Trošoriiia na vino in žganfc V »Slov. gospodarju« z dne 26. aprila 1939 smo priobclli važno rešitev upravnega sodišča v Zagrebu in državnega sveta v Beogradu glede plačevanja občinske in banovinske trošarine na vino in žganje. Po razsodbi imenovanih inžtanc se kmetovalci na podlagi zakona o izpremembah in dopolnitvah državne trošarine dne 20. aprila 1932 oproščajo plačevanja trošarine od 5 litrov naprej. To drži! Toda plačevanja trošarine niso oprošfieni kupci! Da se pa prepredi izigravanje uredbe o plačevanju trošarine od strani kupcev, je ban dravske banovine izdal uredbo, po kateri morajo pridelovalci na predpisanih tiskovinah točno javiti, komu 8o prodali vino ali žganje. Banovinska uredba gre tako daleč, da mora vinogradnik celo ¦jarriMti za to, da bo kupec njegovega vina trošarino res plačal, kajti v nasprotnem primeru ae trošarina iztirja od vinogradnika aamega. Da se izognejo raznim nevSečnostim od stranl kupcev manjših količin vina (od 5 do 50 Htrov), vinogradniki raje v naprej, dogovorno s finai;či\o kontrolo, plačajo predpisano banovtasko in občin ako trošarino skupno od soda, ozdroma količine, ki jo mislijo razprodati v prodaji po 5 do 50 litrov. Na ta način 8e vinogradniki izognejo nevše6ne zahteve jamatva o plačevanju trošarine od atrani kupcev. Kon6no je tudi za kupca, ki sd kupi recimo 20 litrov vina, neprijetno dvojno plačevanje, namreč vina in še trošarine. Resnica pa je, da, kdor je uvideven in nalašč ne nagaja organom finan&ne kontrole, še vedno lahko izhaja, kajti noben financar ne gleda, kaj in koliko kmet sptje in koliko vina ima v kleti.