285. številka. Ljubljana, v sredo 13. decembra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan aveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta A gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če Be dvakrat, in po 4 kr . če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi .Gledališka stolba". D pravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. Volilna zmaga na Vrhniki. Izredno vesele novice došle so nam včeraj z Vrhnike. Pri volitvah v občinski zastop zmagali so narodnjaki v vseh treh razredih tako sijajno, da nasprotniki nijso dobili niti jednega občinskega odbornika in da je nemškutarjev glavni kolovodja Karol Obreza moral se zadovoljiti z 2, čitaj dvema glasovi. Vrhnika je po tej volitvi preporojena stopila v prvo vrsto narodnih trgov in mest in pokazala, da je njeno prebivalstvo politično dozorelo in tako odločno, da se ne da več zapeljevati in podkupa-vati za nemčurske namene, da je gospodarstvu male a ošabne čete nemškutarjev odkleukalo za vekov veke in da, kakor vseskozi naravno, narodni zastopniki prevzamo upravo v svoje roke. Gotovo taka zmaga vsucega rodoljuba preši-nja zadovoljstvom in radostjo, ker mu je dokaz, da se narodna zavest širi dan na dan in da je tako odličen in važen kruj, kakor Vrhnika, zopet pridob Ijen pod našo trobojno zastavo. Da se je pa dosegel tako sijajen in vzgleden vspeh, to treba staviti na račun vztrajnega, neprestanega in diplomatično previdnega delovanja Vrhniških domoljubov. Vrhnika bila je še pred kratkim nemčursko gnezdo „par exeellence" in še pri zad njej občinskej volitvi bil je volilni boj tako ljut, da 86 je volitev vršila odbranega jutra pa pozno v noč, da 86 je na nemčurskej strani potrosilo na stotine goldinarjev in da pri vBem prizadevanji, pri še tako živahnej agitaciji narodnjakom nij bilo možno prodreti na vsej liniji, temveč bo samo nekatere svo jih kandidatov spravili v občinski odbor. Od takrat pretekla so tri leta, in kolika je razlika v tem razmerno kratkem Času! Nekdaj gospodujoči ošabni nemčurji propali so in pri volitvi ujeli tako neznatno število glasov, da je njih propad smešen in bi se morali vsacemu smejati, kdor bi še govoril o nemčurskej stranki na Vrhniki — LISTEK. Natalija. (Poslovenila Janja Miklavčič.) Deset let pozneje. IV. (Dalje.) „Ne, takrat ne; a dva dni pozneje prišel je k meni, vzel me v naročje in rekel: „Lili, jaz ne dovolim tebi, da govoriš o materi; ako pa kdo v tvojej navzočnosti kaj slabega o njej reče, povej mi! Ti jo moraš čislati, ker ona storila je le jedno napako: ker mene nij ubogala! Pazi torej, da mi ne nasprotuješ, da se tudi s teboj ne zgodi tako," in tako divje me je gledal, da sem se ga zbala in mu ušla. Ali sem jaz kaj podobna mojej mami?" „Ne povsem; a vendar te bo vsak prej Poljakinjo imenoval, nego Rusinjo!" „To se mi je uže večkrat oponašalo. Jaz imam namreč mnogo sestri čin in bratrancev, teta Pelagija ima osem, teta Zeuaida šest in teta Aleksandra ko je tako ogromna večina in pri tako izrednej priliki, kakor je ravno občinska volitev, izrekla se in odločno stopila na narodno stran. Vrhnika bodi vzgled in posnemanja vreden uzor za vse kraje po Slovenskem, kjer so narodnjaki še v manjini! Tudi narodnjaki na Vrhniki bili so v manjini, a imeli so neprestano jeden smoter pred očmi in taje bil: poraziti svoje politične antagoniste. To pa nij bila lahka stvar, kajti položiti je bilo treba skoraj čisto nova tla, prisvojiti si dobro utrjene postojanke svojih političnih sovražnikov in v ta namen izvežbati in na boj pripraviti svoje volilce-vojake. V ta namen osnovala se je Čitalnica, priredile se svečanosti v korist „Narodnomu domu" in blagoslovljenje društvene zastave ter ustinovila „Posojilnica", ki je v malo mesecih popela se do v istini jako velikega prometa, ter prebivalcem ad oculos dokazala, na kate-rej strani jim je iskati pravih prijateljev, kdo skrbi za njihovo duševno omiko in zabavo, ob jednem pa tudi za gmotno korist ter daje pomoč v nastalej potrebi. In ko se je tako prebivalstvo začelo zavedati svoje narodnosti in svojih pravic, ko je uvidevalo, da ga narodnjaki peljejo pravi pot, zadostovalo je, da so narodni vodje položili na tehtnico še svojo socijalno veljavo in — disciplina mej volilci bila je gotova, z njo pa sijajna zmaga, kajti, če je bilo še kaj omahljivih in neodločnih elementov, skrbela je noumorna, jeklena agitacija, da so se nagnili na pravo stran. In tako je prišlo, da se Vrhničanje, ki nikoli nijso jadikovali nad nasilstvom nemčurjev, ampak mirno pa žilavo in dosledno bližali se svojemu smotru, iz lastne moči izvojevali tako častno zmago in tako slavno osvetlili si lice pred vsem Slovenstvom. Vrhniška volilna zmaga je zopetni dokaz, kaj premorejo značajni, odločni, marljivi in požrtvovalni vodje, ako s svojim znanjem, s svojo omiko in s štiri otroke. Jaz sem jedina z imenom Dalmačin ; v našej hiši v Petrogradu strežejo mi strežaji kar na miglaj — a babica, tete in otroci njini mene ne marajo. Bratranci mi vedno nagajajo, da sem Poljakinja — a jaz sem jim dobro odgovorila: da sem ponosna radi tega, da niti ne maram biti Rusinja. A teta Pelagija me je čula in zavihtela mi zaušnico, česar pa očetu nijsem zamolčala — in odsihdob on ne pogleda niti tete Pelagije, niti strijca Vladimira. Prepovedal je pa tudi meni strogo, še katerikrat kaj tacega ziniti." „Ali si ubogala?" „Da, ker se ga bojim. A vendar globoko v srci imam Poljake rada. Zraven nas stanovala je revna Poljakinja, in tej sem vedno pošiljala hrane in obleke, samo radi tega, ker je moja mama Polj ukinja." S silo se je Lujiza vzdržala solza; srčno hvalo trepetali sta nje ustni onemu, ki je storil v dekletcu to, česar mati nij mogla. „Bila sem vesel, čvrst otrok, česar pa sedaj ne moreš reči," nadaljevala je, „in ljubšo mi je bilo po vrtu skakati in po gozdu šetati, nego se učiti. svojo izredno socijalno veljavo in občno priljubljenostjo, katero so si s svojim vzglednim delovanjem znali pridobiti, uplivajo na prebivalstvo svojega okraja. Zato kličemo Vrhniškim volilcem in njih izvrstnim vodjem z dna srca „Slava!", rojakom po drugod pa, ki nijso še tako odločni in energični, na katere še upliva malodušnost in nepotrebna in kvarna ozirnost ali morda celo bojazen, da si ne upajo na dan in ne zlomijo nemčurskih spon, svetujemo: „Idi, in stori tudi tako!" Posnemajte vrle Vrhničane, k a; ti vse je možno, ako je dovolj resne volje in ako jo volji vztrajnost in previdnost jednaka. O gibanji Rumunov. Priobčili smo uže par člankov o Rumunih, o njihovem rastočem uplivu in o važnej ulogi, katera se ne more zanikati temu mej Slovani in Magjari se razširjajočemu, fizično krepkemu in tudi duševno nadarjenemu narodu, ki si utegne prej ali slej priboriti svojo lepo bodočnost. Odkar je Ruinunska postala kraljevina, podvojil se je narodni ponos in narodna zavest in vsi magjarski listi pečajo se z gibanjem Rumunov, z njihovimi težnjami in smotri. Ker so in bodo Rumuni po svojem položaji zavezniki Slovanov, ker so njih napori, kakor sploh vsacega dolgo tlačenega naroda, našim sorodni, hočemo se baviti zopet danes z njimi in navesti nekoliko od-važnih glasov, tikajočih se rumunskega vprašanja. Rumunski list „Republic Plojesti" piše mej drugim: „Zlat je sen Rumunov, da se utemelji mogočna država, ki bi se razstezala od Dnjestra do reke Tiso, od meje Galicije do Dunave ter ob-sezala Besarabijo, Bukovino, Krdeljsko, delo Oger-ske, Banat, Moldavijo in Valahijo, kajti v vseh teb zemljah je jedinstvo plemena, jezika, običajev in mišljenja, tedaj je le logično, da se osnovi tudi jedinstvo politično. To je kroua, katero hočemo položiti svojim kraljem ali vodjem na glavo, krono de- Kakor deček bila sem živa in tudi malega konjička sem imela, katerega sem jahala." „Kdo pa je skrbel za tvojo odgojo?" „Gospa Moustiers je moja druga guvernanta; prva je bila Angličanka. Malo sem se brigala za nje. Očeta sem malokedaj videla in babica bila je vedno jednako stroga in brezčutna z menoj — a kaj me je to brigalo V Imela sem tudi prijateljico — Marta jej je bilo ime, — in bila je hči nekega podložnika. Naše sorodnike je jezilo, da jo imam tako rada, — a papa nij rekel nič zoper to, da sva bili prijateljici. Igrali sva se ves dan skupaj, včasih delali ali šetali, — oj kako srečen je bil tisti Čas za me! Takrat sem pa tudi jako malo mislila na svojo mamo." „Koliko let si imela V" „Ravno trinajst. Kar na jedenkrat pa Marfa zboli in umrje. Jaz sem jej vedno stregla; jaz, ki še nikedar poprej mrliča videla nijsem. Takrat sem tudi videla, kako hudo je umreti! — Ko pa me je Marfa tako samo ostavila, bila sem vsa Bpremenjena: mesec dnij nijsem spregovorila besede, in v spanji videla sem vedno le svojo prijateljico, čula posljeđne eetih milijouov Latincev, ki prebivajo v deželah, katere moreio preživeti štirideset milijonov duš." — Po tej označujočej časnikarskej izjavi bodi tu meato tudi nazorom najslavnejšega rumunskega zgodovinarja, Nikole Balcescu-ja, ki je bil 1848. J. deležuik ustaje v Erdeljskej in v Valahiji in je pozneje umrl v Palermi. Svoje spise sporočil je znanemu Ghiki, slednji pa jih je poklonil rumunskej akademiji znanosti, po katere nalogu izdal jih je A. I. Odobescu 1. 1878., ko so se Rumunci odlikovali v boji proti Turkom, rekoč v predgovoru: „Bilo je potrebno, da se vsaj jeden curek one stare hrabrosti, ki je gorela v duši N. Baliesca, prelije v žile vseh Rumunov, da pridejo njegovega peresa rodoljubni spisi na svetlo, katere je pomakal v kri tolikih uekdaujih rumunskih junakov." Ti spisi veljajo dan danes kot politični program Ru-munov in v tem leži njih važnost. Baliescu imel je 15. majnika 1851. 1. v Parizu govor v spomin slavnega dne 15. majnika 1848. 1. v Blasendorfu. Ta govor slove: „Izmej najčudovitejših dejanj čudovitega 19. stoletja je brez dvojbe probujenje rumunskega naroda v Erdeljskej po tisočletnem spanji izpod tlačitelj-skega jarma. Nikdar ni j noben narod dalje ležal v mrzkej su/njosti, a nikdar se ni j noben tako potlačen narod tako hitro in v tako kratkem ča;iu prebudil." „Več stotin let je trebalo, da so Magjari po polnem podjarmili Rumune — (od unije 1438. 1.) — a manj nego jedno stoletje bilo je dovolj, da odtiesejo raz sebe težko in zastarelo igo. — Vsi znamo, kdo so bili prvi apostoli romanizma. Kdo ne pozna slavnih imen: Smkaj-a, Petra Majora, Samuela Kleina, Pavla Gjurkoviča, Gjure Lazara, ki so 8 šolami, negovanjem jezika in zgodovine postavili temeljne stebre rumunskej naroduosti in razširjevali idejo jedinstva." „ Književnimi in zgodovinskimi deli vzgojene ideje pokaže le so se h krati v dejanjih. Horia zagrabi sekiro, pomoči jo v magjarsko in nemško kri in tako pisal je pravo rumunskega naroda in politični in društveni program vseh njegovih bodočih prevratov. Pozne j i delovatelji v Erdeljskej in v kneževinah zmanjšali so velike razmere vprašanja jedinstva m narodnosti, katera so jim predniki postavili, ter omejili so to vprašanje na obrambo mestnih in krajnib interesov. Zdelo se jim je, da kot odlomki ■ naroda morajo delati samo za se, brigati se samo z* ubožtvo svoje koče, brez zjedinjenja v jedno telo. rumunski, o katerem nij niti slutila, da obstoji in da je proglasil svojo nezavisnost. Evropa bila je prisiljena priznati rumuuskemu narodu njegove pravice in vzprijeti ga mej število živih narodov. Dan 15. maja 1848. !.! Dan svetlobe, svobode in rumunske velikosti; mi se tebe spominamo in zato te srčno slavimo! Ti si z začudenjem napolnil svet m pokazal mu, da je rumunski narod zrel, vreden svobode in vreden, da stopi v veliko pobratimstvo narodov. Noben drugi dan ne blesti tako sijajno v rumunskih letopisih, a podoben ti je kot mili brat 11. junij naroda v Bukreši. Tebe se spominamo, tebe slavimo, dan velikosti, ker takrat čuli smo prvikrat, kako je ves narod onim, ki so mu govorili o družbi Erdelske z Ogersko, odgovoril: „Mi hočemo, da se zjedinimo z Rumunsko". Čudna previdnost božja, ki se je v dnevih tolike narodne slav-nosti neposredno pojavljala v dušah izvoljencev, kajti samo narod in pesniki, sinovi božjega navdahnjen) a, bili so si v svesti bodočih dogodkov; samo o ji čitali so, kar je bilo pisanega v vsakej rumunskej duši: „Osvobojenje vsacega tujega gospostva, z narodnim zjedinjenjem". „Ta dau 15. maja 1848 leta zdi se nam tem lepši, tem sijajneji, ako motrimo naslednje dni, duove tmine, žalosti, muke, dno ve požiganja in krvi. Vsem tem dnovom smo sledili in videli druzega za drugim. Videli smo, kako je izjava 15. majnika izzvala terorizem magjarske vlade; videli smo, kako so prestrašeni vodje naroda popustili njegove pravice pred Magjari v proklamaciji vladike Sagune v juliji 1849. leta in pozneje po Magjarih pritisneni, kuko so cesarskim prodali ljudstvo in vse, kot plen.14 — „Mi smo videli ta siromašni narod goniti v boj brez orožja, celo brez tistega orožja, katero si je pridobil svojoj krvjoj; o groznost brez primere! videli smo ga služiti za barikade cesarskej gospodi, pozneje pa je taista gospoda prepustila narod maščevanju zmagonosnega sovražnika. A baš v tem težkem času, ko je narod ostal sam, brez nemškega vodstva, katero je narod sam paralizira!, videli smo razvijati se vso njegovo energijo in neupogljivo ka-koi granit njegovih gora stavil se je v bran regularnim močnim vojskam in ime Mocov postalo je večni strah in trepet Magjarov." „Ustttja Rumunov v Erdeljskej obsojevala se zvani po terorizmu, s katerim so Magjari pred in mej vsem bojem ravnali z Rumuni; naposled bili so ti izgredi samo čin izmečka in najbolj pokvarjenega dela naroda, ki je bil k temu zapeljan na pr. po c. častnikih. To opravičevanje naj velja samo pred inostranci; pred nami in mej nami to nij dovolj, kajti mi bi bili želeli iz ljubezni za slavo in moralno velikost našega naroda videti prevrat rumunski brez vsacega izgrede; mi bi bili želeli in želimo, da noben Rumun in nikdar ne pozabi, da ima tudi človečnost svoje pravice in da so milosrčnost iu sočutje kinč velikodušnih duhov." (Konec prih.) Politični razgled. \oiraiij. dežele. V Ljubljani 13. decembra. V ponedeljek se je v državnem zboru nadaljevala specijalna debata o obrtnej noveli. 1. obrtne novele se glasi: „Obrti so ali a) proste, ali b) koncesijonirane, ali pa c) rokodelske. One obrti, od katerih zahtevajo občni oziri, da treba k njih izvrševanji posebnega dovoljenja, smatrajo se kot koncesijoniraae (§§. 14 in 23). Za rokodelske se imajo one, pri katerih treba spretnosti, ki se dade še le po dolgem priučenji in izvrševanji pridobiti (§. 24.) Trgovske obrti (v ožjem smislu) in tovarniška podjetja izvzeta so iz uvrštenja mej rokodelske obrti. ČJe ae dvomi, ima li se kako obrtno podjetje smatrati tovarniškim, oziroma trgovskim v ožjem pomenu, določi to trgovinski minister v soglasji z ministrom notranjih zadev po zaslišanji trgovske in obrtne zbornice in udeleženih zadrug. Vse obrti, katere nijso niti za koncesijoniraae niti za rokodelske izrečene, so proste obrti. Trgovinski minister vzajemtio z ministrom notranjih zadev se pooblaščuje, da potom i eredb označi one obrti, katere-se imajo smatrati rokodelskimi." K tnmu paragrafu govorili so poslanci Reschauer, grof Mieroszow-s k i in M a t s c h e k o. Prvi pravi, da bode glasoval za to razdelitev in za izkaz o sjiosoonosti, pa le z dvema uvetoma: 1. da se tudi domača obrt, kakor se je to zgodilo s trgovinsko in tovarniškimi podjetji, izvzame iz te razdelitve mej rokodelske obrti, in 2. da se ne bode potom naredbe določevalo, kake obrti da so rokodelske. Grof M ieroszows k i želi, da bi se v 5. oddelku §. 1. glasilo: „V slučaji dvojbe, je-li kako obrtno podjetje tovarniško ali trgovsko-obrtno, odločuje deželna obrtna oblast, po zaslišanji trgovske in obrtne zbornice in zadevnih zadrug, v drngej pa trgovski minister vzajemno z V to misel uglobljene najde Rumune 1848 1. No, I penečimi se ustmi, v jednej roki z gorečo bakljo, v erdeljski Rumuni pozdravili so naj prvi z navduše- j drugej pa z ostrim krutim mečem, s katerim je vse njem soluce svobode, ki je tedaj sijalo ljudstvu, j sovražnike potisnila v strah in stisko. Ta slika je Danes je tega tri leta, a mnogi videli so z lastnimi; povsem podobna istini. Ustanek Erdeljcev bil je v očmi, ko so he sešli zastopniki iz vse Erdeljske, do j resnici strašen, grozen, spremljan po mnogih izgre-50.000 na številu, sami kmetje ali kmetski sinovi; dih, ki se ne dado opravičiti. No, v opravičenje mo-v Blasendorfu, na takrat imenovanem „polji svo-| remo navesti to, da je bil posledica fatalnega, bode", da v imenu naroda izjavijo: rSem in zaradi! deset stoletij trajajočega trpljenja in stradanja, ministrom notranjih zadev. Oba ta pred-je z vč strani in trdo. Primerjali so jo divjei fu- i0ga se podpirata. Poslanec Matscheko polemizuje riji, stoječej na razvalinah in podrtinah s strašnimi, j najprej z izjavami poročevalca grofa Beleredija iu je proti vsakej razdelitvi obrtov v noveli. Obravnava ta se potem preneha in poslanec Matuš z 72 tovariši predloži ta nasvet: „Visoka zbornica naj tega stopam v svoje pravice*'. In Evropa je zafcu- pri katerem se je moralo molčati vzlic nečlo- denja jiolua doznala, da biva v Erdeljskej narod veškej tiraniji. Na dalje bili so ti izgredi iz- sklene: Vladi se naroča, da ima državnemu zboru v ustavno posvetovanje predložiti postavni načrt, 8 katerim se uvedejo samostojne obrtne ka< more kot posebni organi obrtnega stanu ter posebno malih obrtnikov, in ob jednem z upeljavo te nove institucije naj dožene revizijo Btare postave o ustroji trgovinskih in obrtnih zbornic." Ta predlog se preda obrtnemu odBeku in seja se sklene ob Va 4 popoludne. njene vzdihe. Ćestokrat sem premišljevala, kako dolgočasno jej je na mirodvoru in tedaj se mi je v srce smilila. Takrat sem pa tudi jaz jela bolehati. Zdravniki svetovali so premembo, da bi se zmotila in pozabila svojo prijateljico — a uijsem mogla. Baš o istem času pa se je teta Pelagija peljala na Vlaško z možem in babico — in jaz naj bi šla z njimi. Gospa Moustiers me je spremljala in da bi še bolj krutkočasno bilo, dali so mi v Parizu mlado tovarŠico; bila je sicer par let stareja od mene in tako sem ložje govorila z njo, nego z gospo Moustiers. — Dospeli smo v Italijo." „ln tvoje zdravje?" — „Ah, bilo je uže tako slabo; v prsih me je zelo bolelo in osoda Martina bila mi je vedno pred očmi. Nikdo me nij tolažil in kaj naj bil bi tudi rekel V — da je Marta v nebesih in da se zopet vidi ve? Teta Pelagija iu bubica še misliti nečete, da bodete s svojimi podložni jedenkrat skupaj v nebesih. — Tako sem tugovala po Maifi! — Lujiza Baron — moja tovaršica, katero sem uže radi tega rada imela, ker jej je ime, kakor mojej mami — je bila zelo pobožna in čestokrat mi je pravila, kako mo- ramo osodo svojo prenašati — a jaz sem tedaj vedno mislila na svojo mater. O morebiti bi bila boljši, ako bi ... M „Prosim, nadaljuj!" — „Nu, sedaj ti povem tudi svojo tajnost! Lujiza mi je mnogo lepega pravila o katoliškej veri, šla sem z njo v cerkev in ona mi je razlagala vsak običaj. In jaz, ki nijsem vedela druzega, da se križ naredi, ker car tako zapove — sem jo radostno poslušala. Bila sem tega zelo vesela in pozabila sem nekoliko svoje bolesti. V Rimu sem potem precej okrevala." „Ali pa teta in babica nijsta vedeli o čem te Lujiza poučuje?" „Ne! Midve sva šli na sprehod — oni se nijsta brigali kam. A necega dne, ko smo se sprehajali v rimskej „Campagni" z ruskimi plemenituiki, ugltdam najedenkrat velikansk sprevod. Bili so duhovniki in kardinali, spremljani od rimskih vojakov in, ko so bližje dospeli, čula sem šepetati: papež, papež! — Papeža še nijsem poprej nikdar videla in zato obstojira; ljudje so poklekovali, prejemaje njegov blagoslov, a babica iu teta stali sta od daleč. In ko se mi je bližal čestitljiv starček s prijaznimi svojimi očmi, prijaznim nasmehom — kako sem se takrat srdila nad čarom in našimi popi, ki ga ne-čejo imeti za svojega očeta. V svojej torbici imela sem Oaš polno cvetja in brez pomisleka stopim mu naproti, ter potresavam krasnega cvetja pod nogi in doapevši do njega pokleknem. Vedela nijsem, kaj delam, vodil me je nek notranji nagon!" „Prosim, nadaljuj !u „Pogledal me je in se nasmejal. Kak smehljaj! — a kak še le čut, ko mi položi, blagosloveč me, roki na mojo upogneno glavo. Potem sem vstala; bilo mi je, kakor da sem sanjala!" „In kaj sta oni rekli, teta in —?" „Babica nij rekla ničesar — a teta Pelagija me popade in sune od sebe, zmerjaje me radi ne-olikanosti, mojih poljskih simpatij. Lujize Baron nij bilo navzoč, a prvo je bilo, ko sem prišla domov, da sem jej vse povedala. — Hotela sem biti na vsak način katoličanka in Lujiza me neki dan pelje k duhovniku, ki me je sprejel v katoliško cerkev." „Natalija, torej si postala katoličanka?!" „Vsled tega bila je Lujiza Baron iz službe od- Včerajšnja seja začela se je ob 11. predpolu-dne. Vladina predloga glede rekrutnega kontingenta za 1. 1883. odda se brambovskemu odseku. Na to se nadaljuje specijalna debata o obrtoej noveli. Poslanec Adamek polemizujoč z Matsche-kom posebno poudarja, da se baš iz razmerja mej konfekcij ona rji in krojači vidi v živih bojah izsesa-vanje velikega kapitala nasproti malemu obrtniku. Poslanec Adamek hoče, da se dotični alinea tako le glasi: „Trgovski minister v soglasji z ministrom notranjih zadev se pooblašča, da potom naredbe ob znači one obrti, ki imajo veljati za rokodelske, dokler se to ne bo zgodilo po postavnem potu." Ob jed-nem predlaga to resolucijo: „C. kr. vladi se naroča, da se naj sporazume z dotičnimi obrtnimi krogi iD potem predloži potrebne nasvete, kako se ima po ustavnem potu določiti spisek vseh rokodelskih obr-tov." Oba predloga se podpirata. — Vladini zastopnik sekcijski sovetnik Weigelsperg označuje v daljšem govoru stališče vladino proti posameznim nasvetom. Vlada nij zadovoljna s tem, da se domače izdelovanje vzame mej obrt', ker bi se potem dalo misliti, da spada industrija tudi v obrte; nasproti pa je vlada zadovoljna z nasvetom Adamekovem. Sekcijski svetnik pl. Plappart je zoper to, da bi imela obrtna oblast prve instance odločevati, je-li kaka obrt rokodelska ili ne. Ker pa se predlog grofa Mieroszovvskega bistveno strinja z vladino predlogo, da ima to določevati ministerstvo, se vlada ne bode ustavljala njegovemu nasvetu. — Kot govornik za novelo dal se je včeraj upisati tudi poslanec Wi esen burg. Na to je govoril dr. Exner. — Vlada in večina zbornice sicer želita, da se ta se novela še pred Božičem dožene h koncu, nikakor pa se ne misli ta stvar take važnosti kar na vrat na nos zvršiti. Če bi se torej nasveti le množili, ter bi se postava tudi z večernimi sejami ne dala dognati, bode se morala debata še čez Božič nadaljevati. Prva vkupna seja gosposke zbornice bode jutri 14. t. m. Na dnevnem redu je sledeče Ob/načenje ulog. Prvo čitanje naredbe vkupnegi ministerstva iz 20. junija 1882 zadevajoča obustav ljenje porotnih sodišč v sodnem okrožji Kotoru 1 Dalmaciji. Prvo čitanje postave, s katero se dovo lijo vzeti nepremičnine kneza Thuru- in Taxis-a 1 Djegovo rodbinsko premoženje. Drugo čitanje postave o nadaljnem pobiranji davkov in oskrbi državnega gospodarstva za prvo četrt leta 1883. — Finančni komisijon gosposke zbornice sešel se je uže pred včeraj njem, da se je posvetoval o postavnem na črtu budgetnega provizorija, kojega je državni zbor uže vzprijel. Tudi v dunajskem mestnem zastopu je fakcijozna opozicija vender jedenkrat dobila uda rec. Dr. Pichl, kateri bi bil imel poročati o usta novljenji češke privatne šole v X. okraji dunajskem, je na zahtevanje odložil svoj referat. Ta koj koje bilo namreč to poročilo izročeno dr. Pichl-u, začeli so udje šolskega odseka nekako dvomiti, bode-li pač tudi dr. Pichl poročal v smislu opozicije? Ko so ga na to interpelovali, dejal je odkritosrčno, da on kot jurist mora priznavati postavnost dovolitve češke šole inda hoče tedaj tudi po tem svojem prepričanji poročati. Na to so začeli siliti va-nj, da bi naj referat odložil, ker se je uže drugi poročevalec ponudil in dr. Pichl je bil toli prijazen, da jim je ustregel. % it «i it i«- države. Ne bode nezanimljivo slišati, kako piše ruski list o avstrijsko-nemškej zvezi. Petrograjski „Goloa" pravi o tem: „V Berolinu se uže nekaj časa semkaj kaže nokaka razkačenost proti Rusiji in sicer vsled nekaterih dogodkov, ki kažejo, da Rusija nij pri volji Nemčiji na ljubo žrtvovati svojih interesov. Omenjena pikrost navdihnila je pač bero-linske politikarje z dobro mislijo, da ne bi utegnilo škoditi, če se spregovori glasna beseda o avstrijsko-nemškej zvezi, katera je, kakor se poudarja, uže popolnem dognana ter ima defenziven in ofenziven značaj. Vzajemnost interesov teh dveh držav je pač osakemu razvidna in tudi brez ofici-oznih berolinskih korespondentov vsak lahko uvidi, da je sedanja politična konstelacija posebno ugodna nemško-avstnjskej zvezi. Politične zveze pa nikdar nijso trdne in nerazrušljive; one postajajo rahleje in prenehajo s ciljem in smotrom, zaradi kojega so i)ilo sklenjene. In tako se bode tudi zgodilo z zvezo teh dveh držav. Na vsaki način pa s temi ujavami Rusija ne bode dala motiti se v svojem miru. Rusija bode brez najmanjše želje zagrabiti zvezne sosednje države mirno pričakovala nasledkov te tako hrupno naglašovane politične zveze. Ta mir Rusije naslanja se z jedne strani na njeno pravno stanje in moč, z druge stran' pa na večkrat utrjeno prepričanje, da Evropi to nij m a samo za Rusijo važnosti, da se pusti Nemčija vzrasti do take politične moči, da bi se iz Berolina vsem drugim velevlasti m narekovale po stave. To prepričanje naj se nikari ne prezira od spiratorjev listov „Grenzbote" in „Pol. Corr." — Na včerajšnji dan postavljena je bila zopet seja srbske skupščine, v kateri naj bi se bilo volilo predsedstvo in konstiuiral burtau. Kandidatje naprednjaške stranke so se uže v nedeljo postavili mej temi so predsednik te stranke Glasić in pa poslanci Kujundžić Topuzović, Dimitrijević, Samuro-vič in Zdravkovie. Ako je bila seja sklepčna, potem se danes ali jutri skupščina slovesno otvori. Večina poslancev gre z dobrim zaupanjem v prihodnje zasedanje. Finančni minister Mijatovič bode koj po otvorenji skupščine predložil budget in dva postavna načrta, namreč o občnem carinskem tarifu in ustanovljenji narodne banke. Ako pa prva seja skupščine ne bi bila sklepčna, je neki dogo vorjeno, da se mandati odsotnih poslancev spoznajo za ničeve in se potem skupščina konstituira iz nav zočnih poslancev. Iz Varšave se poroča, da se tudi mej ruskimi dijaki ondotne univerze prikazuje neko živahno gibanje in da si tudi oni prizadevajo prouzročiti jednake izgrede, kakor so bili v Kazanu, Charkovu in Petrogradu. Ker pa je ruski element na Varšavskem vseučilišči v precejšnjej manjšini, ki ne more brez sporazumljenja s poljskimi sodrugi sama ak tivno nastopiti, bode se najbrž ohranil mir na tem zavodu, ker so bili vsi dosedanji napori ruskih dijakov, da bi pregovorili poljske svoje kolege k tem demonstracijam, brezvspešni in bodo tudi ostali taki. veliko število dobitkov tudi jako velika. Zato opo-zorujemo lh te srečke uže sedaj vse one slovenske domoljube, ki žele o Božiči ali Novem Letu svoje drage razveseliti s kakim lepim darilom. — („Narodni dom".) Glavno ravnateljstvo banke „S la v i j e" v Pragi naznanilo je odboru „ Narodnega doma" da mu bode organiziralo prodajo sreček po vseh onih slovanskih deželah, po katerih ima svoje zastopnike. Za sedaj naročilo je 3000 sreček. Slava! — (Redko domoljubje.) V Požegi umrl je srbski rodoljub Stevan Konjevi<1, ki je „Matici Srpskoj", kakor poroča „Zastava", sporočil volilo v znesku 30.000 gld. v železniških akcijah. — (V vodo skočila) je včeraj zvečer neka ženska mej mesarskim in šentpeterskim mostom. Uradnik T. rešil jo je potegnivši jo iz nenavadno velike Ljubljanice. — (Občni zbor kmetijske poddružnice v K ran j i) bode 21. t. m. to je sv. Tomaža dan v .Puščavi" in sicer je začetek ob 2. uri popoludne. rogram je sledeči: 1. Nagovor poddružničnega predsednika g. M. Pirca. 2. Predavanje g. E. Kramarja o vprašanji: katere so glavne uapake v kmetijstvu na Gorenjskem? 3. Volitev novega odbora. 4. Even-tualija. K temu shodu uljudno vabi vse ude in pa tudi druge, ki se za kmetijstvo zanimivajo Odbor kmetijske poddružnice v K r an j i. — („Slovensko literarno društvo na Dunaj i) ima v 14. dan meseca decembra 1882 začenši ob 7. uri zvečer svoj 1. redni zbor. Spored: 1. Tajnikovo poročilo o poslednjem (glavnem) zborovanji; 2. 0 prevajanji, čita g. Enrik Turna; 3. O Juriji Dolstojevskem, čita g. K. Štrekelj; 3. Feuil-leton, čita g. A. Franko; 5. Slučajnosti. Lokal: Kaisers Restauration, III. Ungarg. 27. V to zborovanje prijazno vabi ude in prijatelje društvu odbor." Domače stvari, — („Srečke „Narodnoga doma") so gotovo jako pripravne za darila za bližajoče se božične praznike in Novo Leto, kajti dobitki za loterijo so tako ugodno sestavljeni in tako dragoceni, kakor jih doslej nij še dajala nobena efektnu loterija. Razen tega pa je verjetnost kaj zadeti z ozirom na Darila za „Narodni Dom". 1'renesek . . . 85B(i gld. GS kr. Iz pnšic v Sliborjeviy gostilni in v BODi bralnega, društva v Železnikih %. . . . Iz puSico v gostilni g. Luka šahoca v št. Petru........... (J. Josip Smol«', zastopnik banku „Slavile" v Loff&toi......... o n — B 1*1 n 25 n 1 n 20 n 6 _ 2 n — n 1 — 1 n 69 n 9 n 50 n li rt — n 27 n — »> puščena; a po njenem odhodu jela sem bolj in bolj bolehati, da so mi zdravniki strogo prepovedali nazaj v Rusijo, marveč sem morala biti čez zimo v Nizzi. — Babica in teta pa sta se odpeljali v Pe-trograd!J „Sedaj si počlj, Natalija! Bodeš drugipot na-daljevpla — danes si vsa utrujena!" V. Prihodnji dan je bila zopet slabeja in tako je Btoprv po preteku par dnij nadaljevala: „Povedala sem ti uže, da smo šli v Nizzo — in kako sem se tam dolgočasila. Svoje dolžnosti kot katoličanka pa sem vedno opravljala — a ko to neka ruska rodovina, bivajoča blizu nas, zvd, zatoži me očetu. Oče, ki ima vedno toliko opravil, ne misli mnogo name in tako je tudi ovi list odložil, ne bri-neč se dalje za me. A babica to zvedevši vzkipela je od jeze in dolgi pot iz Rusije v Nizzo nij jej bil odveč, da me je prišla vprašat." „Ubogi otrok!" rNe, ne uboga; bila sem močna in odločno Bem postopala proti njenemu vedenju. A ko mi je zažuga'a, da pove vse očetu in da on sam pride, prestrašila sem se, omedlela in bolezen moja je od takrat hujša.u „Neusmiljena!" in strastno pritisne dekletce k sebi, ko bi jo hotela braniti vsake nezgode življenja. — „Kaj ne, da ti tvoj oče nij nič zalega storil V" „Ne, ne Marija! — Svojega očeta niti videla nijsem. kar sem se poslovila od Petrrograda. Listi njegovi pa, da so kratki, vender ljubeznivi in prisrčni, tem bolj življenje moje poteka ;Rekel je, da me kmalu obišče — a jaz se ga bojim!" „Ali še ne ve o tvojem prestopu?" „Kakor babica de — ne! A jaz sem našla košček njegovega lista, kateri jej je v Nizzo došel in ga je pretrgala. Na, tu beri!" Lujiza vzame in čita: „Ne! dosti hudo je, da sem radi tvoje slepe hlepnosti po česti iu slavi podrl si ljubi domači mir. Spolnjeval sem vsegdar tvojo voljo, hlepel po častnih stopnjah, hlinil se caru — a jedno sem vedno zagovarjal in bom tudi — Natalijin čin .'e baš kazen, ker sem prelomil prisego; kajti obljubil j$em Lodojski pred najino poroko, da se vzgoje vsi otroci v katoliškej veri. — In sedaj ? — Brez učinka svtje matere zapustila je našo cer- kev! — Ne teži jej vesti! Kadar jo zopet vidim, potem . . . „ Potem .... kaj potem Marija?" „Le umiri se Natalija!" „Umevaš-li sedaj, zakaj bi jaz tako rada umrla? — in zakaj imam tebe tako rada? — Videla sem te necega dne iti v cerkev s tvojo sestro — in takoj sern se tudi jaz tjakaj podala. Od Italije so me odstranili in dali v protestantsk kraj — a Bog je povsod! — Kaj ue, da mi ti pred smrtjo pre-skrbiš spovednika V" „Bodi mirna!" ihtela je Lujiza. „Ubogo dete, Bog je dober; ah, zakaj mora tvoje življenje biti končano; zakaj te ue morem odpeljati daleč od tu, kjer naju nihče ne pozna in kjer . . . ." „In kjer moja mati biva, kaj ne Marija?" „Da, tvoja mati, tvoja uboga mati! — ki je toliko let od tebe oddaljena trpela, jokala in bojevala. Zakaj ne bi smela upati, da so nje prošnje uslišane. V plačilo tolikega trpljenja zahtevala je le njeno duifo in za nje vero si tudi ti trpela!" „0 Marija, čas tako poteka, kdaj jo bodem videla?■ „Kmalu, kmalu!" (Dalje prik.) G. Janko Pogorelec, računski oficijal . . . I rid — kr Vkupe . . . G. Cibič Anton, dekan v Orničah . . . G. dr. A. R. Rojic v Gorici..... G. dr. Fr. Oblak v Gorici...... G. J. Berbuč, c. kr. profesor za 4 mesece G. Anton Toman, vpokoj. c. kr. učitflj v Gorici, vsak dan 1 kr., za pol leta . Mesečne doneske za oktober, november in december v Gorici: 3 gld. — kr. 3 „ - n 3 ,» 51 3 n n 3 „ - n 3 „ — . 5 gld. — kr. ■ ti " 5 , - ■ 1 ■ - n 4 n - I 1 - 80 „ G. Ivan Jenko, c. kr. kr. G. Franc Plohi, c. kr. G. dr. Franc Kos c. kr. G. Fr. Erjavec, c. G. A. Hribar, c. kr. uči- telj in vodja G. Val. Kumar, c. kr. G. J. Mercina, c. kr. G. Lud. Premrou, žel. uradnik..... 50 50 Vkupe . . . G. F. F. v Gorici......... G. Jazbec Ivan v Zagrebu . . . . . Iz pušice v slovanski Čitalnici vvGradci Na igralnih mizah v ljubljanski Čitalnici meseca novembra........ G. Franjo liulc v Trstu. . . . . . . G. Janez Orne iz Dvora pri Žužemberku Vkupe . . . 21 1 1 5 23 5 36 15 60 8927 gld. 3'J kr. ID-u.3Q.aos3sa, Toorza dne" 13. decembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........76 gld. 40 Srebrna renta .... .... Zlata renta ........ Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London . ..... . . Srebro . . ....... Napol. ........... C. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta . 76 gld. 40 kr 77 „ 05 n 94 , 80 a 91 . 20 . 825 , — a 285 „ 25 a 119 , — a 9 u 46'/, a a 5 , 65 a 58 , 45 a 118 „ — n 168 „ 50 94 „ 90 r Ogrska zlata runta 6°/u...... n m n 4*/n...... , papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/r • • W0 gld. /.t•ml), obč. avstr. 4,/t°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 1"1 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tramnmav-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 118 , , 70 85 60 ^ 84 , , 65 M 103 , i -—" n 114 75 %) 118 , , 70 ■ 98 , 30 n 103 , , 75 f* 174 , 75 n 18 , , 75 n 118 , 70 n 218 . , 75 Na prodaj je nova h in* pri farnej cerkvi, jeden četrt ure od južno železniško postaje, s 4 sobami, 3 obokanimi kletmi in s '/« orala velikim vrtom, po zelo ugodnih pogojih. — Kje? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". (773—2) Prodasta se dva pitana VOla. — Natančneje pri (785—1) oskrbiiistvii graščine Mokronog. Št. 790 a. Natečaj. (767—2) Na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu poleg Vipave bode s 1. februvarjem leta 1883. izpraznjena služba vincarja. Vincar mora biti slovenskega jezika v govoru in pismu zmožen, razumeti mora trtorejo in kletarstvo popolnem. S to službo v zvezi je mesečna plača letnega zueska 360 gld. av. velj. in prosto stanovanje. Postavno kolekovane, s spričali zmožnosti previđene prošnje pošljejo naj se do 1. Janu var Ja 1883 lota vodstvu šole. Vodstvo deželne kranjske vino- in sadjerejske šole na Slapu poleg Vipave dne 8. decembra 1882. R. Dolenc, vodja. x*xxxxxxxxxkxxxxxxxxxxkxxx: k k k n * n * n 8 Ustanovljeno 1. J. J. NAGLAS-ova tovarna za pohištvo T7- I_i3-cL"bl3a*ri.I, Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor), sprejema kompletne oprave za balo, slauovanjit in hotele od najbolj priproste do najfinejše izpeljave po najnižjih fabriških «;enah z garancijo. c Ilustrovani cenilniki gratis. T| (642—21) xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx*xx »P* .O a>> cu mi -rs 3« 11 »CJ •■—I o■"-< d t, h .2 1 j J 1 I I P I B . a s o -t- ae H | IF .2 rt 1 e« O D " iS M 31 M "S CD rt c« lf .« 'oP'" H I' §B I Hoo Q} . rt •M 5? 3 hX3 S . "C u S. I t* s S i S KTJ I —o noftnicira ho ra3ETy t 1000 dobitkov X # v vrednosti 9 { gld. 213.550. J raz Loz taviea LOT kr. J 1000 dobitkov t 9 v vrednosti • J gld. 213.650. ♦ 1. glavni ftoMtBk: 2. glavni dobitek: 3. glavni dobitek: 8800 cekinov. 3500 cekinov. 1750 cekinov. v gotovem 50.000 gld. v gotovem 20.000 gld. v gotovem 10.000 gld. 4. glavni dobitek: ovratnik in uhani z briljanti, vrednost 10.000 gld. Štirje dobitki: Kinč. cd zlata z briljanti in biseri v vrednosti po 5000 gld. Pet dobitkov: Različne stvari za kinč v vrednosti po 3000 gld. 987 dobitkov v vrednosti po 1000, 500, 300, 200, 100, 50 iu 25 goldinarjev. Srečkanje 5. januvarja 1883. "W Cena jednemu lozu SO lćr. (783—i) Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na p.^SSSfc loterijski oddelek tržaške razstave F.f!222v 3J4gr Kdor hoče loze razprodajati, obrne naj se takoj na predstoječo adreso. ^Ml Lozi dobivaje se V LJubljani pri elaviioj kraiifsltcj eakomptiioj banki, pri " J. C. Luckmaimu, Gdv. Hlaliru in Jan. Ev. Bučarjevih nasled^ilklh. P Y C B". H3AABAEMyi0 H. C. ARGAROBbOfL, no IHH.'I ro,u>. Bi> r)y(;yineMi» 1883 r. ,,I>ycb,,<, 6lffjerrb io.ixo^nTb I ii 15 'ntc.m. KOHuaro mIichum m» pa:«Mbpli on> 4 ao 5 jincroirB, bt> 8 a. IICTfl rtojibiunro oopm« ro; npa BTOm pcaoktopi. y M'pwiinaei7> 36 cofioH) iipnno, b"b c.ivnrli oco6imuu>ixt> oficTOHTCJicTin>, no:mpaiHTi>cfl kt» 0'/K0HeAl»JH»HOH 4>OI>M'b D^OHin II.III HI,Iliy('K0TI. OCOOhlfl npnjioHtonifl ni. ihia'1. ra:uviHLixi. jincrKoni.. UliHA: Bi> Poccin ija rpaHnuy. Ha rojTB........ 8 „ 11 „ ,, no.iro,i,a....... 5 „ «> ,, tpji Ml.rnua..... 3 „ 4 „ rioAiuiCKO iipiuniMaPTCfl: vb MocKirh, irr. Koirroph iM\T,0KUiii (CnnpiiAOHOHKa, A- Po^aHOBOi), ni. khh;khi»ixi> Kara3BBax% oot,Bxi. OTOmrB, „Ilonaro BpeMCHQu u M. O. I>ojiL», se nahajajoči bonbon, rabi se z najboljšim vspehom pri knšlji, hripavoati in kataral-nosti dihalnih organov. V škatljicah a 10 kr. unjHluvneJNih Edrarnlkov Evropskih, katerih »pričevala me hodu priobčila, ordinujejo 2000 Popp-ova zobna zdravila kot »nj boljša sa usta in zobe. — Kolajne raznih razstav. Izza 30 let Izkušena Anatherin zobna voda dr. J. G. POPP-a na Diinaji, c. kr. dvornega zobozdravnika, L, Bognergasse 2. Radikalni zobni lek za vsako zobobolje, vsako bolezen v ustih in v dlesnu, olajšuje zobenjo pri otrocih in je neogibna pri Uporabi mineralnih vodsV, izdatna za grgranje pri kroničnem vratobolji in zoper difte-ritido. Velika shlenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld. in mala po 50 kr. vegetab. zobni prašek 5S3k<đ rabi zobe blesteče, ne da jih pokvari. Cena škateljci G3 kr. Anath.-zobna pasta \k8fe5icahib po 1 gld. 22 kr., za čiščenje in ohranjenjo zob, odpravo slabega duha in zobnega kamena. o CL > cd a> c o arom. zobna pasta, S^pokJS kem uporabljenji. Zobje (pravi in umetni) se ohranijo in zabrani so zobobolje. Po 35 kr. za jeden kos. /nlm.| nltfimli*. praktično in najsigur-/Atli\ \ i\ p IUI11 Itftj nejšo 8redstvo, b čemer si vsak lahko sam plombira Otle zobe. Cena za zavitek 2 gld. 10 kr. med. milo iz zelišč, ^7^8^ zoper hraste, lisa j in pege, za Čiščenje in ohra-nenje bele, čisto polti, zoper ujedce, ogrce in kurjo polt. Cena 30 kr. '/ilslvi 80 vnovič "Potreb-AlMlIld MfUMVft ljujejo v Dunajskej c. kr. občnej bolnici na priporočanje profesorja Drasche-ja in se pripoznavujo za izvrstna. tJmfT Pred ponarejatvitmi se svari, b katerimi si pomagajo nekateri fabrikantje, da si osvojevajo tovarniško znamko, ki je mojej jako podobna in izdelujejo blago, ki je po zunanjosti mojemu zelo jodnako. Pri nakupu vsakega izdelka naj so natanko pazi na firmo. (776—1) Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep', v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; v Kravji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Bencs, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu: D. Ri^-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J. Ruprecht, lekar; v Kadorljici: A. Roblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Črnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajln: P. Osaria, lekar. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 21