvodnev- vori na podlagi dopoldanskih Da bi bila slika bolj jasna iskanje izdelkov ali plačevanju repromateriala ni seminar za tiste strokov- tem. si oglejmo, kakšno je daflas- programa). To pa nujno pe-‘ prek CNO, kjer je pogosto njake. ki se pri svojem delu (Dalje na 6.-strani) nje stanje. Kot M osnovna «e v zmanjševanje stopnje prihajalo do prelivanja na- .Sjpeciahzaciije, ker je v tem menskih sredstev zaradi ve-primeru riziko organizacije likih zaostankov v plačilih ce-manjši,. Pa še en razlog je, letnega 'ZP. Tretjo prednost da se specializacija počasi iz- naj bri predstavljal združen vaja in to za sorazmerno razvoj v okviru ŽZA. Vodil-majhen trg. Važna ovira pri no vlogo ima pri uvajanju povečanju prodaje pa so tu- enotne tehnologije, tipizacije di sorazmerno visoke cene in in standardizacije, kot osnov kvaliteta, za Zniževanje, stroškov proiz- Drugo prednost naj bi vodnje. Bazični razvoj, kot predstavljala centralizirana raziskovalna dejavnost bi ino- Z manjšo zamudo objavljamo fotografijo z otvoritve novih poslovnih prostorov firme GUEST ELECTRONICS LTD v Thomton Heath-u v Angliji. Omenjeno podjetje skrbi za prodaja in nabava ¡p po eni. strani zaradi enotnega nastopanja na tržišču in s tam v: zvezi večjih možnosti plas-mama, po drugi pa zaradi znižanja stroškov prodaje in nižjih cen repromateriala. Pa še eno važno Vlogo imata PSO in CNO — preko njiju se realizirata kratkoročna proda jina in nabavna politika in tako praktično poslovna politika ZP. Vendar opisane -prednosti do sedaj .zaradi neprestanih finančnih težav — kroničnega pomanjkanja likvidnih sredstev — niso prišle do ve-. Ijave. Raizpoložl.j iva - sredstva, ki so komaj zadoščala za po- ra! predstavljati jamstvo za nadaljnji razvoj ZP. Zavod za avtomatizacijo ima tudi absolutno prednost pni navezovanju stikov s tovrstnimi instituti v inozemstvu in s tem osnovo za uva-j arij e sodobne tehnologije v našo proizvodnjo. Žal so dosedanji uspehi. skromni ¿lasti zaradi skromnih finančnih sredstev. Organizacije očitajo Zavodu na tem področju počasnost in neučinkovitost, ker v svojem poslovanju ne čutijo ugodnosti te dejavnosti. Pogoste so pa tudi pripombe na delo aplikativnega razvoja — po eni strani počasnost, nedogna- prodajo naših sestavnih delov zlasti uporov in stirofleksnih kondenzatorjev na britanskem krivanje tekočih obveznosti nest, po druigi pa neupošte- tržišču in predstavlja enga najsolidnejših poslovnih partnerjev »Iskre« na področju elementov za elektroniko. in osebnih dohodkov v okviru celotnega podjetja, so se vanje tehnoloških možnosti (Dalje na 6. strani) Razglabljanje na temo - integracija Predlog integracije med podjetji ISKRA, RIZ in RUDI ČAJAVEC dobiva v zadnjem času vedno bolj konkretno vsebino in obliko. Na zadnji seji upravnega odbora ZP je bil ta predlog prva in poglavitna točka dnevnega reda. Glavna komisija s strokov-grebška filiala bi se združi- tovili, da program na splošno nimi podkomisijami je že zaključila z delom in sestavila analizo predloga integracije z vsemi ekonomskimi, finančnimi. proizvodnimi, ka- la z RIZ in prevzela prodajo ustreza in da so vsi proiz-za vso republiko Hrvaško, vodi tržno sposobni za pro-ostali pretežni del pa bo pre- dajo. vzela PSO s tem, da bi bila Vzlic nekoliko drugačnemu enotna raziskava tržišča, ki proizvodnemu programu obeh drovskimi, razvojnimi in dru- bi imela svoj sedež v Zagre- partnerjev naletimo pri po-~ ' ’ bu. Pri intenzifikaciji proda- drobni analizi na nekaj du- je bi dosegli postopno "večji plirane in celo triplirane pro- gimi kazalniki. Rezultati analize s teksti in številčnimi podatki so zajeti v dveh blagovni promet ha zaposle- obsežnih zvezkih s skupno 336 stranmi. Celotno besedilo sedaj prevajajo v slovenščino, nato pa bodo analizo razmnožili tako, da jo bodo dobili in proučili vsi člani izvodnje. nega in prihranili samo pri Nas predvsem zanima, kje prodaji do 1. 1970 približno proizvajajo še iste ali podob-5,4 milijona N dinarjev stro- ne proizvode. Poglejmo. Najobsežnejši sta proizvodnji gramofonov v Pržanu in škov. Seveda so nakazali analitiki hkrati' tudi ta problem, samoupravnih organov. Toda da bo treba skrčiti zaloge RIZ. Po obsegu je mnogo to še ni vse. Uredništvo na- gotovih izdelkov na normativ manjša dvojna proizvodnja enomesečne celotne proizvodnje vseh treh podjetij, poleg tega pa skrajšati pri kupcih navezana na zunanje vire — kredite. Le-ti pa za zdaj še niso znani, ker terjajo banke najprej vpogled v načrt integracije in skupni srednjeročni plan proizvodnje. "Na podlagi tega naj bi banke šele določile višin0 kreditov. Eden glavnih namenov integracije — združitev sredstev za bolj uspešno načrtno proizvodnjo — je .tako še nejasen in ga bo treha činiprej urediti, vendar ne na bazi obljub, temveč jamstev. In še en kamen ■spotike je na poti .integracije; solidarno pokrivanje izgub v organizacijah, ki ga ddloča člen 102 Temeljnega zakona o podjetjih, Problem vznemirja naše organizacije v ZP, še bolj pa bo grozeč po integraciji, zato naj bo pogoj za integraos njegova spremerüba v dolos lih Temeljnega zakona o poj jetjih. Zadevo so naši orgal že predali pristojnemu ura« v Beogradu in še posl bej zainteresirali gospodariti zbornice vseh treh repubiil da bi vplivale na pozitiv® rezultat odločitve. Naloge našega podjetja S radi integracije niso majhni Predvsem moramo še pr* integracijo doseči likvidnost stornirati stari žiro račii podjetja, uresničiti sanacij ski načrt do predvidenih not mativov ,’ker le tako lahM zanesljivo računamo na ugot ne rezultate v integraciji, Marjan Kralj j šega glasila je dobilo nalogo, da iz analize izlušči najvažnejše podatke, predloge in pripombe, ki so pomembni zvočnikov v Pržanu in Djur-djevcu (RIZ). Tudi VF telefonske in itele- čas za poravnavo faktur. Če grafske naprave proizvaja za naše podjetje kot celoto bomo uspeli npr. skrčiti čas RIZ in ISKRA. Težave so pri in posebej za naše organiza- za povprečno 10 dni, bomo tem zaradi različne licenčne ci»e in to še vedno zajetno prihranili samo pri Obrestih proizvodnje. Specialne telegrafske naprave proizvajata prav tako analizo natisne kot posebno za kredite 6,5 milijona N dinarjev. prilogo našemu glasilu »Iskra«. Vsi člani naših kolektivov bodo tako dobili vpo gled v problematiko Integra- vsem pa možna večja vlaga- Tudi pri ■združitvi servisov RIZ in ISKRA. Kratkovalov-bodo veliki prihranki, pred- ne oddajnike-sprejemnike izdeluje ISKRA, medtem ko cije z vsemi njenimi pred- nja v razširitev servisnega RIZ pripravlja proizvodnjo. nostmi in zadržki ter se tako omrežja v državi. na referendumu laže odločili za ali proti združitvi. Ultrakratkovalovne oddaj- Pri celotnem ekonomsko- nike-sprejemnike proizvajajo finančnem poslovanju preše- vsa tri podjetja. Seveda je v enem članku peča koeficient obračanja. Izmed elementov proizvaja popolnoma nemogoče pre- Izračunani koeficient za vred- RIZ laboratorijske feritne tresti vsa dejstva za in proti nost proizvodnje je bil v magnete, vendar jih ne na-združitvi ker bi bil preprosto ietn 1955 prj RIZ 0,90, pri Rč merava proizvajati velikose-tak članek preobširen, terjal pa 0,92 — torej precej nižji rijško. Pač pa proizvaja RIZ pa bi tudi univerzalno znanje kot pri nas (1,46). Dadjši velikoserijsko folijske kon-poročevalca. Prav tako si je ciklus kaže na počasno proiz- denzatorje. težko ustvariti bodočo pado- vodnjo in poslovanje pri Pretikala delajo vsa tri bo integriranega podjetja, omenjenih podjetjih. IRes, da podjetja Prvič zato, ker so znane za so planirani koeficienti obra- Elektromotorje izdelujejo zdaj šele konture s predlogi in ianja za letošnje leto mnogo tudi vsa tri podjetja, vendar drugič, ker je dokončna ob- večji (RIZ 2,0, RČ 1,53, pri se le-fi razlikujejo po name- lika stvar kompromisov vseh nas pa 1,81), vendar je veliko nu uporabe. Razen v Železni- ■treh podjetij in da si še pri vprašanje, če no npr. pri RIZ nas nismo na čistem, če je realni. Planirani koeficienti sedanja oblika združenega za 1.1970 so precej veliki (v podjetja najustreznejša (pred- povprečju 2,52) in jih bo _ ____ log UO ELEKTROMEHANI- treba na vsak način doseči, treh podjetjih. KE o poslovnem združenju), da bo Združeno integrirano Usmernike proizvajata RIZ kih je proizvodnja drugod maloserijska. Naprave za avtomatizacijo so v proizvodnji pri vseh KOMERCIALNO POSLOVANJE Vsekakor drži, da so poglavitna prednost združitve manjši stroški poslovanja in nižji proizvodni stroški. Nabavna organizacija bo prevzela nabavo reprodukcijskega materiala in surovin Še za podjetje lahko konkurenčno in ISKRA, na tujih tržiščih. Analiza je pokazala tudi različno izkoriščenost kapa- Seveda je treba takoj dodati, da proizvodnja pri vseh proizvajalcih ni identična, citet v vseh treh podjetjih, posamezni proizvodi se mar-Tako dosega le-ta pri nas sikje razlikujejo po vrstah Kriza v tovarni elektronskih instrumentov Horjul Med tovarnami, ki so se znašle pred alternativo; KAT Pl SEDAJ? — je tudi tovarna elektronskih instrumente Horjul. Tovarna je tudi -na seznamu tistih organizacij Združenega podjetja, pri katerih je bilo potrebno oprati! prek komisij (imenovanih od strani DS ZP) snemanje del Janškega stanja. Komisija, ki je preverjalanekako našle delo za -neza.se-1 stanje v Horjulu je morda dene kapacitete, vendar se ti od vseh komisij, ki so bile ne da narediti čez noč. Plai imenovane, predlagala naj- za leto 1967 so morali orgai ostrejše ukrepe. Te ukrepe samoupravljanja tovarne zij je tudi delno sprejel BS ZP radi nerazčiščenih postavk i na svoji -seji dne 28.12.1966. PSO sprejemati šele v m Smatram za potrebno, da jih četku januarja, kar je vsekt navedem, ker bo s tem nada- kor mnogo prepozno. Situal ljevanje članka jasnejše; cija iz prejšnjih let se jf 1. Tovarna bo zaključila 2°Pet ponovila, kljub vsemi poslovanje za leto 1966 goto- gočim priporočilom skupnt vo z izgubo I. stopnje, ni pa služb in samoupravnih orgij izključen nastanek Izgube nov ZP. Pripravljalne službi II. stopnje v višini cca 30 mi- v tovarni stojijo pred 4ej| lijonov Sdin stvom, da so zamudile vlak| 2. Tovarna’ ima‘za nasled- Pri naročanju in oskrbi z rti nje leto sicer zagotovljeno Produkcijskim materialom zasedenost svojih kapacitet ^°. tako\ kot Jfat- leta doslej potrebno veliko,| včasih nepotrebnega angažil ne daje dovolj ’ definirane- «nja. hi forsiranja da ne 71,8 odstotka, pri RČ 65,6 od- namenu porabe. Vzlic ščenosti bo treba v prihod-RIZ uTrč. Pii” teni " bo do- nje jrovečati^število delavce» segla na podlagi večjih naročil nižje nabavne cene, obseg njenega poslovanja pa se bo povečal le količinsko, zato bo lahko poslovala s skoraj istim številom uslužbencev. V analizi je predlog, da naj bi sedanje tri nabavne organizacije poslovale ne- stotka in pri RIZ le 55,6 od- temu pa je potrebna delitev stoika. Zaradi boljše izkori- programa in usklajevanje, tudi če zanemarimo integracijo kot tako, ker dupliranje ob morebitnih delnih redukcijah delovne sile, vendar ji to ga proizvodnega programa za daljše časovno obdobje. 3. Tovarna mora v večji meri ukrepati, da se predvidena izguba zmanjša (zniža- ibq| zastojev v proizvodnji oz. daj le-ti ne bodo predolgi. PSO zal letošnji plan (ki je bil kakor! že v lanskem letu skupno obdelan in določen) garanti! m sicer v ISKRI za 19,5 od- oz. tripliranje proizvodnje stotkov, v RIZ 62,0 odstotka nikomur ne koristi zaradi so-in pri RČ za 48,0 odstotka, razmemo majhnih potreb Leta 1970 bi tako znašala jugoslovanskega tržišča. skupna bruto proizvodnja 2,17 milijard N dinarjev. Od Tudi glede investicij v razširjeno reprodukcijo govore log™,Z1f™a „b? ustvarila analizi v prid integracij. Pri ISKRA 1,09 milijarde N di- združitvi investicijskih sred-narjev RIZ 530 mihjonov in stev tu prihranila vsa tri pod- okmjeno še dve leti, nato pa milijonov N dinarjev. jetja v ------ — |f|» 9350 „jo stega dohodka. Povprečni OD bi celotno nabavo prevzela Seveda bi se s tem dvigml naša NO v Kranju. Račun dobode;k fe ostanek ^ci prikazuje s tem 4—5 odstotkov manjše stroške ali prihranek v vrednosti 10 jonov Ki dinarjev. Podobno je s prodajo. Tudi tod bi spočetka prevzel prodajo av.toelektrične opreme naslednjih letih N dinarjev, pri čemer pa ni upoštevan še plan investicij za barvno te- bi narasli v ISKRI na 1.053 N jgvizijo in planamo tehniko. jjjjjj. dinarjev, v RIZ na 1.006 in v RČ na l.lll N dinarjev. PROIZVODNI PROGRAM Najmanj so analitiki obdelali financiranje oz. s kakšnimi sredstvi bo poslovalo integrirano podjetje, žalpod-Pri presoji celotnega proiz- jetja ne razpolagajo z dovolj in profesionalne elektronike vodnega programa vseh treh velikimi lastnimi obratoval-RČ v Banja Luki, naša za- podjetij so strokovnjaki ugo- nimi sredstvi, tako da so u&Lia u.guua zmait pa vi,LLL£.ar , , , , . , ,T1 - nje OD, redukcija delovne Fa’ ,da 1° Pr?daa vse izdelk I •1 *t j \ m izvršila plačila najkasnejer Samoupravni organi in 7 90 V?erleP? “ P?aVJ delno tudi delovni kolektiv 0 obljubila tudi V se dobro zavedata, da rešitev lanskem letu’ a je uspek položaja ne bo prišla od glf!!em Povečati le zaloge zgoraj. To je bilo že večkrat tovarne .na svojem jasno in glasno povedano in skladišču. . Kolektiv tovarne, napisano, da pomoči s strani na podlagl H Združenega podjetja ni pri- skega “ P«JšnPh let-. «J » , nima več veliko zaupanja v Kolektiv tovarne, ki je od- obljube m «gotovila PSO. visen samo od tistega za- Položaj ni rožnat, zato jel služka, -ki ga zagotavlja to- sindikalna organizacija skli-vama oz. njen obstoj, pa caia sestanek celotnega ko-prav gotovo ni zadovoljen s lektiva, kjer naj bi odgovor-takimi »priporočili«. Na ža- tovariši iz uprave tovarne lost v okviru tovarne zaen- odgovarjali na vprašanja. Na krat ne vidi rešitve, rešitev Ž£tost sestanek ni uspel re-pa tudi ne bo sama padla z jjti najvažnejših vprašanj, Id neba. Službe v tovarni poskušajo vse mogoče, da bi (Dalje na 6. strani) Zakaj ne slišimo odkrite besede V novembru 1966 Je Občinski sindikalni svet organiziral anketo med člani delovnih kolektivov občine Kranj. Anketa je obravnavala vprašanja s področja sindikalne dejavnosti in delavskega samoupravljanja. Zbrane podatke je obdelhla skupina strokovnjakov iz centra zai raziskavo javnega mnenja pri republiškem sindikatu. Iz Elektromehanlke je bilo anketiranih 106 delavcev.. Vsem, kf so sodelovali pri izpolnjevanju ankete se; Občinski sindikalni svet najlepše zahvaljuje. Spričo: želje nekaterih, ki so sodelovali pri anketi in zanimivosti dobljenih rezultatov je prav, da jih dobi na vpogled širša' javnost. Vrstni, rad, kot smo ga zgo- njihovo mnenje ne bi' obro-raj navadili pa v catoti drži ddl0 sadu. Vsi raziskovalci procesov, delavskega samoupravljanja se ustavljajo ob- spoznanju* da je na vseh oblikah samoupravnih odgovorov, od sestanka kolektiva, ali delovne enote pa do seje delavskega' sveta prisoten- dotočen molčeč avditorij, ki se po pravilu ne. udeležuje horbe in izmenjave stališč' in mnenj' ih ki se1 ne vključuje ustvarjalno v potek, razpravljanj.. Kot vemo, .je sodelovanj e delavcev v upravljanju eden izmed osnovnih načinov, s katerimi odpravljamo napetosti in- nesporazume med delavci in upravo. Po drugj strani pa je takšno' sodelovanje eden travnih, postopkov, s katerimi ljudi spodbujamo k večji dfelbvni zavzetosti. To daje človeku zavest njegove družbene potrebnosti na višjem nivoju, kot pa mu- to omogoča, zgolj delovno mesto in zadovoljuje človekovo potrebo po samostojnem ustvarjanju. To rezu! tira v vrsto ■ pozitivnih učinkov: delavci ne govore o neki delavni organizaciji, ampak o svoji delovni organizaciji, imajo večje zanimanje za dalo in probleme okrog nje, motivira, jih, da realizirajo sprejete odločitve, ker so delno tudi njihove itd. Delavski sveti in druge samoupravne institucije, kot oblike vključevanja delavcev v vedenje in upravljanje delovnih organizacij ne predstavljajo zaradi tega samo pravne, socialne in. humane ustanove, ampak je to tudi pozitivni način psihološkega stimuliranja za- delovni, elan, kar vodi do večje produktivnosti. Kako to. izgloda, v praksi je znano, manj pa. je znano, kje so vzroki pasivnosti in premajhnega angažiranja določenega števila ljudi.. Vsaj dejanski vzroka so premalo proučeni; Večkrat slišimo izgovor (ali opravičilo), češ, kaj naj naredimo, če. pa delavca ne kažejo zanimanja, za. dogajanja v delovni organizaciji in nočejo v razpravah sodelovati pri odločanju. Ali jp to res? Ali se s ta-' ¡kuni »opravičili« strinjamo tn ah jih smemo, sprejemati takšna kot so? Odgovorne na ti dve. vprašanji, nam dajejo Jžjave delavcev samih. Kaj yas najbolj ovira, da na sestankih odločno in od-¡krito . ne pocveste svojega mnenja? je bilo, izhodišče, s katerim smo hoteli ovreči zSPrn.je izgovore. 27,0%, (143' anketiranih) je °-lb takšnih, ki so, izjavili, da nimajo zadržkov ali ovir za svoje nastopanje na, sestankih v delovnem' koitefctH vu. Torej ena četrtina; Trii četrtine (529) pa so takole; pojasnili svoje razloge, ki jihj najpogostejše odvračajo odi tega, da bi na sestankih' odkrito in bnaz okoKšenj, povedali to kar mislijo: 1. ne bi pomagalo,, če povem svoje., mnenje 52;4’%; 22 nisem, dober govornik 37;2 %;-; 3.. lahko- me. dolete neugodne posledice. 31,2.%;. 4.. premalo, se spoznam na stvari, da bi branil svoje; predloge 26,9 %;. 5. mnenje pri sodelavcih; da se- skušam siliti, v ospnedje. 8,5 odstotka. Seznam; ni' popoln,, vendar nam vseeno pove več; kot dovolj. Glede na to, da je nekdo lahko izbral več mnenj o ovirah za njegovo udejstvovanje na javnih razpravah, je splet teh zaviralnih okoliščin dokaj zamotan. tudi, če ga primerjamo z iz-, javami delavcev; mimo anketiranja.. Malodušje, ki je sestavni del prepričanja češ »kaj bom govoril, oni bodo itak naredili po svoje« je najresnejša deformacija in se je prijela polovice zaposlenih. Deloma-lažtko podvomimo v izjeme, ker je po-manj kljiivo znanje prišlo šele na četrto mesto. Ali gre za nekritičnost d© osebnega' po-nekritičnost do osebnega položaja v pogledu izobrazbe in: razgledanosti, ali. kaj? V praksi namreč ugotavljamo; da je prav- nerazumevanje vsaj večine- ekonomskih pojmov zaenkrat neprehoden most k hitrejšemu uveljavljanju samoupravljanja. Posebej nas. pritegne podatek, da se boji posledic, sankcij in zamere pri vodilnih 31,2 %. Kdo so ti ljudje po svojih dosedanjih’ izkušnjah?' Polovica med' njimi je takšnih, ki pozna sodelavca, ki je zaradi odkritega razpravljanja o stvareh, s katerimi je posamezne vodilne ljudi opravičeno, prizadel, doživel posledice. Torej so se na primeru drugega izšolali sami. Polovica od teh 31 % pa meni tudi da itak Ne bomo niti preveč skeptični, niti pretirano ekstremni, če naštejemo dva, tri zaključke,. ki sindikatu in še prej ostalim forumom ne dajejo najugodnejše izkaznice: 1. razmeroma visoko je število zaposlenih, ki vidijo v delovni organizaciji nedemokratične odnose; 2. razmeroma, veliko je tistih, M: so zaradi bojazni, pred »kritiko« zavzeli Unijo najmanjšega, odpora in se molče- pridružili stališčem serviranih od. zgoraj; navzdol;. 3. veliko je takšnih, ki pravijo, da razgovor ali sestanek itak. nima odziva in vse ostaja pri starem. Vsak. človek? je kritičen, in zna misliti. Že zato ne gre ,podcenjevati njegovih mnenj in predlogov. Zavest in, zrelost samoupravi j alea naraščata postopno. Tudi če trenutne' sugestije- in ideje vsakomur niso sprejemljive; jih me moremo kategorično zavrniti. Uspešna rast in. poglabljanje samoupravljanja bo vse bolj- slonela; prav na vzgoji: ljudi za samoupravljanje; Vse, kar smo z anketo ugotovili, predstavlja veliko nevarnost za družbeno življenje v/ delovnih organizacijah. F. F. Mladinska konferenca Poklicne »Iskra« Kranj Na sliki je izdelek Iskrinega šolskega centra — kovček z orodjem za SATC 4-30, 2-14 in 1-10, za vzdrževanje malih telefonskih central. Orodje je zloženo v kovčku, ki tehta okrog 6 kg in ima izmere 115 X 350 X 42 cm. Kovček je zelo pripraven za transport in ga lahko zakleneš _ . - - -» 15. t. m. je bila letna konferenca aktiva ZMS Poklicne šole »Iskra«. Potekala ja v zares demokratičnem vzduš., ju; dijaki in predavatelji so odkrito in brez ovinkarjenja' razpravljali o problemih: Težišče razprave je bilo na samoupravnih odnosih na šoli in odnosu dijakov do dela mladinske organizacije. Konferenca je poiskala vzroke za pasivni odnos mladine do dejavnosti MO in njenih organov. Vodstvo se je ločilo s svojo dejavnostjo od članstva; ni‘ se zanimali» za interese dijakov. Samoupravni organi dijakov so bili neučinkoviti,, kar je posledica njihove premajhne odločnosti in premajhno upoštevanje stališč dijakov s strani vodstva šole. Nadalje so pasivnosti krivi nizka idejna topnja članstvai-neeia--stičnost oz; togost. M.O; slabo poznavanje pomena in vloge ZM v naši socialistični' družbi, neseznanjenost z: možnostmi uveljavljanja- svojih zahtev in stališč v samo?-upravnih organih. Razprava- je pokazala, da so se-dijaki zelo malo posluževali uveljavljanja svojih samoupravnih pravic; Stališče' mladinske organizacija je, da te pravice in dolžnosti niso zakonska pravilno porazdeljene med predavatelje in dijake, namreč da - slednji dobijo- syoje samoupravne pravice na podlagi : zainteresiranosti, ne* pa na podlagi svojega dela — učenja. Dijaki so tudi opozorili, da je treba pri pouku posvetiti pozornost' ekonomski politiki Združenega podjetja. Šola prvenstveno vzgaja kadre za Iskrine tovarne- in bi . s tem ukrepom povečala vlogo mladine v delavskem samoupravljanju, ko torta pride v tovarne. V svojem nadaljnjem dedu naj mladinska' organizacija prestavi svoje delo- navznoter šole. Izvaja naj tako dejavnost, ki bi pritegnila najširši prog mladine. Novo izvoljeni mladinski komite naj poizkusi dvigniti idejno stopnjo dijakov, pri tern. pa naj pridobi za pomoč in sodelovanje aktiv ZK. Za boljšo dejavnost pa naj pritegne k sodelovanju aktiva Tehniške šole in tovarne »ISKRA«. Naloge in možnosti so velike; treba bo samo od besed preiti k dejanjem. M. M. Naš razgovor Iskrin obrat urnih mehanizmov je imel 10. decembra dovolj dela. Ker smo vezani redni letni občni zbor. Ker naš sodelavec zboru ni z zelo ozkimi časi na mon-prisostvovai, je pred kratkim postavil nekaj vprašanj tažo števca v Kranju, bi tu-novemu predsedniku tov. JANEZU DEBELAKU, ki mu di trak števca imel zastoj, če je med drugim povedal naslednje: ne bd pravočasno dobil pri nas izdelanih številčnikov. Sindikat je v letošnjem le- našega obrata, da tesno , so- Xo nas je primoralo, da tu kar zadovoljivo deloval, deluje s stanovanjsko komi- smo y nekaterih primerih S,pomladi je bil Organiziran kaši jo v Kranju. 4«/» prispe- odstopali od pogodbe in z tečaj za samoupravijalce, ki vek OD stanovanjsikega skla— dodatnimi operacijami izve— ga je obiskovalo 20 siušate- da, naj se zagotovi izključ- šili naročilo, vendar je jas- ljev in je povsem uspel. Na tečaju je sodelovalo tudi nekaj članov sindikata in mladine. Na občnem zboru 10. decembra so bili sprejeti naslednji sklepi: • Novi izvršni odbor sindikalne podružnice naj z organi samoupravljanja ter vodstvom obrata prouči in no zaposlenim v obratu. © Sindikalna organizacija . naj iz svojih lastnih sredstev 1 goji športno in rekreativno dejavnost, ki naj zajame čim več članov kolektiva. Razprava je nakazala tudi sklep, naj novi odbor reši nekaj slabosti, ki se pojavljajo v našem kolektivu oz. ki no, da je tako delo dosti za-mudnejše in zato tudi draž- kov je verjetno v tem, da ni toliko dela kot smo ga bili Na splošno se je poslabšala disciplina in odgovornost do dela v našem obratu. Imamo ljudi, ki si zelo prizadevajo, da bi obrat delal v redu, so pa spet drugi, ki jim je to, kot kaže, vseeno. Mi moramo delati tako, da si bi vsak na svojem delovnem mestu prizadeval čimveč doprinesti k skupnemu delu lunuu- . t „ • oz. tako. kot da bi bil obrat .'.bljaio . . , •. .» „ last vsakega posameznika. J J jev v proizvodnji, težave pa 6 * ..so tudi zaradi tega, ker ve-• Zastoji v proizvodnji Jijc0 delov sestavljamo iz naj se zmanjšujejo, ker bo- plastične mase, ki v številč-mo le s tem lahko povišali nem povprečju niso tako od-osebne dohodke oz. življenj- hti kot so bili na primer prej, eki standard. ko so bili odliti iz aluminija. © Sindikalna organizacija V materialu so razne defor-mora prek organov upravlja- macije pri zobnikih, zato nja bolj intenzivno vplivati moramo material izbirati oz. lis dosledna n izv3.1 cini 6 osefo~ poprsvljsiti z dodstno oipcrs- . _ . . ... . . L... . .. _ . .. .. ......... —- ju j j cjj0 ka(r nam vzame mnogo ®ke prodajalne v Mariboru li poslovodje industrijiskah tajlis-tične mreže v okviru časa. Zobniki bi namreč mo- bo v dneh 27. in 28. januar- prodajaln, o čemer se bo poslovne politike PSO, o ma- zagotovi zadostni proizvodni se. najbolj kažejo v medse-program v letu 1967. bt>Jn,lh odnosih. Nekaj vzro- • Sindikalna organizacija naj prouči osebne dohodke delavcev, ki se g: pod 50.000 S dinarjev. ABC Letna proizvodnja ZP v letu 66 (po rebalansiranem planu) Tovarna Plan Izpolnitev y 000 N din v 000 N din "/o Elektromehanika 182.361 187.281 102,3 Elementi 73.336 64.415 87,8 Avtomatika 68.576 70.548 102,7 Sprejemniki 35.000 37.393 106,8 Aparati 42.004 52.432 124,8 Avtoizdelki 86.374 84.579 97,9 Elektromotorji 23.521 19.478 82,8 Naprave 26.218 26.288 100,3 'Elektronika 14.702 14.353 97,6 Kondenzatorji 29.211 31.404 107,5 Instrumenti 14.332 15.552 108,5 Polprevodniki 16.502 14.898 90,3 Usmerniki 11.320 11.707 103,4 Mikron 19.275 4.912 25,5 SKUPAJ PODJETJE 642.732 635.118 98,8 Seminar za poslovodje naših industrijskih prodajaln V prostorih naše industrij- svojih področjih spregovori- letošnje leto, o nalogah da- ne odgovornosti. Dosledno izvajanje di- rajj prjti k nam v taki kva- ja t I. razširjena seja uprav- končno razvila razprava. loprodaji v pogojih gospo- scipltaskih ukrepov mora v bodoče veljati za vse enako, ker je disciplina vseh prav liteti, da jih pri nas samo natisnemo na os. Zadevno pogodbo imamo s gotovo-eden od pogojev do- kraI) jgko t^mp> ki ureja Krorro rrAon/vn o.ri An i o in VPr- določeno stopnjo kvalitete, v slučaju pa, da je ta v prese-gu, je moč zavrniti pošiljko. nega odbora delovne enote Naslednji dan si bodo ude- barske reforme in o pospe-»Prodajalne«, po kateri, bo ježenci ogledali tovarno sevanju prodaje. Na šemi-1 tudi seminar za poslovodje ELRAD v Gornji Radgoni in narjih bodo predavali: po- industrijskih prodajaln. se ^udi pogovorili s predstav- Prvi dan bo UO DE »Pro- niki tovarne ter imeli. semi- dajalne« razpravljal o poro- nar za prodajo njenih iz- čilu o izvršitvi operativnega delkov. Toda, če se je zgodilo, da plana za lanski december, o pQ vrnitvi iz tovarne smo na ta material čakali in lanskem prodajnem planu ELRAD v Maribor, bodo ude- . . . © Vsem je poznano, da z bi takrat zobata kolesa zavr- in izpolnitvi sanacijskega leženci posvetovanja imeli reševanjem dosedanje etano- nili, bi prišlo do večjih za- programa, o čemer bo poro- naslednje seminarje: o pro- vanjske problematike nismo stojev, kot če bi jih mi z Cal direktor DE »Prodajal- dajni politiki ISKRE na UK najbolj zadovoljni. Zato dodatno operacijo popravili Pe;e-govo prek 20-letno zaposl-.ov v našem kolektivu. časno poravnana faktura bo imela za posledico prekinitev dobav. Na splošno — prve dobave teh polizdelkov že prihajajo v skladišča, zato ocenjuje NO, da bo letošnja preskrba boljša kot lani. Glede na eibaraie tržišča je tre-a v n a ikra j šem času računati s podražitvijo bakra Primerjava proizvodnje (1965 - 1966) Tovarna Plan v 000 N din Izpolnitev v 000 N din % Elektromehanika 152.740 187.281 122,6 Elementi 56.676 64.415 113,7 Avtomatika 53.255 70.548 132,2 Sprejemniki 34.606 37.393 108,1 Aparati 37.920 52.432 138,3 Avtoizdelki 73.562 84.579 115,0 Elektromotor j i 20.086 19.478 97,0 Naprave 14.759 26.288 178,1 Elektronika 13.913 14.353 103,2 Kondenzatorji 19.207 31.404 163,5 Instrumenti 14.482 15.552 107,4 Polprevodniki 15.666 14.898 95,1 Usmerniki 12.741 11.707 91,9 Mikron 4.999 4.912 98,3 SKUPAJ PODJETJE 524.612 635.118 121,1 riža v Horjulu (Nadaljevanje z 2. strani) boi zanimala posamezne člane kolektiva: 9 Kaj bo z odpustom delovne sile oz. bolje rečeno, kako bomo preskrbeli delo za višek: ljudskih in strojnih kapacitet? @ Kakšni bodo v bodoče OD oz. kje bomo dobili sredstva za njihovo 100 % izplačevanje? Samoupravni organi tovarne so namreč mišljenja, da nikakor ne bi bilo priporočljivo zniževati OD z ozirom na predstojeee naloge (kooperacija z INDIJO in CDC) oz. prevzeti odgovornost nad odhodom strokovnjakov iz tovarne. • Kakšna naj bo programska usmeritev tovarne v;.bo-dbče oz. kakšna je nasploh njena perspektiva? Na to vprašanje bi vsekakor morala dati ustrezne odgovore tudi programske služba pri ZP, saj ima najboljši, pogled nad celotnim programiranjem v podjetju. Vprašanje je; če. bodo uprava in službe- tovarne same v stanju rešiti položaj in dati panogi — elektronskih instrumentov tisto mesto, ki bi ga morali zavzemati v svetu vse bolj in bolj pomembni elektroniki. Zato samoupravni organi in kolektiv upravičeno pričakujejo pomoč Združenega podjetja za premostitev tega težkega obdobja; »— V —* Objava 7P ISKRA KRANJ Organizacijat ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO Ljubljana Na podlagi določil S. člena pravilnika o medsebojnih delovnih razmerij in sklepov DE RRS IV in RRS III o otvoritvi novih delovnih mest objavljamo naslednja prosta delovna mesta: v razvojno raziskovalnem sektorju IV L RAZVIJALEC za uvajanje polprevodnikov v zaščitnih napravah v elektrogospodarstvu. Delovno mesto, je prosto v oddelku za elemente in zaščitne naprave; 2. PROJEKTANT v oddelku za avtomatizacijo- v industriji za projektiranje polprevodniških požarno varnostnih naprav; 3. RAZVIJALEC v oddelku za. signalno varnostne naprave, za razvoj polprevodniških/sestavov (stopenj) za: signalno varnostne naprave; v razvojna raziskovalnem sektorju III 4. RAZVIJALEC v oddelku za elektrooptiko za aplikacijsko razvojno delo na elektronskih napravah za lasersko tehniko. Pogoji; a) za vsa mesta- je- potrebna diploma II. stopnje na fakulteti za-, elektrotehniko —odd. za elektroniko. b) za delovno mesto pod št. 3 je zaželena dvoletna praksa: na podobnem delu, za delovno; mesto pod št 4: je zaželena nekajletna praksa v Zavodu, ker bo delo tega delavca tesno povezano z drugim enotami v Zavodu c) odslužen kadrovski rok v; JLA. Interesenti naj dostavijo pismene ponudbe-org; kadrovskemu: oddelku Zavoda za avtomatizacijo. Razpis velja. 10 dni po objavi. (nadalj. s L strani) proizvajalca in zahtev po cenenosti izdelka ter celo nedefinirana kvaliteta ali tehnični podatki izdelka. Niso pa redki primeri, ko je razviti izdelek jneusl trezen za proizvodnjo. Ti razlogi vodijo organizacije na misel o lastnem aplikativnem razvoju, oz. vključitvi razvogne skupine ZZA, ki dela za potrebe tovarne, v organizacijo. S tem hi dosegli nekaj prednosti: diirekt-nejša povezava s proizvodnjo in stimulacija razvijalcev po. -uspehu proizvodnje m morebiti prodaje. To pa je v nasprotju s. konceptom organizacije razvoja v ZP. Vendar mislim, da že razvijalca. ne. sme biti. vseeno ali razvije poceni konkurenčen izdelek z zadostnimi možnostmi plasmana, na kar vplivata predvsem -konstrukcija z obliko in tehnične sposobnosti izdelka. Da bi čimprej vzpostavili ekonomski odnos med ZZA in tovarnami je treba pripraviti pogoje za realizacijo predloga, da bo poslovanje temeljilo na licenčnem odnosu, po katerem bi ZZA razvite izdelke prodajal tovarnam in bil udeležen na deležu dohodka, ki ga ti izdelki ustvarjajo. Seveda je prehod na takšno poslovanje možen samo postopno. Prav tako je nedvomno potrebna za vodenje podjetja uprava; Po našem statutu ima predvsem koordinacijsko funkcijo, nudila naj bi strokovno pomoč organizacijam na področju organizacije, izbire programa, ekonomskih analiz in uvajata- enotno metodologijo planiranja kalkulacij, delitev osebnega: dohodka in jamčila za smotrno investicijsko- politiko; ZP. Če pa pogledamo prakso, so rezultati’ zelo skromni, na nekaterih področjih pa je obtičalo délo pri pripravah: in analizah. Zato je kritika; organizacij predvsem pri razpravi o stroških skupnih služb (uprave), delno upravičena, ker niso seznanjene z njihovim delom in ne Mí tijo neposredne koristi njihovega dela. Da bi se takšnim razpravam v bodoče izognili, bi lahko posamezna strokovna področja seznanila organizacije s, svojim delovnim programom, hkrati pa prikazala težave, s katerimi se borijo pri svojem delu, tar ko zaradi odnosa organizacij, oz. njihovih vodilnih delavcev, kot,, tudi. zaradi, slabe kadrovske zasedbe. V tem sestavku sem skušal prikazati bistvene točke, ki preprečujejo, da bi ZP zaživelo kot enoten organizem. Mislim, da si moramo- čimprej postaviti načrt za njihovo rešitev in ga nato v okviru finančnih možnosti reševati. Prav gotovo; mora iti razvoj upravljanja; v smeri vse večje samostojnosti. organizacij. Vendar ne; more biti samostojnost organizacij kot sta PSO in ZZA-, enaka kakor je pri proizvodnih organizacijah. Ker se dohodek podjetja, v pretežni meri ustvarja v proizvodnih organizaoijah, je gotovo naloga vseh neproizvodnih organizacij, dar skrbijo za- to, da bi bil: ta- dohodek čim večji. Prednosti, ki jih ima sedanja organizacija-, morajo biti otipljive in sposobne prepričati vsakega člana kolektiva, da ima koristi od članstva v ZP. S terni splošnimi ugotovitvami sem želel izzvati polemiko, ki bi konkretizirala probleme našega podjetja in dala ideje za njihovo rešitev. Mislim, da je nujno, da se o problemih, ki hromijo poslovanje; dogovorimo pred sprejemanjem dopolnil statuta ZP. Tako bo lahko razprava o statutu poglobljena in vsebinska in bo dokončna odločitev osnova- za nadaljnji razvoj ISKRE. Ing. Jože Bauman Sindikat in reforma Predsedstvo RO Sindikata delavcev, industrije in rudarstva je 20. januarja 1967 razpravljalo a političnem delovanju: sindikalnih organizacij pri razreševanju problemov, ki se pojavljajo v gospodarskih organizacijah pri. uveljavljanju gospodarske reforme.. O temi, ki je tako zelo. aktualna za vse gospo? darske organizacije; so člani predsedstva zelo intenzivno razpravljali. Vsi so bili enotnega, stališča, da. se mora sindikalna organizacija pri uveljavljanju gospodarske reforme in, pri razreševanju nastalih, problemov aktivno udejstvovati; delovati, mora preventivno. Preventiva je mišljena v. tem, da vnaprej, opozarjajo na probleme, ki, se lahko pojavijo in. za njihovo odpravo zahteva-potrebne ukrepe. Vse gospodarske organizacije z uveljavljanjem: gospodarske reforme polagajo svoj zrelostni, izpit — posebno pa so temu podvrženi strokovni in vodilni delavci; Prav sedaj pridejo do polnega: izraza stališča; vsakdo naj opravlja tisto delo, za, katerega ja strokovno usposobljen.. Preventivna angažiranost gospodarskih organizacij naj preprečuje; prepogosto odpuščanja delavcev. Res., pa; je, da? resnična prizadevanja za reformo ne. prenesejo zaposlovanja, iz. socialnih razlogov. Nova. razdelitev, dohodka ob reformi in večja prisotnost elementov, tržišča povzroča nujno-tudi večje gibanje zaposlenih znotraj gospodarskih panog- in, med njimi. V tem smislu je vsako politično, zadrževanje teh procesov s? stališča sprejetih- ciljev reforme nesprejemljivo in konservativno. Akcija naših organizacij se mora začeti ob vprašanju. na. kakšen način, uresničiti tisto,, kar se, postavlja kot ekonomska, nujnost. Menimo, da moramo delovati v preventivnem, smislu, t. j. tako, da nas.dogodki ne bodo presenečali. Sebe in samoupravnih organov ne moremo, izvzemati od odgovornosti za nenadno nastal; položaj ih krivdo valiti le na nekoga izyen. Takšno vedenje kaže, da nismo uresničili možnosti našega, vpliva- na določanja poslovne politike tovarne in zato vse breme odgovornosti enostavncr prelagamo na ramena drugih. Vzroke za težavne, gospodarske položaje je: treba iskati v odlašanju preorientacije nerentabilne proizvodnje,. premajhnem angažiranju obdelave tržišča itd. Za razreševanje problemov zaposlitve, ako ni mogoča produktivna- zaposlitev v lastnem podjetju; je nujno., potrebna, navezati stike s sorodnimi podjetji in posredovalnicami še pred časom formalne? ga odpusta, (ne pa samo čakati oglasov o prostih delovnih mestih). Ob taki angažiranosti družbenih sil je mogoče najti ustrezne rešitve, ne- da bi se skregali s spre» jet-imi, načeli reforme Reform;» očitno- kaže, da ne moremo, več živeti pt- starih načelih. Živi lahko samo tisti, ki živi. in dela na osnovi ekonomskih načel. To so nekatere misli in stališča-; ki so bila izra» žena in zavzeta na tem zasedanju. Janez Seminar o polprevodniških... (Nadaljevanje s 1. strani) Drugi dan seminarja so si povabljeni gostje ogledali proizvodnjo v tovarni v Trbovljah in prisostvovali meritvam posameznih elementov. Vsi navzoči so pred predavanjem dobili tudi celotni pro9pekfcni material, skripta predavanj, in tudi komplet vzorcev polrpevodniških elementov. Na splošno je seminar dobro uspel,, in tudi povabljeni gostje so bili vidno zadovoljni še posebej zato, ker so lahko navezali osebne stike z strokovnjaki iz ta panoge v Trbovljah. Razvoj polprevodnikov je namreč izredno dinamičen in vsako leto- Mrši Sortiment sestavnih delov, ki terja benähen študij In hkrati tudi poznavanje široke uporabe. Naši strokovnjaki, inženirji tovarne so navzočim ■ obljubili v prihodnje stik s- pošiljkami nadaljnega pro-spektnega strokovnega materiala, obvestili in podobnim, kar vse bo koristilo razvoju polprevodniške tehnike nasploh in s tem tudi prodaji naših- elementov. PSO in tovarna v Trbovljah sta; s tem seminarjem prav. gotovo naredili korak naprej pri popularizaciji se-lenskih stavkov,; transistor-jev ih diod, čeprav nista zajeli vseh dosedanjih, porabnikov teh elementov. V prihodnje bosta organizirali še en seminar, kamor bi. povabili predstavnike trgovinske mreže in vse manjše porabnike. Komercialni uspeh- seminarja bo opazen šele v daljšem obdobju in prav gotovo ne bo izostal. M. K. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov • Upravni odbor združe-nega podjetja predlaga delavskemu svetu ZP v soglasje okvirno pogodbo z-dne 14. septembra 1966 o poslovno-tehničnem sodelovanju med ZP ISKRA — Zavodom za avtomatizacijo in Institutom tovarne »Rudi čajavec« 'Banja 'Luka ter Institutom za elektroniko, telekomunikacije in avtomatizacijo .Zagreb. 9 UO ZP sprejema na znanje poročilo o delu na pripravah za integracijo ISKRA — RIZ — RUDI CAJAVEC. Kompletno gradivo naj se članom upravnega odbora ZP dostavi najkasneje do L februarja 1967. UO ZP zadolžuje strokovne službe ZP, do izdelajo koncept 'bančnega konzorcija z ozirom na tekoče financiranje in -da bi se .zlasti sredstva, ki jih mora ISKRA plačevati v obliki anuitet -od 'razširjene reprodukcije, prek tega -konzorcija ponovno vrar čala v raznih oblikah v ZP ISKRA. UO ZP zadolžuje strokovne službe ZP, da za UO ZP izdelajo poročilo in predloge glede formiranja rezervnega sklada ZP in skupnih skladov pri združenem podjetju za leto 1966 in 1967. ■ -UO ZP zadolžuje strokovne službe ZP, da se problem solidarne odgovornosti organizacij za obveze in za ’izgube drugih organizacij v sestavu združenega podjetja postavi med drugim tudi pred gospodarske zbornice Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine, ter skupaj z njimi poskušajo -doseči pri Zveznem izvršnem svetu čimprejšnjo rešitev predloga za spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona o podjetjih, katerega je .združeno podjetje dostavilo Zveznemu izvršnemu svetu. ® UO ZP predlaga delavskemu svetu ZP, da da soglasje na pogodbo o poslov- no-tehničnem sodelovanju na področju aparatov za gospodinjstvo med ZP ISKRA •Kranj in podjetjem GORENJE v Velenju, ki je bila sklenjena v mesecu decembru 1966. 9 UO ZP priporoča vsem organizacijam v ZP ISKRA, da zaradi večje možnosti za-' gotovitve nakazil finančnih sredstev s strani PSO posameznim organizacijam, premaknejo izplačilni dan osebnih dohodkov na 15. v mesecu. ® Namesto venca delovnega kolektiva ZP ISKRA za umrlega podpredsednika Zveznega izvršnega sveta tov. Borisa -Kraigherja UO ZP odobrava znesek 100.000 S din v korist kliničnih bolnic v Ljubljani. Sredstva bremenijo rezervo pri UO ZP. ® UO ZP odobrava naprošajo Udružemega distro-fičara Jugoslavije kot pri-spevek za izgradnjo bolnice za -zdravljenje teh bolnikov znesek 100.000 S dinarjev iz rezerve pri UO ZP. SKLEPI 30. SEJE IJO (16. 1. 1967.) 9 Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo finančne službe o -finančnem stanju tovarne na dan 16. 1. 1967. ® Upravni odbor predlaga delavskemu svetu tovarne, da odobri podaljšanje roka za predložitev zaključnega raču-čuna Službi družbenega knjigovodstva, do 26. februarja 1967. ® Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje za februar 1967, v naslednjih vrednostih: — skupna proizvodnja 17 -milijonov 737.840 N din — blagovna proizvodnja 17 -milijonov N din @ Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o izpolnitvi plana izvoza v decembru 1966, po katerem je ‘bil plan izvoza tovarne' dosežen s 137,17 %, plan izvoza PSO za tovarno pa z 230,85 odst. Lanskoletni izvozni plan tovarne je bil dosežen s 123,30 %, Prodajno servisne organizacije za tovarno pa s 120,44 %. UO 'je potrdil tudi plan izvoza za januar. ® Glede na uredbo Uradnega lista SFRJ št. 52/66, po kateri so gospodarske organizacije dolžne v celoti izplačevati nadomestila OD za prvih 30 dni bolezenskega dopusta, je upravni odbor sprejel začasni sklep, po katerem se od 1. januarja letos do sprejetja novih kriterijev na delavskem svetu tovarne, obračunava bolezenski dopust do 30 dni takole: —'do 3 dni bolezenskega dopusta veljajo kriteriji, ki jih je DS tovarne sprejel na -svojem zasedanju 8. novembra 1966. — od 3 do 30 dni bolezenske dopusta se nadomestilo obračunava po dosedanjih merilih, po katerih je izplačeval nadomestila za bolezenski dopust Zavod za socialno zavarovanje. — za zdravljenje v bolnici ostanejo v veljavi dosedanji kriteriji. Upravni odbor je razpravljal tudi o predlogu oddelka za družbene zadeve, po katerem naj bi se bolezenski dopust do 30 dni obračunaval .po dosedanjih kriterijih, ki veljajo za obračun do 2 dni bolezenskega dopusta. Ta predlog daje upravni odbor pred sklepanjem na DS tovarne, v razpravo delovnim enotam in obratom. ® Po zakonu o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, objavljenem v Uradnem listu SFRJ št. 29 je v letošnjem letu prenehala veljati pravica do brezplačnega klimatskega in kopališkega zdravljenja. Da bi 1 omogočili klimatsko in kopališko zdravljenje najpotrebnejšim bolnikom naše tovarne, predlaga upravni odbor delavskemu svetu tovarne, da za te namene v letošnjem letu zagotovi 3 milijone S din. Predloge za klimatsko zdravljenje daje lečeči zdravnik, potrdi pa jih komisija zunanjih zdravnikov, ki jo imenuje kadrovska služba tovarne. I šal Srig SKLEPI 15. SEJE UO (13. 1. 1967) © "Upravni odbor je pregledal predlog gospodarskega plana za leto 1967 in predlaga delavskemu svetu, da ga potrdi. K predlogu gospodarskega plana upravni odbor sprejema naslednje pripombe: a) Upravni odbor Sinatra, da je 'število zaposlenih za realizacijo plana v vrednosti 161632,159 N din previsoko planirano. Ker bo v letu 1967 potrebna vsa resnost v gospodarjenju, in ker še niso razčiščena vsa vprašanja glede same proizvodnje in prodaje, UO priporoča, da je treba imeti stalni nadzor nad sprejemanjem novih delavcev, ki naj se sprejemajo v skladu s potrebami proizvodnje. b) Upravni odbor predlaga« da znesek stimulacije delavcev, ki so redno na delu; ostane nespremenjen, in sicer 20 N din mesečno. Upravni odbor naroča splošnemu sektorju, da razčisti« kako je s prispevkom za socialno zavarovanje iz te stimulacije. c) Upravni odbor predlaga,-da se cena toplemu obroku poviša za 0«10 N din tako, da bodo člani kolektiva plačali topli obrok po 1 N din, tovarna pa bo iz skupnih sredstev prispevala 0,90 N din. d) Upravni odbor z zadovoljstvom ugotavlja ,da nam je uspelo znatno izboljšati koeficient obračanja obratnih sredstev. Priporoča pa, da je tudi v letošnjem letu .potrebno vršiti stalni nadzor, -nad zalogami, da z obratnimi sredstvi ne bomo zašli v težave. (Dalje na 8. strani) Razglas Upravni odbor Združenega podjetja ISKRA KRANJ — organizacija: TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto ŠEF TEHNIČNEGA SEKTORJA POGOJI: visoka ali višja strokovna izobrazba elek-tro ali strojne stroke in 5 let ustrezne prakse j— ali srednja izobrazba /elektro ali strojne stroke in 10 let ustrezne prakse. Kandidat mora poleg prošnje predložiti vsa ustrezna dokazila, da izpolnjuje zahtevane pogoje. Razpisni rok: 15 dni po objavi razpisa. Osebni dohodki so določeni po Pravilniku o delitvi OD tovarne. Tovarna ne razpolaga s stanovanjem. Prijave pošljite na naslov: ISKRA — Tovarna usmerriiških naprav Novo mesto (razpisna komisija) Novo mesto. Vsi udeleženci razpisa bodo o izidu razpisa in izbiri ■kandidata obveščeni v raku 8 dni. Gospodje, vi ne znate 'Vsako leto preleti več .tisoč biznismenov ocean, da ‘bi prisostvovali nekaj predavanjem znanega ekonomista, profesorja Bernarda Trujilla (izg. Truhiljo). Možakar drži predavanja na nekoliko nenavaden način; pa vendar ga vsi zavzeto poslušajo in pazljivo sledijo njegovim izvajanjem, ki pomenijo najnovejša dognanja na področju sodobne trgovine v svetu. Že enajst let pridiguje »apostol modemih trgovskih metod« ha desetem nadstropju nebotičnika ameriške firme za električne konstrukcije. G>d tistega dne, ko je stopil iz aviona, iz 'katerim je prišel iz Bogote kot skromen štipendist. Trujilo ni ¡več zapustil Združenih držav. Toda zato ga j-e po-slr 'N d ,15;000 romarjev iz petih eehn. Poslušali so ga predsedniki ..in generalni direktorji najvažnejših prodajnih združb, bankirji, in-dustrijci, visoki uradniki. Na teh seminarjih so -se porodile najrevolucionamejše ¡ideje o načinu prodaje: samopostrežba, diskontni magacini. Trujillo je potrkal s prstom na «glavo ¡enega od slušateljev v prvi vrsti: »Poglej- prodajati 'te tegale moža tukaj. To je preikanec. Pije, kadi, pozno gre spat. Toda, kavo prodaja po 60 centov.« »Pratkanec« je velika avstralska poslovna zverina in lastnik veščih velikih maga-cinov: na svoje stroške je prepotoval 12.000 kilometrov, -da bi lahko prišel v Dayton (Dajton) an da bi tu ¡smehljaje se poslušal hudournik žaljivk. Trujilk) pa se je naenkrat raznežil. Pogladil je ¡po glavi »pretkančevega« ¡soseda, -.prav tako velikega trgovca ¡iz Avstralije: »Vidite, tale ttukaj je pa pošten gospod. 'On je inteligenten. Tako inteligenten, da si je izbral dobrega deda, ki mu je zapustil v nasledstvo svoje trgovine. On ne pije, zgodaj vstaja, pozno gre spat. Njegove prodajalne so najlepše v mestu. Toda, on prodaja kavo po dolarju.« Pri ženskah pustite logiko pri miru »No dobro, 'kaj mislite, kje bodo gospe iz Melbourna, ki cenijo kreposti, .kupovale •kavo?« Trujillov obraz se je skremžil od sramu in obupa: »šle bodo k »pretkancu«, ker je ¡pri lijem ¡ceneje!« Na seminarju je tudi predstavnica Japonske, zelo lepa ženska, oblečena v kimono. Pred njo se je Trujillo priklonil in dejal z nežnim glasom: »Glejte jo, našo gospodarico, našo kraljico. Ona bo 'odločila ¡o našem življenju in -smrti./V-sako jutro so v vsak' državi volitve. Mili- joni žena ¡glasujejo, katera prodajalna bo napredovala* katera pa bo šla v konkuiz. Kako te žene glasujejo.? Mislite morda, da logično presojajo?« Trujillo je zopet, nakrem-.žil obraz v poteze obupa. »Ženske ne poznajo logike. Nekoč sem poizkusil z logično prodajo. Roba sem bil jaz, kupec pa lepo mlado dekle, po .imenu Marija. Sede] sem poleg nje na univerzi v Bogoti ¡(Kolumbija), kjer smo preučevali Freudovo teorijo o seksualnosti. Vprašal sem jo: »Marija, ali priznavaš nauke Sigmunda Freuda?« — »Qh, ¡da, Bernardo!« — »In tvoji srtarši, ali imajo oni kakšne pomisleke zoper Freuda?« — »Nobenih, Bernardo.« — »Potemtakem bi bilo prav, če prideš -v mojo sobo.« — »Toda .zakaj« Z Pisma naših bralcev Izvlečki iz sklepov (Nadaljevanje s 5. strani) - prostorov. Triletni skupni napori so rodili, kot vse kaže, velik uspeh, na katerega smo lahko vsi ponosni. Enako bo tudi izpolnjena obveza, da bo v tem letu dograjena tudi šola na Zlatem polju v Kranju. ABC • • a Skrajšani delovni čas Tov. urednik! Pogostokrat se mi pri delu primeri, da v soboto pridem v to ali ono našo tovarno ali obrat, pa izvem, da zaradi skrajšanega delovnega časa ta dan ne delajo. To se dogaja najbrž tudi številnim drugim tovarišem iz ISKRE, ali pa izven nje, zato predlagam, naj bi v Vašam listu objavili seznam prostih sobot vseh naših tovarn, enot in obratov, s čimer bi marsikomu prihranili pota in čas, da ne bi zaman svojega dela skušal opraviti ob sobotah tam, kjer imajo prosto. S tem ne bi zasedli preveč prostora v listu, vsekakor pa bi prihranili precej na telefonskih stroških in na času tistih, ki imamo opravka po vseh naših tovarnah in enotah. J. G., Ljubljana • • • Tov. urednik! Izgleda, da sem malomaren, ker že 15 mesecev redno prejemam vaš časopis, ne da bi vam rekel hvala. Služim vojaški rok v Bitoli. Glasilo »Iskra« mi omogoča povezavo z dogajanji v kolektivu. Tudi pri političnem pouku mi koristi, ko obravnavamo industrijo, vlogo sindikata, mladine in ZK v novih pogojih in tudi za v bodoče, ko se bo potrebno boriti s konkurenco svetovnega tržišča. Prav lepo se zahvaljujem za redno pošiljanje glasila, obenem pa pozdravljam vse svoje sodelavce v konstrukciji orodja in orodjarni kranjske tovarne, ter jim želim, kot tudi vsem članom kolektiva, mnogo delovnih uspehov v letu 1967. Albin Knific V. P.5600/2 Bitola • • • Tov. urednik! Mlada »Iskraša«, ki sta na odslužen ju vojaškega roka v Titovem Velesu — želita delovnemu kolektivu ISKRE v novem letu 1967 mnogo delovnih uspehov. Ciril Modic Martin Rudnik V. P. 5912/19 T. V. (Nadaljevanje s 7. strani) ® Upravni odbor odobrava 150.000 S din za organizacijo tekmovanja med gorenjskimi strokovnimi šolami v ročni obdelavi kovin. Organizator letošnjega tekmovanja je Šolski center ZP Iskra Kranj. ® Upravni odbor sprejema naslednji predlog za delo samoupravnih organov ZP Iskra Kranj, ki ga bo posredoval sekretariatu ZP: a) Organi samoupravljanja ZP naj bi v letu 1967 obravnavali predvsem problematiko starega žiro računa in porabili vso svojo avtoriteto, da bi bil čim prej deblokiran in likvidiran. b) Prek strokovnih služb ZP naj organi samoupravljanja ZP poskušajo urediti, da bi Prodajno servisna organizacija postala trgovska organizacija in imela možnost najemanja kreditov. c) Na organih samoupravljanja naj bi več pozornosti posvetili proizvodnemu programu podjetja kot celote. Upravni odbor je mnenja, da program ZP ne more biti samo zbir programov tovarn. Program podjetja bi po našem mnenju moral biti čvrstejši. Ce bi bilo za to potrebno pojačati programsko področje in konjunkturno službo, naj se to uredi. Upravni odbor je mnenjaj da če nas pri tej decentralizaciji ne bo program podjetja čvrsteje povezoval, bomo imeli v posameznih tovarnah stalne tendence izstopanja iz ZP. ® Upravni odbor določaj da se kolektiv oddolži spominu pokojnega revolucionarja in državnega voditelja tovariša Borisa Krigherja s tem* da namesto venca nameni kolektiv 100.000 S din za izgradnjo onkološkega inštituta V Ljubljani. Zmaga košarkarjev ŠG Iskra Sindikalni informator Sindikalni odbor Elektro-mehanike je pred časom razpravljal o organizacijskih vprašanjih znotraj organizacije in kadrovanju za nova vodstva, is 1. 1. 1967 so bite še določene sprerhembe znotraj tovarne. Tem spremembam je bilo treba prilagoditi tudi delovanje sindikalne organizacije. Dosedanja delovna enota »Umetne mase« se je pripojila k DE produkciji delov. Služba kvalitete se je številčno zmanjšala in se po sindikalni dejavnosti pripojila k tehnični službi. S tem je nastalo 13 sindikalnih odborov in to: »Produkcija delov«, »Plan in nabava«, »Skupne službe«, »Mehanizmi Lipnica«, »Kino«, »Stikala«, »ATN«, »števci«, »Rotacijski stroji«, »Vzdrževanje«, »Merilne naprave«, »Orodjarna in tehnična služba s službo kvalitete«. Osvojen je bil tudi predlog, da se dosedanji izvršni odbori preimenujejo v sindikalne odbore, kar neprimerno bolj ustreza. V decentraliziranem sistemu imajo sindikalni odbori dosti več samostojnosti in ne izvršujejo samo navodil višjih forumov. Naj višji organ sindikalne podružnice j e občni zbor. Leta izvoli sindikalni odbor, ki izvaja začrtano politiko. Novost je bila predlagana tudi v tem, da se osnuje plenum, kd ga sestavljajo vsi sindikalni odbori po DE, vključno s /sindikalnim odborom tovarne. Ta bi razpravljal o zelo pomembnih vprašanjih, o katerih ne bi mogel dovolj v širino poseči sindikalni odbor tovarne. Sklicuje se po potrebi na pobudo predsednika, sindikalnega odbora ali sindikalnega odbora DE. Kot oblika dela pa se za vse važnejše seje vabi tudi predsednike SO DE zaradi koordiniranega delovanja. Pri kadrovanju je bila novost v tem, da so sindikalno vodstvo tovarne predlagali že na občnih zborih po DE. Sindikalni odbor si je pridržal pravico, da tudi on lahko predlaga kandidate. Vse predloge potrjuje občni zbor, izmed predlaganih kandidatov se voli tudi predsednik, tajnik in blagajnik. F. F. Na nedavnem košarkarskem turnirju, ki ga je za prvenstvo Šol na njenem področju organizirala občinska zveza za telesno vzgojo Ljubljana — Bežigrad, so med drugimi nastopile tudi ekipe košarkarjev in košarkaric iz Poklicne šole Šolskega centra ISKRA v Ljubljani. Največji uspeh je dosegla A ekipa mladincev, ki je v finanlni tekmi zmagala z rezultatom 51:39 košev nad najnevarnejšim nasprotnikom — ekipo košarkarjev s I. gimnazije. Tudi ekipa mladink iz Po-klione šole ŠC ISKRA si je priborila vstop v finale, vendar je morala v finalni tekmi kloniti pred močnejšimi nasprotnicami s I. gimnazije. Ekipa ŠC ISKRA se je po porazu od ekipe I. gimnazija z rezultatom 17:72 košev morala zadovoljiti z drugim mestom. Razglas ISKRA — tovarna elektrotehničnih in finomehanič-nih izdelkov — Kranj razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. SAMOSTOJNI KALKULANT CEN v DE plan in nabava Pogoj: popolna srednja šola s 4 leti prakse v gospodarski organizaciji; 2. ASISTENT v DE plan in nabava Pogoj: ekonomska fakulteta z 2—3 leti prakse v gospodarski organizaciji. Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih. Poskusna doba 2 meseca. Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev razglasa in opisom dosedanje zaposlitve kadrovskemu oddelku tovarne »Iskra« — Elektromehanika Kranj, v roku 15 dni od diieva objave. Bernardo. Saj ti st znorel!« — in potem sem ji začel dokazovati: zato, ker je to dobro za njetno zdravje (27. stran priročnika). Zato, ker je to dobro za moje zdravje 32. stran priročnika. Zato ker jo bo to osvobodilo njenih kompleksov, stran 35. Zato, ker me bo to osvobodilo mojih kompleksov, stran 36. — Nisem mogel nadaljevati, ker mi je prisolila klofuto. Moja prva logična prodaja je klavrno propadla.« »Nekaj časa zatem, se je priklatil neki Francoz. V očeh mu je .sijala ljubezen, v roki je imel šopek cvetja. Mariji je dal piti šampanjec, ki sprošča mišice »da« in krči mišice »ne«. In posel je bil zaključen. »Ne pogovarjajte se s svojimi kupci samo na logičen način, tamvoč tudi s pomoč- jo glasbe, parfuma, cvetja. Vodite prodajo s pomočjo čutil.« V proučevanju biznismenov uporablja Trujillo metode, ki jih je, uporabljal njega dni, ko se je moral vzdrževati kot študent sam in učiti analfabete. Izraža se v prispodobah. »Ne prodajajte blago, temveč iluzije. Vsako leto pokupijo Američani za več kot tri milijarde sveč, ki jih prižigajo pri večerji. Te sveče jih spominjajo na potovanja po Evropi. Navajajo jih na sanjarjenje.« »Napolnite prodajalno z vsem mogočim blagom. Recite svojim kupcem: kupujte kar želite in plačajte pri izhodu. Če ljudje blaga ne morejo videti, se ga dotakniti, ga občutiti — semtertja (udi kaj ukrasti — ne bodo kupovali.« »Moja žena je nekega dne vstopila v trgovino s čevlji. Najprej ni videla čevljev, temveč škatle. Veliko škatel. »Morivec prodaje« jo je pobaral: »Kaj želite?« Odgovorila je: čevlje. Jasno, v trgovino s čevlji človek ne pride, da bi kupil klobaso. In potem: '»Kakšne čevlje? Popoldanske čevlje? Kakšne barve? Kakšne oblike? — In tako naprej, kakšnih deset vprašanj. Toda zaradi suhoparnega vpraševanja je izgubila vsako željo, da bi jih imela. Odšla je, ne da bi kaj kupila. — Namesto prodajalcev stavite napise. Napis je najboljši proda-javec. Plačate ga enkrat In on ne gre na letni dopust!« Truj ¡Ilove črne oči so s» zasvetile: »Predlagam, da se pogovarjamo o Brigitte Bardot (Brižit Bardo). Zakaj ima ona takšne uspehe in zakaj zasluži toliko denarja? Zato, ker nudi svoji klien-teii zaželeno blago. Da pa bi bilo blago zaželeno, mora imeti dobro kvaliteto. Glejte, kaj dela združenje Kruger (1.100 blagovnic v ZDA, 10 milijard $ prometa na leto). Zahtevajo, da so poslovodje njihovih magacinov čimveč-krat pri izhodu prodajaln in da celo postavijo svojo fotografijo v izložbo. Ih tako, kadar kupci niso zadovoljni, se potožijo njemu. — žena je takšna kot radio ali kokoš: mora govoriti, če se ne more potožiti poslovodji, bo svoje pritožbe ponavljala vsemu svetu.« Ne ravnajte kot Indijanec: pihnite prvi - ZAHVALA Ob smrti drage mame ■“ JERICE MUŠIČ f se iskreno zahvaljujemo sodelavcem v obratu ATN in KINOAKUSTIKI za izraze sožalja, vence in spremstvo na njeni zadnji poti. Franc, Zvone in Tončka Mušič ISKRA — glasilo delovne* ga kolektiva Iskra industrij«,'1 za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: -CP Gorenjski tisk« Kranj