TEKSTILEC Leto XXVIII. Številka 3 JULIJ 1987 Znižujmo stroške! Sredi junija so delavski sveti TOZD-ov sprejemali rebalans plana za letošnje leto. Ta se je nanašal predvsem na ustvarjanje celotnega prihodka in njegovo delitev. Po tem bomo morali letos za prodane tkanine iztržiti za najmanj 37.825 mio dinarjev. Do konca junija smo prodali za 15.959 mio dinarjev. To pomeni, da bo morala biti prodaja v naslednjih mesecih bistveno večja. Pred nami pa so še poletni meseci — julij, avgust, ko prodaja precej pade, stroški pa ne. Zato nam grozi ob de-vet-mesečnem periodičnem obračunu bistveno slabši rezultat, če ne bomo ukrepali. Komercialni sektor ocenjuje planirano vrednost prodaje za komaj dosegljivo. Tržna situacija se zelo zaostruje in kupci izbirajo kvalitetno in cenejše blago. Vsak zamujen dan, nepravilna dobava, napake v kvaliteti, so razlogi, da od naročila odstopajo ali reklamirajo. Zato se moramo do kupcev zelo disciplinirano obnašati, da ne bomo izgubili še tistega, kar smo prodali. Tako prihajamo v položaj, ko pri ustvarjanju celotnega prihodka praktično nimamo nobene rezerve. Možne so sicer preusmeritve iz izvoza na domači trg, vendar pri tem izgubimo pravice za uvoz surovin in bi s tem izpad celotnega prihodka le kratkoročno pokrili, da bi kasneje na ta račun morali v celoti ustaviti proizvodnjo. Zato lahko rezerve iščemo le v razporejanju celotnega prihodka. Iz njega bomo morali letos pokriti 19.936 mio din za porabljena sredstva in 7.671 mio din za osebne dohodke. Vsi ocenjujemo, da so naši osebni dohodki prenizki, ko jih primerjamo z življenjskimi stroški, vendar več na osebne dohodke ne bomo mogli razporediti, če ne bomo znižali stroškov. O tem je razpravljal tudi strokovni kolegij na svoji seji 29. 6. 1987 in zadolžil vse organizacijske vodje, da vsak na svojem področju pripravi predlog ukrepov s ciljem, da se ti znižajo za najmanj 5 %, kar bi letno zneslo za okoli 1000 mio din manj porabljenih sredstev. Predlog ukrepov je v grobem mogoče deliti na dve področji: 1. Najprej presoditi ali je določen nov material ali storitev nujna, — če je ali jo ni mogoče nadomestiti z materialom, ki ga že imamo oz. ali ne moremo te storitve opraviti v lastni DO, — če jo moramo naročiti, moramo iskati če je le mogoče — več ponudnikov, ter izbrati optimalno, — zagotoviti količinski in kakovostni prevzem materiala in storitev, formalno in vsebinsko kontrolo računa, ter sprožiti reklamacije, če dobava ne ustreza naročeni ali ni pravilno zaračunana. Prvo področje je torej krog od naročila do prevzema. 2. Drugo področje pa je sama uporaba materiala ali storitve. Ta se začne že pri izboru najbolj racionalnih receptur in konstrukcij za željene kakovosti izdelkov. Sledi samo trošenje in skrb- no zbiranje in predelava odpadkov. Teh bi moralo biti čim manj. Neporabljena preja ali tkanina pa mora biti skrbno zbrana in usposobljena za porabo drugje. V to področje spada tudi sama kvaliteta. Pri izdelavi neregularnih tkanin ali nenaročenih tkanin se povzroči več stroškov, kot se zanjo lahko iztrži. Takih tkanin se nam ne izplača delati. Največ prihrankov lahko pričakujemo prav pri pravilni uporabi osnovnih surovin v kvalitetne gotove tkanine. Ta prihranek pa lahko še povečamo z racionalnim trošenjem energije, drugih materialov in storitev. Spremeniti moramo odnos do tega. Akcija zmanjšanja stroškov mora postati gibanje, tako, da bo vsak po svojih močeh prispeval k temu, da dosežemo sprejeti cilj. Iva Mohorič Ob 22. juliju dnevu vstaje iskreno čestitamo! PRED NAMI JE DOPUST, KI VEDNO PREHITRO MINE. VSEM SODELAVCEM ŽELIMO, DA BI GA PRIJETNO PREŽIVELI IN SE SPOČITI IN Z NOVIMI MOČMI VRNILI NA DELO Ponovno usposobljenje našega IPC v Kranju Leta 1974 smo formirali naš Informativno prodajni center v Kranju — kratko IPC. IPC je bil lociran v stavbi hotela CREINA in hitro se je izkazalo, da sta tako lokacija kot namen sam dosegla pri potrošnikih za-paženo afirmacijo. To smo lahko še bolj poudarjeno ugotavljali potem, ki smo bili leta 1985 zaradi dokončne odpovedi s strani uprave hotela prisiljeni IPC zapreti. Nešteto je bilo telefonskih in pisnih vprašanj, kje in kdaj bo IPC ponovno usposobljen. Skušali smo najti novo lokacijo; žal so bile ponujene lokacije neprimerno oddaljene od glavnih tržnih komunikacij v ožjem predelu, ali pa bi jih pridobili šele v komaj dogledni prihodnosti. Poskusili smo tudi z organiziranjem lastne prodajalne v sklopu ene kranjskih blagovnic, toda tudi ta poskus se je izjalovil. Končno se je ponudila možnost izpraznjene stare hiše na samem vhodu v staro mestno jedro na stikališču Prešernove in Tavčarjeve ulice. Nakup hiše so samoupravni organi odobrili in po dalj časa trajajočih formalnostih glede nakupa in adaptacije, posebej upoštevajoč zahteve spomeniškega varstva, je hiša v zaključni fazi urejanja. Popolnoma preurejena stavba v značilnem staromestnem stilu je v celoti namenjena prodajni in informativni dejavnosti. Pritličje in I. nadstropje sta izključno prodajni etaži, v katerih bo naprodaj glavnina naših izdelkov, razvrščenih po namembnosti. Podstrešna, učinkovito ureje- na III. etaža, pa je namenjena manjši prodaji naših lahkih modnih tkanin in seveda za informativno dejavnost. Obiskovalci bodo kot potencialni kupci tu prejemali vse potrebne informacije; mednje štejemo v prvi vrsti informacije o svojstvih naših tkanin, zlasti tistih s posebnimi obdelavami, o katerih smo že velikokrat ugotovili, da so širokemu krogu potrošnikov malo ali nič znani, v razvoj katerih pa je bilo vloženo nemalo truda. Pa tudi vse ostale informacije, zadevajoče naše izdelke, bo tu moč dobiti; od porabe materiala, tipičnosti barvnih kombinacij do svetovanj o kroju. Svečana otvoritev bo v počastitev praznika občine Kranj, dne 31. julija 1987 ob 10. uri, ko bo naš preurejeni IPC ponovno začel poslovati. Prepričani smo, da smo z nadvse primerno lokacijo in s sodobno zasnovano notranjo ureditvijo dali Kranju še en nov trgovski lokal, delovni organizaciji pa bo obnovljeni IPC poleg oživljenega slovesa dajal zanimive odraze odmevov potrošnikov k proizvodnemu programu, saj bo ob prodajanju naših izdelkov še posebej poudarjeno informiranje o vseh svojstvih naših razvijajočih se novih izdelkov in obdelav; ne nazadnje tudi o modnih trendih. Podrobnosti o stavbi, notranji urejenosti in izgledu prostorov ter o svečani otvoritvi bomo skupaj s slikovnim materialom objavili v prihodnji številki Tekstilca. Komercialni sektor ti Gradbinci pospešeno obnavljajo stavbo in hitijo z deli, da bo novi IPC do roka odprt Število zaposlenih se zmanjšuje V planu za leto 1987 smo si zadali nalogo, da do konca leta znižamo število zaposlenih za 208 delavcev. Ta orientacija je bila vsebina plana, ki je bil sprejet 25. februarja letos. Od takrat, pa do konca junija, so pravzaprav minili šele trije meseci. Pa kljub temu — za kratko analizo že ustrezno obdobje, ki lahko pokaže trend izpolnjevanja planskih ciljev. Do konca junija smo uspeli znižati število zaposlenih že za 84 delavcev. Če bo fluk-tuacija še naprej v povprečju 10 %, se bomo torej do konca leta realno lahko približali planiranemu zmanjšanju delovne sile. Prerazporejanje delavcev, ki so postali tehnološki višek zaradi modernizacije proizvodnega procesa, poteka postopno v skladu s proizvodni- mi potrebami celotne delovne organizacije. Tu sicer občasno prihaja do psiholoških depresij delavcev, ki so dolga leta opravljali neko konkretno delo, ki se je sedaj ukinilo, prilagoditev in priučitev na novo delo je zanje razumljivo težja. Vendar, iščejo se optimalne rešitve in moramo reči, da se je dosegla visoka stopnja razumevanja pri razporejanju delavcev, ki so postali tehnološki višek, tako na njihovi strani, kot v vodstvih TOZD, kar omogoča dinamiko prerazporejanja po vseh organizacijskih enotah delovne organizacije. Tako se nam ni zgodilo, da bi kdo ostal brez dela, stanje s prerazporejanjem pa se bo predvidoma s koncem leta ustalilo. Verjetno pa se bo morala usmeritev k zmanjševanju števila zaposlenih zaradi znanih stanovanjskih in socialnih razmer naših delavcev nadaljevati v razumnih, s planom usklajenih razmerjih tudi v naslednjih letih. Tu je primarnega pomena planiran obseg proizvodnje predvsem predenja in tkanja, ki se bo objektivno gledano — moral zmanjševati do kapacitet ca. 600 sodobnih statev na eni lokaciji s skrajševanjem delovnega časa in povečevanjem obratovalnega časa. Z dokupom surovih tkanin ter njihove fi-nalizacije v plemenitenju, pa z ozirom na inštalirane kapacitete niti ne bi bilo potrebno količinsko zniževati končne proizvodnje. V teh, izredno zapletenih razmerah ekonomske krize, moramo težiti k racionalni skladnosti med polno izrabo kapacitet, realno planirano količino izdelkov, ki zagotavlja ustrezen dohodek ter čim manjšemu številu zaposlenih kar dviga produktivnost dela in v končni fazi omogoča višji osebni dohodek delavcev. Ekonomska kriza se vse ostreje odraža tudi v socialni, tako da kupna moč prebivalstva izredno pada, to pa pomeni, da bo kupec kupoval le proizvode, ki bodo kvalitetni in čim cenejši. V konkurenčnem boju za trg pa bo uspešen tisti, ki bo proizvajal z nižjimi stroški enako ali kvalitetnejše blago. Torej — težnja je biti boljši cilj pa najboljši in sicer na vseh področjih, kajti slabi v pogojih realne ekonomije propadejo. Ivan Peternel Nagrada in priznanje samoupravi j alce v Janezu T» w • w • w Bozicevicu Na osrednji republiški proslavi ob 27. juniju — dnevu samoupravljalcev, so slovenski sindikati podelili priznanja štirim delovnim organizacijam in priznanja ter nagrado devetim posameznikom iz naše republike. Za predano in dolgoletno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah je prejel nagrado in priznanje tudi naš sodelavec Janez Božičevič iz plemenitilnice. I. Slovesnost s podelitvijo priznanj in nagrad se je odvijala v osrednji dvorani republiške skupščine ob prisotnosti vseh najvišjih republiških funkcionarjev, delegatov in gostov, katero sta vodila predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov. Miha Ravnik in predsednik skupščine SRS tovariš Miran Potrč. V obrazložitvi za podelitev priznanja Janezu Božičeviču je zapisano takole: »Delovanje Janeza Božiče-viča je vidno predvsem na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Tovariš Božičevič je bil že zelo zgodaj vključen v organe samoupravljanja tako v TOZD-u kot tudi v delovni organizaciji, kot član ali nosilec dolžnosti v posameznih odborih ali komisijah pri delavskem svetu, bil pa je tudi predsednik delavskega sveta delovne organizacije. Bil je tudi član komisije za izvajanje zakona o združenem delu ter njen predsednik, prav v teh obdobjih pa je samoupravna organiziranost in delovanje v TOZD-u Pleme-nitilnica izredno zaživela. Svojo nadarjenost in sposobnost za uveljavljanje inovativne dejavnosti v TOZD-u in med delavci je dokazal v obdobju, ko je bil predsednik komisije za inventivno dejavnost, pa tudi kasneje. Njegova prizadevanja so bila vidna tudi pri reševanju splošnih zadev v delovni organizaciji ter pri vodenju komiteja za SLO in DS, ko se je dosledno zavzemal za po-družbljanje te dejavnosti med zaposlenimi delavci. Tovariš Božičevič je zelo aktiven tudi v družbenopolitičnih organizacijah, kjer si vseskozi prizadeva za večjo vlogo in vpliv predvsem zveze sindikatov in zveze komunistov na samoupravne odlo- čitve. Njegovo delo je odmevno tako v osnovni organizaciji zveze sindikatov, kjer stalno sodeluje in pomaga predsednikom izvršnih odborov v TOZD-u Plemeni-tilnica ter sindikalnim skupinam, kot tudi v zvezi komunistov, kjer je bil sekretar OO ZK. Svoje znanje in izkušnje pa nesebično razdaja tudi zunaj delovne organizacije, saj je vključen v delo samoupravnih organov v krajevni skupnosti, kjer je vodil tudi splošno delegacijo za skupščine SIS družbenih dejavnosti. Tovariš Božičevič, ki je vodja obrata DE plemenitil-nica I, je pri opravljanju vseh del in nalog zelo prizadeven, vesten in strokoven in velja med delavci in strokovnjaki za zelo dobrega poznavalca tehnoloških postopkov plemenitenja. Vseskozi si prizadeva za modernizacijo tehnoloških postopkov, svoje delo pa opravlja odgovorno in racionalno, kar je za drage postopke plemenitenja zelo pomembno.« Nedvomno je to visoko priznanje in nagrada prišlo v prave roke, kajti Janez Božičevič si ga je s svojim dolgoletnim delom, s katerim uživa tudi spoštovanje in ugled med sodelavci in v celotnem kolektivu, tudi resnično zaslužil. Žal je že dalj časa zaradi bolezni odsoten z dela. Ob podeljenem priznanju mu iskreno čestitamo z željo, da bi čimprej okreval in se vrnil zdrav med nas! P. P. Uspehi naših gasilcev Vsako leto se gasilci na letnem občnem zboru dogovorimo o naši dejavnosti in nalogah v prihodnje. Tako je bilo tudi letos v začetku leta. Med drugim smo si zadali nalogo, da se udeležimo tekmovanj, ki bodo organizirana v okviru občine Kranj. Na tekmovanjih naj bi zastopali našo delovno organizacijo in gasilsko društvo dve moški desetini in po možnosti ženska desetina. Zgodaj spomladi smo pričeli s pripravami. Fantje, ki so lansko leto osvojili prehodni pokal na občinskem tekmovanju, so si zadali nalogo, da pokal osvojijo trikrat. Tako bi ga osvojili v trajno last v čast gasilskega društva in DO Tekstilindusa. Dekleta pa so pričela z učenjem in vajami za nastop na tekmovanju na Bledu, ob evropskem srečanju gasilcev. V obratu II smo delali zagnano in marljivo. Še posebno moram pohvaliti nekatere članice in člane, saj so bili pripravljeni v sobotah ali nedeljah ostati iz dela v nočni izmeni do devete ali desete ure dopoldne na vajah. Ko pa smo zvedeli, da v obratu I zaradi nesoglasij in medsebojnih trenj med člani nikakor ne uspejo organizirati desetine za tekmovanje, smo podvojili napore, da bi na tekmovanjih uspešno in častno zastopali našo delovno organizacijo. Prve so imele preizkus dekleta. Na Bledu so osvojile 22. mesto. Povedati pa moram, da so to mesto dosegle bolj zaradi neizkušenosti. Večina njih je bila prvič na tekmovanju, zato jim je botrovala med drugim tudi huda trema. Nabrale pa so si nekaj novih izkušenj in se spoznale z drugimi gasilci in njihovo opremljenostjo. Vseeno smo člani ponosni na naša dekleta. 20. in 21. junija pa je bilo organizirano občinsko gasilsko tekmovanje za člane na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Veseli smo zvedeli, da so dan pred našim nastopom člani gasilske desetine Tekstilindusa v sestavi civilne zaščite osvojili drugo mesto. Za dosežen uspeh jim iskreno čestitamo. Na tekmovanje smo odšli v nedeljo zjutraj. Z vso resnostjo in zagnanostjo smo pokazali, kaj smo se naučili in kako smo fizično in psihično pripravljeni braniti našo skupno lastnino pred požarom. Od 1000 možnih točk smo jih osvojili 866 in s tem tudi prvo mesto. Osvojili smo zlato značko, prehodni pokal pa že drugo leto krasi našo vitrino. Več kot to pa je vredno znanje, ki smo si ga pridobili. Ker smo izpolnili normo v osvojenih točkah, smo se plasirali v nadaljnje področno tekmovanje za Gorenjsko. Tekmovanje je bilo izvedeno v soboto, 27. junija na stadionu Save Kranj v Stražišču. Nastopilo je več kot šestdeset desetin: člani, članice, mladinci in pionirji. Čeprav z nekaj smole, smo v skupini B — industrijskih tekmovalnih destin — osvojili drugo mesto in s tem srebrno značko. Boljši od nas so bili gasilci iz Verige Lesce in so nas gladko dali v koš. Vseeno smo bili uspeha veseli. Povedati moram tudi to, da bi poveljnik operativne enote II imel nekoliko več sivih las, če ne bi bilo posluha in razumevanja za naše delo s strani obratovodstva tkalnice II in sindikalne organizacije. Tako pa je naše delo, čeprav trdno, potekalo tekoče in nas v končni fazi pripeljalo do določenega znanja in uspehov. Vedeti moramo, da je gasilec najkoristnejši takrat, ko ne gori. Če pride do požara in je potrebna akcija gašenja, takrat popravlja med drugim tudi svoje napake, ki jih ni odpravil s preventivnim delom. Janez Zrimšek 2. mesto za našo gasilsko enoto CZ Štab za civilno zaščito občine Kranj je v letošnjem letu razpisal dopolnilni pouk, ki naj bi potekal v obliki tekmovanja gasilskih enot civilne zaščite. Tekmovanje se je odvijalo v soboto, 20. maja ob 14. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Program je obsegal vajo z motorno brizgalno in tek štafete z ovirami. Tekmovanja se je udeležilo 16 gasilskih enot CZ. Našo delovno organizacijo je zastopala ena gasilska enota civilne zaščite. Dosegla je odličen rezultat, saj je od 1000 možnih točk dosegla 828 točk in se s tem rezultatom uvrstila na 2. mesto oz. osvojila srebrno značko. Gasilsko enoto sta za tekmovanje pripravljala in usposabljala Janez Pičman in Brane Zavašnik, kije bil obenem tudi desetar enote, ostali člani pa so bili naslednji: Franc Ahačič, Franc Belšak, Franc Grilc, Miha Mulej, Slavko Redžič, Drago Rožen-bergar, Franc Škrab, Alojz Vovko in Marjan Zakotnik. Ob doseženem uspehu jim iskreno čestitamo. I. Koblar Spet so tu kolektivni dopusti, čas namenjen počitku in sprostitvi od vsakodnevnega dela in skrbi. Prav gotovo smo si že vsi napravili načrt, kako bomo preživeli proste dni. O tem smo čisto na kratko povprašali nekaj naših sodelavcev, ki so nam o tem, kje bodo preživeli dopust, odgovorili takole: .Kam na dopust ~~~ RADA LAZIČ — PREDILNICA: »V Kranju živim komaj 8 mesecev in toliko časa sem tudi tu zaposlena, pa bom zato dopust preživela doma v Doboju.« NOVAK TOPIČ - TKALNICA I: »Najprej bom odšel na morje v Umag, kjer bom ostal 10 dni, ostali dopust pa bom preživel doma v Banja Luki.« JOŽE ČEBAŠEK - PLE-MENITILNICA I: »Nobenega posebnega plana nimam. Postoriti mislim kaj doma, ko pa bo lepo in vroče, pa bova z ženo odhajala na daljše izlete, npr. v Bohinj.« MUHAMED PAHADZIČ — VES I: »Med kolektivnim dopustom bom delal pri remontu, zatem pa nameravam oditi najprej domov v Bosno za teden dni, 10 dni pa nameravam preživeti na Hvaru v privatnem penzionu«. JANEZ ŠUNKAR -TOZD PO: »Za teden dni bom letoval z družino v našem počitniškem domu v Novigradu, ostali čas pa bomo kar doma, kjer bo ostalo tudi še kaj dela pri hiši in kmetiji.« TAHIRA ALIČ - TKALNICA I: »Z družino bomo letovali v Makarski 10 dni. Stanovali bomo v privatnem penzionu, kjer si bomo lahko sami kuhali, da bo cenejše.« Miklova Zala Slovenska prosvetna zveza v Celovcu bo letos poleti uprizorila na zgodovinskih tleh v Svatnah pri Šetjakobu v Rožu povest o MIKLOVI ZALI. Predstava bo na prostem. V celoten gledališki projekt, ki ga z umetniške strani vodi režiser Peter Mi-litarov ob strokovni pomoči tehničnih izvedencev iz Slovenije, je vključenih 98 igralcev in statistov ter kakih 20 dodatnih kulturnih delavcev (animatorjev, organizatorjev idr.) Projekt sam je po svojem delovnem obsegu zahtevnejši, kot je bila lanskoletna uprizoritev »Velike puntar i j e«, toda prepričani smo, da bo prav zaradi močnih identifikacijskih znakov koroškega slovenstva privabila velike množice obiskovalcev. Za letošnjo uprizoritev sta nekoliko zastarelo Sketovo-Špicarjevo besedilo Miklove Zale priredila dr. Bruno Hartman in Janko Messner. Predstave bodo 25. in 26. julija, ter 1., 2., 15. in 16. avgusta. Za obiskovalce iz Slovenije velja vstopnina v znesku 1.500 din. Prepričani smo, da bo marsikdo med kolektivnim dopustom našel čas in si ogledal uprizoritev Miklove Zale na koroških tleh. ALBIN KOSI - VES I: »Žena je zaposlena v naši adjustirnici in tako ima kolektivni dopust kot vsi ostali zaposleni delavci Tekstilin-dusa, razen nas, ki smo v VES-u in moramo ostati na remontu. Rezervirano imamo teden dni dopusta v Novigradu, vendar dovoljenja zase še nimam. Upam, da bom lahko šel, sicer letos morja ne bom videl.« MILICA TIŠLER - PLE-MENITILNICA I: »S prijateljem načrtujeva 10—14 dnevno letovanje s prikolico v enem izmed kampov v Istri.« Naj ob vsem tem zaželimo vsem skupaj prijeten dopust, mnogo sonca in lepega vremena, tako da se bomo po končanem dopustu spočiti in sproščeni vrnili na delo. R. G. JANEZ KONČAN - VES I: »Letos sem se sam morju odpovedal, ker me čaka obilica dela doma pri adaptaciji hiše. Na morje v Novigrad bosta za teden dni odšli le žena in hčerka«. Končno smo uredili tudi parkiranje Delavci pri montaži pomožnih vrat iz parkirnega prostora Letošnji 25. maj bo ostal v naši delovni organizaciji zapisan kot svojevrstna zgodovinska prelomnica, kajti s tem dnem smo začeli parkirati osebne avtomobile na novourejenih parkirnih prostorih izven delovne organizacije v obeh obratih. Problem parkirnih prostorov nas je pestil že dolga leta, toda zaradi lokacije obeh obratov so bile možnosti za rešitev tega problema zelo omejene. V obratu I je bila-pravzaprav možna le ta varianta, ki je bila sedaj po dalj časa trajajočih osebnih prizadevanjih glavnega direktorja tudi realizirana. ŽTP Ljubljana nam je odstopila prostor vzdolž varnostnega zidu ob železniški progi, ki zadostuje za ca. 300 osebnih avtomobilov. V obratu II pa smo odstopili del zemljišča-delovni organizaciji IKOS, ki nam je za protiuslugo uredil parkirni prostor za visoko stavbo. Tako smo dobili primerne parkirne prostore v obeh obratih, ki povsem zadoščajo potrebam oz. gostoti parkiranih vozil. Pred kratkim se je sestala naša prometna komisija, ki je pregledala nove parkirne prostore ter ugotovila še nekaj pomanjkljivosti, ki se bodo poskušale odpraviti oziroma urediti, in to: — V najkrajšem možnem roku je potrebno namestiti ustrezne prometne znake oziroma opozorilne table. — Pri parkirnem prostoru v obratu I, ki je rezerviran za goste, ki prihajajo po službenih opravkih v DO, je potrebno namestiti zaščitno ogrado. — Pred izvozom na južni strani parkirnega prostora obrata I se bo proučila možnost izdelave zaščitne ograje (nad cesto proti Besnici). — V jesenskih mesecih bo potrebno na parkirnem prostoru obrata II obžagati veje dreves, da pozimi ob večjem sneženju ne bo prišlo do lomljenja vej in s tem do poškodb na parkiranih vozilih. — Proučila se bo možnost namestitve luči na parkirnem prostoru obrata I ter zasaditev primernih dreves. — Parkirni prostor v obratu I bi bilo potrebno poleti zaradi dvigovanja prahu politi večkrat z odgovarjajočo mešanico. — Proučiti bo potrebno tudi odgovornost in ukrepanje v primerih nediscipline posameznih voznikov. Ob koncu naj pripomnimo, da s strani delavcev, ki parkirajo osebne avtomobile, ni bilo posebnih pripomb ali pritožb. Prve dni je bilo sicer malo nervoze in zadrege, katero je posredno povzročila zapora starega Savskega mostu, sedaj pa se promet neovirano odvija. V času kolektivnih dopustov bo južni del parkirnega prostora v obratu I (pred vhodom v DO) v celoti na Na sejah odbora za razvoj kadrov, zaposlovanje in socialno varnost, pa tudi na skupščini skupnosti za zaposlovanje, se pogosto pojavlja vprašanje, kolikšen je obseg upravičencev, ki v času brezposelnosti uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila in denarne pomoči ter kdo in pod kakšnimi pogoji le-to lahko uveljavlja. V naslednjem sestavku vas želimo s tem seznaniti. V času brezposelnosti imajo osebe naslednje pravice: — pravico do denarnega nadomestila — pravico do denarne pomoči — pravico do priprave za zaposlitev Denarno nadomestilo (DN) Pravico do DN lahko uveljavlja oseba, ki je delala najmanj 9 mesecev brez prekinitve ali 12 mesecev s prekinitvami v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja. Pravice do DN ne more uveljavljati oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje po lastni krivdi ali volji (sporazumno, odpoved delavca, disciplinski ukrep). Denarno nadomestilo znaša 60 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki ga je oseba dosegla v letu pred prenehanjem delovnega razmerja. DN ne sme biti nižji od višine ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov in ne višje od povprečnega čistega OD zapo- razpolago delavcem, ki bodo takrat delali. Novi parkirni prostori pomenijo veliko pridobitev za slenih delavcev v SR Sloveniji. Čas prejemanja DN je odvisen od trajanja predhodne zaposlitve in traja najmanj 3 mesece do 12 mesecev če ima oseba več kot 10 let dela. Denarna pomoč ( DP) Oseba, ki se do konca prejemanja DN ni mogla zaposliti, lahko pridobi pravico do DP med brezposelnostjo, če njeni dohodki skupaj z dohodki članov ožje družine ne presegajo zneska, ki je enak višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov. Pravico do DP pridobi tudi oseba, ki ji je kot pripravniku prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, krajši od 9 mesecev in je uspešno končala pripravniško dobo. DP je enaka višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov. Pravica do DN ali DP preneha, če se oseba zaposli, če se upokoji, če postane nezmožna za delo, če neupravičeno odkloni primerno zaposlitev in če se ne javlja pri skupnosti za zaposlovanje. Priprava za zaposlitev Priprava za zaposlitev je pravica brezposelnih oseb, ki zajema razne oblike usposabljanja za pridobitev znanj, ki so potrebna za opravljanje določenega dela. To pravico lahko uveljavlja brezposelna oseba, ki se prijavi skupnosti za zaposlovanje zaradi zaposlitve in jo skupnost napoti na usposab- našo DO in po pravici si lahko oddahnemo, da smo ta problem končno tudi rešili. S. Prigora ljanje. V takšnih primerih se osebi, napoteni na usposabljanje, krijejo nastali stroški. Stanje upravičencev v občini Kranj je bilo konec februarja 1987 naslednje: do denarnega nadomestila 25, do denarne pomoči 25. V tem času je bilo izplačano povprečno denarno nadomestilo v višini 68.240,00 din mesečno, denarna pomoč pa v višini 66.600,— din mesečno. Od celotnega števila iskalcev zaposlitve, ki jih je v občini 264, jih torej 18,9 % prejema denarno nadomestilo oz. denarno pomoč med brezposelnostjo. Čas prejemanja denarne dajatve je odvisen od skupne delovne dobe in seveda od možnosti njihove ponovne čimprejšnje vključitve v delo. Večina upravičencev je pridobila pravico do DN oz. DP na podlagi prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo sklenjeno za določen čas. Manjše število upravičencev pa je uveljavilo to pravico na podlagi drugih zakonskih določil. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE -KRANJ Uveljavljanje pravic med začasno brezposelnostjo Predvidene spremembe in dopolnitve ZZD 1. UVOD Skupščina SFRJ je pod štev. AS 50/23 pripravila predlog za sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76 in 57/83, v nadaljevanju: ZZD). Predlog ima datum februar 1987. Tudi na področju sklenitve delovnega razmerja in razporejanja delavcev so predvidene številne novosti in tudi spremembe veljavnega besedila ZZD. Tukaj navajamo nekatere bistvene posebnosti, ki jih omenjeni predlog navaja. 2. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA Predlagane spremembe in dopolnitve na tem področju bi lahko razdelili na naslednje značilnosti oziroma institute: — pogoje za sklenitev delovnega razmerja, — poskusno delo, — oglas del oziroma nalog, — razpis del oziroma nalog, — izbiro kandidatov, — imenovanje kandidatov. 2.1. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja ZZD v 2. odstavku 168. člena določa splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki želijo skleniti delovno razmerje. Med posebnimi pogoji je lahko določena tudi strokovna izobrazba. Nov 2. odstavek (sedanji 2. odstavek bi postal 3. odstavek) bi naj določal, da delavci v temeljni organizaciji lahko določijo največ dve stopnji strokovne izobrazbe za opravljanje določenih del oziroma nalog. Sedanje besedilo ZZD ne ureja poskusnega dela. V zakonih nekaterih republik in pokrajin, npr. v zakonu o delovnih razmerjih naše republike (Uradni list SRS št. 24/83, 5/86, v nadaljevanju: ZDR) je poskusno delo že urejeno. Za 174. členom ZZD, ki ureja delovno razmerje za nedoločen in določen čas, bi naj dodali 174/a člen, ki bi naj urejal poskusno delo. Določal bi naj: »S samoupravnim splošnim aktom, ki ureja delovna razmerja, se lahko določijo dela oziroma naloge, za katere se lahko s poskusnim delom, ki ne more biti daljše od 6 mesecev, opravi preizkus strokovnih in drugih sposobnosti delavca po sklenitvi delovnega razmerja.« Takšna norma bi omogočala, da bi v republiških in pokrajinskih zakonih o delovnih razmerjih lahko uredili poskusno delo. ZZD bi postavljal omejitev trajanja takšnega dela na največ 6 mesecev. Vsebina te določbe pomeni, da bi bilo poskusno delo zakonito le, če bi bilo urejeno v samoupravnem splošnem aktu. 2.2. Objava del Najprej je treba pojasniti, da je »objava« v bistvu generični pojem, s katerim sta označeni obe pravni obliki za sklenitev delovnega razmerja: oglas in razpis. Prvi pojem se v načelu uporablja v vseh postopkih, dru- gi le za dela poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (v zvezi s tem glej npr. 3. odstavek 170. člena in 171. člen ZZD). Prva bistvena sprememba, ki je predvidena na tem področju je, da je oglas oziroma razpis treba objaviti v dnevnem časopisju (spremenjeni 2. odstavek 170. člena ZZD). Veljavno besedilo navedenega odstavka določa, da lahko načine objave določa zakon. Gre za zakon republike oziroma pokrajine. Druga novost, ki je povezana z izbiro kandidatov (glej točko 2.3. !) je, da se lahko delavski svet oziroma komisija odloči, da bo oglas oziroma razpis ponovila, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev objave oziroma razpisa (nov 4. odstavek 172. člena zakona). Sedaj veljavno besedilo 2. odstavka 172. člena omogoča, da se razpis ponovi tudi, če kandidat izpolnjuje pogoje oglasa oziroma razpisa, pa se pristojni organ odloči, da ne bo nikogar izbral (primerjaj 1. odstavek 26. člena ZDR). 2.3. Izbira kandidatov Podobno kot pri oglasu oziroma razpisu poznamo dva pojma tudi pri odločitvah pristojnih organov po končanem oglasnem in razpisnem postopku. Govorimo o izbiri in imenovanju kandidata. Drugi pojem zakonodaja uporablja za poslovodne organe, izbiro za vse druge kandidate. Spremenjeni 172. člen bi naj prinesel bistvene novosti. Po 2. odstavku bi naj v primeru, če bi bili za dela kot pogoj določeni dve stopnji strokovne izobrazbe, imeli pri izbiri prednost kandidati, ki imajo višjo stopnjo strokovne izobrazbe. Ta predlog ni nov in je že znan v nekdanji pravni ureditvi. Podobno je npr. urejal 2. odstavek 5. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS št. 18/74). Bistveni namen takšne ureditve je, da se poveča pomen izobrazbe pri sklepanju delovnih razmerij. Nov 3. odstavek 172. člena je doslej spodbudil precej živahno razpravo. Pravi: »Delavski svet oziroma komisija je dolžna, da izbere kandidata, ki izpolnjuje pogoje objave v razpisu oziroma oglasu.« V utemeljitvi tega člena je rečeno, da bi naj takšno besedilo »zagotovilo dostopnost vsakega delovnega mesta vsem kandidatom pod enakimi pogoji oziroma onemogočilo izigravanje instituta razpisa oziroma oglasa.« Vendar moramo vedeti, da ima ta medalja tudi drugo plat. V delovnem pravu je sprejeto načelo svobode sklenitve delovnega razmerja. Osebe tega razmerja (delavec oziroma organizacija: delavec oziroma zasebni delodajalec ali civilno-pravna oseba) prostovoljno sklepajo delovno razmerje. To načelo izhaja predvsem iz 159. in 160. člena Ustave SFRJ (oziroma iz 201. in 202. člena Ustave SRS), kjer sta navedeni pravica do dela in svobode do dela. Predvideno besedilo spremenjenega ZZD zanika navedena načela. V praksi so znani primeri, ko kandidati izpolnjujejo pogoje objave oziroma razpisa, pa vendarle niso ustrezni za opravljanje določenih del, npr. zaradi osebnih lastnosti, delovnih navad, komunikativnosti ipd. Nov 4. odstavek 172. člena bi naj določal, da se oglasni oziroma razpisni postopek ponovi, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjujejo pogojev oglasa oziroma razpisa. Takšna vsebina je logična posledica navedenega 3. odstavka 172. člena ZZD (veljavno besedilo 172. člena določa: če nihče od kandidatov ni izbran, se razpis oziroma oglas ponovi. Ta odstavek bi naj prenehal veljati). 2.4. Pripravniki Predlagatelji sprememb in dopolnitev ZZD so v zvezi s pripravniki vključili v predlog besedilo, ki je v bistvu v SR Sloveniji znano že iz postopka predvidenih sprememb ZDR, ki pa niso bile sprejete. V 1. odstavku 175/a člena ZZD je določena obveznost sklepanja delovnega razmerja s pripravniki. Pogoje ih merila za to bi naj določal samoupravni splošni akt. Organizacije, v katerih zaradi posebnosti dela in drugih objektivnih razlogov ne bi bilo potrebe po pripravnikih, bi morale namesto tega vplačevati določena sredstva v sklade za odpiranje novih delovnih mest (2. odstavek citiranega člena). Utemeljitev teh določb navaja, da se s tem naj omogoči zaposlovanje mladih delavcev — pripravnikov. Praksa odgovarja, da je določba prestroga in pretoga in da posega v svobodo sklepanja delovnih razmerij. 2.5. Imenovanje Na tem področju je spremenjen 405. člen, dodan bi naj bil 405/a člen, deloma pa bi naj bil spremenjen tudi 511. člen ZZD. Delavski svet bi naj poslovodnega organa imenoval in razrešil s tajnim glasovanjem (2. odstavek 504. člena). V alternativi k temu odstavku je določeno javno glasovanje. Pred imenovanjem oziroma razrešitvijo bi naj bil delavski svet temeljne organizacije dolžan zahtevati mnenje delavskega sveta in poslovodnega organa delovne organizacije na način in v rokih, ki bi bili določeni v samoupravnih splošnih aktih (3. odstavek novega člena). Razpisno komisijo bi naj po novem 5. odstavku 504. člena (o tem govori tedanji 3. odstavek 405. člena) sestavljalo le določeno število predstavnikov temeljne organizacije in sindikata. Na osnovi novega 6. odstavka 504. člena bi naj ostala tripartitna sestava komisije (delavci temeljne organizacije, sindikat, predstavniki družbene skupnosti) le v organizacijah, ki so dolo- čene v zakonu. Tu gre očitno za dejavnosti posebnega družbenega pomena, kjer bi naj širša družbena skupnost ohranila svoj vpliv na postopek imenovanja oziroma razrešitve. Pri ponovnem imenovanju poslovodnega organa bi naj razpisna komisija morala utemeljiti predlog z rezultati poslovanja organizacije ter z drugimi pokazatelji in podatki, iz katerih bi naj bila razvidna uspešnost organizacije v prejšnjem mandatnem obdobju poslovodnega organa. Na dela poslovodnih organov naj ne bi bilo mogoče imenovati oseb, ki so bile razrešene takšne funkcije zaradi razlogov, ki so navedeni v 3. do 8. točki 520. člena ZZD ali ki so bile odstranjene po določbi prve točke 1. odstavka 622. člena, ki ureja ukrepe družbenega varstva. 3. RAZPOREJANJE DELAVCEV Na tem področju je dejansko predvidenih pet skupin sprememb: — pri samoupravnem urejanju in razporejanju, — pri razporejanju v drugo temeljno organizacijo, — ponudenju del, — pri začasnem in trajnem razporejanju in — pri pravicah pooblaščenih posameznikov, da odločajo o razporejanju (oziroma tudi o drugih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja). 3.1. Samoupravno urejanje Predlagano je, da bi naj bile v 2. odstavku 177. člena črtane besede: »V skladu z merili, ki jih določa omenjeni akt«. To pomeni, da bi naj bile delovne potrebe bistveni pogoj za razporejanje. V samoupravnih aktih naj ne bi bilo več treba določati meril za razporejanje. V takšni ureditvi je nevarnost za razširjanje nezakonitosti na področju razporejanja in za samovoljo pri izvajanju tega instituta v praksi. 3.2. Razporejanje v drugo temeljno organizacijo Pri razporejanju v drugo temeljno organizacijo na podlagi novega 4. odstavka 177. člena bi naj bila bistvena interes in potrebe temeljne organizacije. V predvideni spremembi ni jasno navedeno, za interese in potrebe katere organizacije gre. Verjetno bi bilo primerno, da se ti pogoji nanašajo na obe organizaciji — na tisto, kjer je delavec v delovnem razmerju, in na tisto, v katero je lahko razporejen. Ugotavljanje interesa in potreb je dejansko vprašanje. V primeru spora je treba ugotoviti, da eden, drugi ali oba pogoja za razporejanje objektivno obstojata. V novem 5. odstavku 177. člena bi naj bilo urejeno začasno razporejanje v drugo temeljno organizacijo. Za razporejanje v statusno povezani delovni organizaciji ali sestavljeni organizaciji združenega dela mora uredi- ti pogoje samoupravni splošni akt, če pa gre za razporejanje v drugo nepovezano delovno ali sestavljeno organizacijo, se razporejanje opravi na podlagi sporazumno sprejetih odločitev samoupravnih organov teh organizacij. Ureditev za razporejanje v organizacije, ki niso statusno povezane, je praktična, postopek je kratek, iz pravnega vidika pa je vprašljivo, ali je možno razporejanje brez ustrezne pravne norme, ker statusno nepovezane organizacije niso sklenile samoupravnega sporazuma, ki bi urejal vprašanja razporejanja. Tudi predvideni 7. odstavek 177. člena prinaša novost. Urejal bi naj začasno in trajno razporejanje iz ene v drugo temeljno organizacijo, ki opravljajo družbene dejavnosti. Pravna osnova za takšno razporejanje bi naj bila določena s samoupravnim sporazumom, ki bi bil sklenjen v okviru interesne skupnosti, za katero takšne organizacije opravljajo storitve. 3.3. Ponudenje del Pravna teorija loči med razporejanjem (dolžnost delavca postopati po dokončnem sklepu, sicer je lahko disciplinsko odgovoren) in ponudenjem del (odklonitev ustreznih ponudenih del je lahko razlog za prenehanje delovnega razmerja). Nov 6. odstavek 177. člena predlaga, da bi naj delavci bili dolžni ponuditi delavcu dela v drugi statusno povezani organizaciji, če njegovo delo ne bi bilo več potrebno zaradi ekonomskih težav, tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi drugih razlogov. Razporejanje bi naj bilo možno tudi v statusno nepovezane organizacije. V pravnem smislu, glede pravne podlage, se tu pojavljajo podobna vprašanja, kot pri začasnem razporejanju v statusno nepovezane organizacije. Tudi tu dejansko ni sprejeta pravna norma, po kateri bi bilo mogoče delavce razporejati. To vprašanje bi bilo možno zadovoljivo urediti tako, da bi vse temeljne in druge organizacije uredile primere razporejanja v statusno nepovezane organizacije ali iz takšnih organizacij, v svojih samoupravnih splošnih aktih. 3.4. Odločitve pooblaščenih posameznikov ZDR v 1. odstavku 188. člena določa, da pooblaščeni posameznik lahko delavca začasno razporedi na druga dela oziroma naloge v nujnih primerih, ko gre za: — odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavcev in drugih oseb, — odvrnitev neposredne škode, — izpolnitev neodložljivih delovnih nalog. Po novem 181/a členu ZZD bi naj imel individualni poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili pravico začasno razporejati delavce. Primeri in pogoji razporejanja bi morali biti urejeni v samoupravnem splošnem aktu in v zakonu. Z zakonom je seveda mišljen zakon republike oziroma avtonomne pokrajine. Preden odidemo na dopust Vlomi v stanovanja in tatvine iz njih so v stalnem porastu. To vam bi moralo biti svarilo za povečano aktivnost in samozaščito obnašanja na tem področju, še zlasti, ker v veliko primerih vlomilcem in tatovom delo olajšujemo, namesto, da bi jih z varnostnimi ukrepi in previdnostjo odvračali od njihovih namer. Poti, po katerih pridejo vlomilci in tatovi v stanovanja, so različne. Včasih niti ne zahtevajo večje sile, ampak le poprejšnje opazovanje. Tako so na primer znani primeri, da je storilec prežal in čakal na priložnost, ko je lahko neovirano stopil v stanovanje skozi odprta vrata v času, ko v njem ni bilo nikogar, ker je gospodinja skočila v trgovino, k sosedu ali na vrt. Veliko je tudi primerov, ko storilec brez večjih naporov ugotovi, kje stanovalci puščajo ključe od vhodnih vrat. V večini primerov na deželi puščajo ključe v vpod-stavkih cvetličnega lončka, ali imajo prav zato narejeno poličko na vratih, pod predpražnikom ali pa na pribitem žeblju na okviru vrat. V mestih so najbolj pogosta mesta za hranjenje ključev poštni nabiralniki ali pa pod predpražniki. Vlomne tatvine so najpogostejše v poletnih mesecih. To je tudi razumljivo, saj so to meseci dopustov in stanovanja ostajajo po več tednov prazna. Seveda pa se pri tem vsiljuje vprašanje, kako storilci ugotovijo, da je stanovanje oz. stanovanjska hiša prazna. To ni niti tako težko, saj je veliko znakov, po katerih lahko ugotove odsotnost stanovalcev. V prvi vrsti so to spuščene rolete, polni nabiralniki za pošto ali pa celo napisana sporočila, pripeta na vrata in prek katerega sporočajo, da so do tega in tega dne odsotni. Obvestilo o odsotnosti lahko storilec dobi tudi od sosedov, poštarjev ali inkasan-tov, ki tega obvestila seveda ne dajejo zlonamerno, ampak v želji, da bi pomagali neznancu, ki išče stanovalca. Seveda je tu možnost ugotavljanja prisotnosti stanovalcev tudi z večkratnim zvonjenjem pri vhodu in s telefonskimi klici. Že iz teh opisov je razvidno, da je preventivno ravnanje občanov pri varovanju njihovih stanovanj in vrednosti v njih zelo šibko. In kakšno naj bo naše konkretno ravnanje, s katerim bi lahko preprečili vlome v sta- novanja? Veliko lahko naredimo že s tem, da vgradimo sodobno varno ključavnico v okovje v vhodna vrata stanovanja oz. hiše. Od tehničnih sredstev lahko omenimo tudi alarmne naprave, ki bi prišle prav predvsem tistim, ki doma hranijo večje vrednosti. Prav tako ne bo odveč posebna zaščitna veriga, ki se jo montira na notranji strani vrat. Tu lahko storijo tudi veliko sosedje ali znanci, katere obvestimo o našem odhodu in jih zaprosimo za zalivanje rož, prezračevanje prostorov ali pa za to, da od časa do časa pogledajo naše stanovanje oz. hišo, če je vse v redu in obenem izpraznijo poštni nabiralnik, ker napolnjen daje slutiti, da nas ni doma. Marsikaterega tatu bi lahko pregnali, če bi tujcem, ki se gibljejo po stanovanjskem bloku, namenili več pozornosti in jih opazovali. V primeru utemeljenega suma, da gre za nepridiprava pa o tem obvestili miličnike. Priporočljivo je tudi, da si ga podrobneje ogledamo, da bi ga po potrebi kasneje tudi prepoznali. Tu je le nekaj nasvetov, kako bi uspešneje zavarovali naše premoženje in premoženje drugih. Mogoče se jih boste ob kakšni priložnosti še pravočasno spomnili. S. Prigora Kako so zasedeni naši počitniški domovi? V teh dneh je počitniška sezona že na višku in tudi naši počitniški domovi so polno zasedeni. Komisija za letovanja, ki deluje pri KOOS, je imela letos s prijavami kar precej dela, saj vsi prijavljeni kandidati, ki so želeli letovati v času kolektivnega dopusta v počitniškem domu v Novigradu in Maredi, niso mogli biti razporejeni. V počitniški dom Bohinj in na Krvavcu so vsi interesenti dobili željene termine za letovanje. Vse prijavnice, ki so bile pravočasno oddane, je komisija točkovala po že delno popravljenem Pravilniku o razporejanju v počitniške domove. Stanje je bilo sledeče: Št. prijav Razpore- jenih Nerazpore- jenih % razp. P-3 Mareda 73 46 27 63 P-4 Novigrad 327 279 48 85 P-5 Bohinj 35 . 35 — 100 P-6 Krvavec 3 3 — 100 Vsi člani kolektiva, ki so se prijavili v času izven kolektivnega dopusta, so bili razporejeni v željene termine. Prijavnice so bile oddane za naslednje obdobje: Mareda 29. 6.-7. 9. — 1 apartma 1. 6.-7. 9. Novigrad 22. 6.-7. 9. Bohinj 1.6.—6. 9. Krvavec 20. 7.-9. 8. Iz pregleda razporeditvenih listov je razvidno, da kapacitete v PD Bohinj in na Krvavcu v letni sezoni zadoščajo trenutnim potrebam, velik % nerazporejenih gostov pa je ostalo za obliko apartmajskega letovanja, kakršnega nudimo v Maredi. Smatramo, da bi bilo potrebno takšno obliko še dopolniti oz. povečati kapacitete. Prav tako bi veljalo razširiti ponudbo tudi v enem izmed zdravilišč. V počitniškem domu v Novigradu ni možnosti, da bi se kapacitete povečevale. V TOZD PO se trudimo, da bi bili vsi naši gostje z uslugami zadovoljni, vsekakor pa tudi od gostov pričakujemo korekten odnos do nas in želimo, da bi z inventarjem lepo ravnali ter ga ohranili v dobrem stanju. TOZD PO Seminar za organizatorje kulturnega življenja Od 8.—12. junija sem obiskovala republiški seminar za organizatorje kulturnega življenja v OZD in krajevnih skupnostih. Ker sem bila na takem seminarju prvič, je bilo zame veliko novega. Bila sem presenečena, kako ponekod resno jemljejo kulturo. Program je trajal vsak dan od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer, vedno pa so se pogovori zavlekli pozno v noč. V ponedeljek smo po predstavitvi svojih izkušenj in svojega delovnega okolja, poslušali predavanje SINDIKATI IN KULTURA, tema dneva pa je bila KULTURA, KI JO IMAMO IN KULTURA, KI JO HOČEMO. Torek — tema: UGOTAVLJANJE KULTURNIHI POTREB IN ŽELJA. Po predavanju se je začelo že delo po skupinah: a) oblikovanje vprašalnika, b) anketiranje z že pripravljenim vprašalnikom, c) izvedba intervjuja. Sledil je zaključni pogovor o temi in predstavitev dela posamezne skupine. Na ta dan smo si ogledali tudi kulturne znamenitosti Radovljice. Sredina tema — VSEBINA, OBLIKE IN METODE KULTURNEGA SPODBUJANJA. Po predavanju tov. Beline in tov. Hvalice (ta je vodil vse dni seminar) je vsaka skupina pripravila svojo obliko: improvizirana razstava: razstava oblačil slušateljev, delovnih oblačil uslužbencev doma in razstava drugih artiklov, ki so bili dosegljivi; manjkal pa ni niti uvodni govor ob otvoritvi, literarni prispevek in nekaj slovenskih narodnih) Uredništvo glasila: zbiranje literarnih prispevkov in poročil s seminarja, oprema glasila s potrebnimi ilustracijami, itd. Uporaba internega ozvočenja: dnevne novice, razni dogodki in obvestila. Četrtkova tema: PROSLAVA KOT KULTURNI DOGODEK: Zopet se je ponovilo — predavanje, nato delo po skupinah. Zanimivo je bilo, kako smo z minimalnimi sredstvi pripravili idejno zelo dobro, improvizirano razstavo na temo 29. november; služila je tudi kot scena B in C skupini (literarni in glasbeni). Sklepni pogovor se je prelevil v imenitno proslavo, ki ni bila običajna, taka kakršne smo vajeni, pač pa pregled prehojene poti, ki se je vrasla v današnji čas z veliko mero zbližanja ljudi. Bila je namenjena tebi — meni, nam, pripovedovala je o tebi, o meni, o nas. Danes je dan republike, pa ne samo njen, tudi moj, danes je rojstni dan republike, morda pa tudi tvoj!? To neobičajno proslavo smo speljali pod vodstvom dveh TV strokovnjakov: Jožeta Voznyja, Kaje Si-vič in slikarja Štefa Potočnika. Petek: Poleg dopoldanske teme - KULTURNA PONUDBA CD smo popoldne doživljali temo: ODNOS DO NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE predavatelja dr. Janez Bogataja. Ta tema je bila zame naj zanimivejša, tiče pa se prav slehernega človeka, ne oziraje se na njegovo starost, izobrazbo in poreklo. Dovolj so bili zgovorni diapozitivi dobrih in slabih rešitev našega okolja, naše Slovenije od Prekmurja do Primorja, ko smo tako »skupaj« videli vse to, smo vsak pri sebi mislili — ali je to res mogoče, da ob morju gradimo »lepo« gorenjsko hišo, na Gorenjskem pa se obdajamo z marmorjem, na les pa pozabljamo, da uničujemo naš slovenski fenomen — kozolec, katerega smo že skoraj iztrebili?! Ali je res treba za lepo urejeno vas samo lepih, novih hiš? Kaj ne bi bilo pametneje, ohraniti stare elemente hiše, pokrajine, v kateri se nahaja, urediti okolje, da ne bi bilo odvečnih starih štedilnikov, delov strojev in podobne navlake videti ob poslopjih ali za bližnjim grmom? Namesto tega bi bila ob kmečkih hišah lepo zložena drva, ki so posebnost v okolici Bovca! Ni lepo samo novo, večkrat je staro še lepše — ni treba veliko denarja, če ima človek vsaj malo občutka za lepo in pridne roke. Res pa je, da se vse začne in neha v družinskem okolju. Ne bežimo od problemov, pa tudi kritizirajmo ne z zlim namenom. Tudi v naši DO bi se lahko kaj naučili od tega. Prvo — vsak naj bi skrbel za red in čistočo na svojem delovnem mestu, da mu ne bi bilo vseeno, če vrže na tla prav vse — od papirja, ostanka malice, kos odpadnega materiala in drugo, da mu ne bi bilo vseeno, če gleda gredice z visokim plevelom. Tudi to spada pod »kulturo«, saj kultura dela se začne že pri vhodu v DO. Ne bi smeli pospravljati samo ob »visokih obiskih« ali jubilejih, pač pa sproti, vsak dan. To ni obrobna zadeva, pač pa tudi pomembna za nas vse, saj v DO preživimo precejšen del svojega življenja, za lepo okolje pa nam včasih manjka le malo dobre volje. Zanimivo je bilo poslušati izkušnje s tega področja iz drugih DO. Ponekod jim ni zadosti samo lepo okolje, celo vsebino si želč. Njihov star stroj ni končal na odpadu ali kje drugje (to tisti, ki ga niso mogli več vzeti v Bistro — tehnični muzej Slovenije) znali so ga vključiti v prostor tovarniškega dvorišča, ali preuredili star del DO v lasten mini muzej (pivovarna UNION, dober primer svoje dediščine). Kaj pa smo naredili mi s starimi stroji, katerih ni vzel muzej?! Ni še vse izgubljeno, morda bomo tudi mi zmogli kaj popraviti, to pa bo mogoče le, če si bomo rekli — tudi jaz bi morda lahko kaj storil. Za konec pa še to: vem, da je v naši DO mnogo takih, ki se ukvarjajo s pisanjem pesmi in proze, igrajo razne instrumente, rišejo, fotografirajo, zbirajo diapozitive, stare razglednice Kranja ali DO, se ukvarjajo z ročnimi deli — ne bodite skromni, korajžno se javite našemu Darkotu na tel. 253 in skupaj bomo pripravili svojim sodelavcem kulturni dogodek, saj je kultura način vodenja, življenja in dela. Marička Darinki se je tokrat nasmehnila sreča Vsako leto dobe Osnovne organizacije sindikata v prodajo določeno število srečk denarne loterije, ki jih izda Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«. Tudi letos je bilo tako. Darinka Andrej ašič, predsednica OOS TOZD Plemenitilniea, je vztrajno ponujala 25 srečk po 200 din, vendar jih je prodala samo 20. Ostalih 5 je obdržala zase, ker pač niso šle v promet. In nasmehnila se ji je sreča: zadela je drugi največji dobitek v znesku milijon dinarjev (starih 100). »Skoraj mesec dni po žrebanju sem se spomnila na tiste srečke!«, pripoveduje Darinka. »Ko sem šla neko popoldne v Kranj, sem vzela srečke s seboj in pri prvem kiosku sem prosila prodajalko, da mi pogleda, če je bila katera izžrebana. In takrat sem seveda zvedela za veselo novico. Nekaj časa sem kar hodila »po sapo«. Seveda sem kmalu, pravzaprav že na poti domov, sklenila, da bom denar naložila v nekaj, kar si že dolgo želim, in to v novo kuhinjsko pohištvo. S hčerko sva takoj odšli v akcijo in pregledali vse prodajalne s pohištvom v Kranju in bližnji okolici. Kuhinjo sem kupila v Merktorju Tržič in komaj čakam, da mi jo bodo pripeljali. Tako dolgo sem si jo že želela, pa ni bilo denarja, kajti vmes je bila gradnja hiše in hočeš-nočeš je moralo biti dobro staro pohištvo, ki mi služi že 25 let.« Ob novici, da je Darinka zadela na loteriji, pa smo zvedeli tudi, da je zadela tudi srečka Anice Kotnik iz tkalnice II in sicer dobitek v vrednosti 1.000 dinarjev. Upamo, da Darinka po vsem tem prihodnje leto ne bo imela več težav pri prodaji srečk! R. G. Konec meseca maja je bilo v Kranju tekmovanje vojakov Ljubljanskega armadnega območja. Naša delovna organizacija je bila pokrovitelj ekipe iz Vrhnike. Ekipo 120 vojakov smo gostili tudi v naši delovni organizaciji, jim pokazali našo proizvodnjo, jim predstavili našo dejavnost, si izmenjali spominska darila in jih vse skupaj skromno pogostili. S svojimi predstavniki smo vse dni sodelovali pri odvijanju športnih tekmovanj, na otvoritvi in zaključku tekmovanja. Prejeli smo tudi zahvalo za pokroviteljstvo, naša nogometna ekipa pa je celo zasedla prvo mesto v tekmovanju ekip pokroviteljev. Izlet aktiva invalidov V soboto, 30. maja smo organizirali izlet, ki pa je potekal nekoliko drugače, kot smo si ga prvotno zamislili. Odpadel je namreč ogled Steklarne Rogaška Slatina, ker so imeli prosto soboto. Ob 6. uri smo imeli odhod izpred hotela Creina. Prvi postanek je bil na Trojanah. Vožnjo smo nadaljevali do Liboj, kjer smo imeli malico in si je vsak lahko kupil keramične izdelke v tovarniški trgovini. Iz Liboj smo se odpeljali v Kumrovec, kjer smo si v Domu borcev in mladine Jugoslavije ogledali projekcijo o življenju in delu tovariša Tita. Videli smo tudi njegovo rojstno hišo in restavrirani del vasi Kumrovec, ki je ostal tako, kot v časih, ko je tam preživljal svoja otroška leta. Od tu smo se odpeljali v vas Olimje pri Podčetrtku. V gostišču s kmečkim turizmom smo imeli naročeno kosilo. Bili smo prijetno presenečeni nad lepo pripravljenimi mizami, čistočo, skratka vse, od okusne hrane, dobrega domačega vina in hitre postrežbe, je vredno pohvale. Vzdušje in zadovoljstvo sta naredila svoje. Udeleženke iz obrata II so že med čakanjem na kosilo zapele nekaj lepih pesmi in marsikdo je ob tako ubranem petju poprijel in kaj hitro je nastal zbor z nekaj deset člani. Po odličnem kosilu pa smo še zaplesali ob zvokih harmonike in kitare, pa tudi pevka, ki sta jo imela glasbenika, je prispevala svoje k odličnemu vzdušju. Ura je bila kar naenkrat šest in treba je bilo odrajžati proti domu. Imeli smo dober namen, da si bomo ogledali še bližnji samostan in najstarejšo lekarno, ter da se bomo kopali v atomskih toplicah, vendar to nam ni uspelo, saj nikomur ni bilo do tega, da bi se ločil od vesele druščine. Na poti proti domu smo se še dvakrat ustavili, nazadnje v Šenčurju, kjer je večina, ki je bila neugnana, še vedno prepevala in plesala na melodije, ki so še kakšnega domačina spravile na noge. V Kranj smo prispeli malo pred deseto uro, tako da so nekateri udeleženci ujeli še zadnje avtobuse. Zahvalil bi se vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi izleta, še posebej pa tov. Peternelju, direktorju kadrovskega sektorja za velikodušno pomoč pri nabavi malice. Lado Smolej Prednosti tekočega računa Tekoči račun lahko v Ljubljanski banki odpre vsak občan, ki ima redne prejemke (osebni dohodek, pokojnina, drugi viri) in pravilen odnos do finančnega poslovanja. Morda bi bilo še najenostavneje opisati prednosti tekočega računa, tako da ga primerjamo s hranilno knjižico. Imetnik tekočega računa lahko na izplačilni dan takoj razpolaga s svojim denarjem, tudi če je na poti ali morda bolan. Imetnik tekočega računa potrebuje gotovino le za drobne izdatke, večino drugih obveznosti pa lahko poravna s čeki ali drugimi oblikami negotovinskih nakazil. Tako lahko za plačevanje rednih obveznosti, kot so naročnine, plačila komunalnih storitev, obročna odplačila in drugo, pooblasti banko. Banka spremlja spremembe stanja sredstev na tekočem računu in o le-teh redno obvešča imetnika. Do trenutka, ko imetnik izda ček ali ko banka po pooblastilu imetnika pravna določene obveznosti, je denar na tekočem računu obrestovan. Zato in zaradi postopne porabe sredstev so obresti na tekočem računu lahko ob koncu leta še enkrat tolikšne, kot pri enakih dohodkih in izdatkih na hranilni knjižici. Pri tem pa s čeki razpolagate vedno z vsem svojim denarjem. Pravilo, da se najboljša priložnost za nakup ponudi tedaj, ko s seboj nimamo denarja, za imetnika tekočega računa ne velja, vendar le pod pogojem, da je na tekočem računu dovolj denarja. Izjemoma pa lahko imetnik tekočega računa z dovoljenjem banke razpolaga tudi z denarjem, ki ga na tekočem računu ni. Možnost prekoračitve kritja na tekočem računu občani bolj poznajo po bančnem izrazu »limit«. Gre za kratkoročno posojilo, ki je namenjeno za pokritje trenutnega primanjkljaja ob nepredvidenih izdatkih ali v času večjih sezonskih nakupov. Janez Hvasti je odšel v pokoj 17. junija letos se je upokojil dolgoletni sodelavec pleme-nitilnice I Janez Hvasti. V naši DO — TOZD Plemenitilnica se je zaposlil 16. junija 1948, in sicer je vseskozi opravljal dela in naloge nabijanje tiskarskih valjev. Seveda se je od začetka do danes samo delo in pogoji veliko spremenilo. Včasih so ta dela opravljali štirje delavci, zadnja leta pa je Janez opravljal to delo sam, poleg tega pa je bil še skladiščnik. Zadnji dan, ko je bil še na delu, je obujal tudi spomine na vsa minula leta. Med drugim je povedal, da se je tudi vodstvo plemenitilnice večkrat zamenjalo. Kot bi jih »iz rokava stresel« — je naštel naslednje: dipl. ing. Staneta Seliškarja, dipl. ing. Mirka Pogačnika, dipl. ing. Zdenko Jurančič, dipl. ing. Franca Indiharja in dipl. ing. Tomaža Završnika. Ob koncu pa je toplo stisnil roko sedanjemu — ing. Joštu Bajžlju in ostalim sodelavcem, s katerimi se je vsa leta dobro razumel in s katerimi je delil dobro in slabo. Janezu želimo še veliko zdravih in srečnih let v zasluženem nokoiu. a Že posnetka sta dovolj zgovorna, kako prijetno je lahko tudi v pokoju. Takole si krajša čas Ciril Praprotnik, ki je bil zaposlen v VES-u. Nikoli mu ni dolgčas — nasprotno — celo časa mu primanjkuje, bivši sodelavci pa ga velikokrat radi obiščejo. •—v I Tekmovanje v plavanju Nogometna tekma iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V sredo, dne 13. maja smo organizirali v zimskem bazenu v Kranju tekmovanje posameznikov v plavanju, in sicer v slogu kravl in prsno. Nameravali smo tekmovati tudi v hrbtnem slogu in štafeti, vendar nam je zmanjkalo razpoložljivega časa. Udeležba sicer ni bila velika, vendar glede na razpoloženje v naši DO še kar zadovoljiva. Devet udeležencev je bilo, od tega celo dve tovarišici. Rezultati: prsno hrbtno Ženske: 1. Papier Olga 2. Gašperšič Marinka 33.0 33.1 kravl 40,0 47,3 prsno Moški: 1. Stare Franc 15,5 17,2 2. Pogačnik Milan 15,6 25,3 3. Dejanovič Milan 17,2 20,6 4. Sire Peter 19,5 20,7 5. Šegula Darko 19,6 19,4 6. Karafatski Stojan 22,1 7. Trandafilov Aco 27,0 Štafete: 1. DS Skupnih služb 54,6 44 točk 2. Plemenitilnica 54,9 28 točk DŠ V soboto, 27. junija, smo po programu dela komisije za šport in rekreacijo želeli prirediti dve nogometni srečanji na pomožnem nogometnem igrišču na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju in sicer med ekipama mladih do 35 let in ekipama starejših od 35 let iz obeh obratov. Ker je bilo ta dan organiziranih nekaj izletov (mladina, DS Skupnih služb), so imeli selektorji velike težave pri sestavi ekip. Tako nam ni preostalo drugega, kot da smo ta dan izvedli le eno tekmo in to z nogometaši, ki so bili doma in pripravljeni igrati. Ekipi sta bili mešani, nekaj igralcev iz obrata I je igralo celo za obrat II. Kljub vsem težavam je bila tekma kar živahna, čeprav vreme ni bilo posebno primerno, saj je v gumijevih copatah močno drselo igralcem po travi. Na srečo je prišlo le do nekaj lažjih udarcev, medtem ko težjih poškodb ni bilo. Tudi s sodniki nismo imeli posebne sreče, saj niso bili dobro usposobljeni za to zahtevno nalogo in tako so nekateri igralci več kritizirali sodnike, kot pa sodelovali v igri. Kljub temu pa velja, da so vsi nastopajoči igrali zagnano, bodrilo pa jih je tudi nekaj gledalcev. Poteku tekme je bil na koncu primeren tudi rezultat, kajti obe ekipi sta nasprotni ekipi zabili po dva gola. Po skromni osvežitvi smo še malo pokramljali o tem, da je bilo včasih več interesa za take in podobne nogometne tekme ter se v upanju, da bo drugič bolje, na koncu razšli. D.Š. Finale tekstiliade v kegljanju llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllillllllllllllllllllllilllllilllllllll V organizaciji MTT Maribor je bilo v dneh od 23. do 24. maja 1987 v Celju na kegljišču Golovec organizirano in izvedeno finale tekstiliade Slovenije v kegljanju. Finala so se udeležili tudi naši tekmovalci in tekmovalke, glede na to da so naši zasedli prvo mesto v regijskem tekmovanju. Tekmovanja se je udeležilo 11 tekmovalcev in 7 tekmovalk. V ekipnem in tekmovanju posameznikov smo dosegli kar zavidljive uspehe, z ekipo, ki je trenutno najboljša v naši delovni organizaciji. Prejeli smo tudi dva pokala v trajno last. EKIPNO TEKMOVANJE: — borbene igre: 1. Centromerkur 882 kegljev 2. Tekstilindus 857 kegljev 3. MTT Maribor 854 kegljev (nastopilo 8 ekip) — 6 X 100 lučajev, ženske: 1. MTT Maribor 2299 kegljev 2. Centromerkur 2264 kegljev 3. Tekstina 2168 kegljev 4. Tekstilindus 2113 kegljev 5. Tosama 2107 kegljev — 6 X 200 lučajev, moški: 1. Centromerkur 5022 kegljev 2. Tekstilindus 4839 kegljev 3. Tosama 4829 kegljev POSAMEZNO: — ženske 100 lučajev: 1. Smrečnik Danica Centrumerkur 420 kegljev 2. Romih Zofka MTT 419 kegljev 3. Petač Francka Rašica 413 kegljev 9. Jenko Marinka Tekstilindus 400 kegljev 30. Jerala Jožica Tekstilindus 361 kegljev 33. Novak Cvetka Tekstilindus 359 kegljev 34. Čadež Cvetka Tekstilindus 359 kegljev 48. Podjed Marija Tekstilindus 328 kegljev 55. Železnikar Milči Tekstilindus 306 kegljev (nastopilo 60 tekmovalk) — moški posamezno, 200 lučajev: 1. Štrukelj Zdravko Tosama 916 kegljev 2. Jerše Franc Centromerkur 865 kegljev 3. Cvirn Vinko Tekstilindus 862 kegljev 19. Draksler Božidar Tekstilindus 814 kegljev 24. ZvršenJože Tekstilindus 807 kegljev 31. Balažič Polde Tekstilindus 792 kegljev 34. Bergant Janez Tekstilindus 788 kegljev 42. Strle Brane Tekstilindus 776 kegljev (nastopilo 61 tekmovalcev) PARI: — ženski pari: 1. Ambrožič-Romih MTT 809 kegljev 7. Jenko-Novak Tekstilindus 759 kegljev 14. Čadež-Podjed Tekstilindus 687 kegljev 17. Železnikar-Jerala Tekstilindus 667 kegljev (nastopilo 24 parov) — moški pari: 1. Jerše-Novak Centromerkur 1689 kegljev 4. Cvirn-Zvršen Tekstilindus 1669 kegljev 9. Bergant-Draksler Tekstilindus 1602 kegljev 15. Strle-Balažič Tekstilindus 1568 kégljev (nastopilo 23 parov) — mešani pari: 1. Štrukelj-Štrukelj Tosama 1317 kegljev 3. Cvirn-Jenko Tekstilindus 1262 kegljev 17. Draksler-Jerala Tekstilindus 1175 kegljev 22. Bergant-Čadež Tekstilindus 1147 kegljev 36. Strle-Podjed Tekstilindus 1104 kegljev 37. Balažič-Železnikar Tekstilindus 1098 kegljev (nastopilo 48 parov) SKUPNA UVRSTITEV: 1. Centromerkur 2. MTT 3. Tosama 4. Tekstilindus 5. Tekstina 6. TT Prebold 7. Novoteks 8. PIK Nastopajočim kegljačem iskreno čestitamo! 489 točk 327 točk 281 točk 250 točk 169 točk 139 točk 114 točk 92 točk DŠ J Rezultati ribičijade c&a L/U Preverjanje v hitrem kolesarjenju lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllltHIIIIIIIIIII Tudi letos smo v Bobovku 13. junija organizirali že kar tradicionalno ribičijado v lovu na malo ribo. Udeležencev je bilo manj kot prejšnja leta, manjkala pa je tudi ženska konkurenca. Tudi tokrat je tekmovanju prisostvovalo lepo število navijačev, ki so se po končanem lovu udeležili sklepnega ribiškega piknika, podelitve kolajn in diplom. Rezultati: Moški posamezno: Otroci posamezno: Ekipno: 1. Slapar Simon 80 ribic 2. Hudovernik Mato 62 3. Tomac Jože 55 4. Legat Vili 51 5. Posedi Marjan 45 6. Dežman Martin 42 7. Škrab Franc 40 8. Krč Andrej 39 9. Mesec Marjan 33 10. Pintar Tomaž 24 11. Legat Dejan 19 12. Časar Jože 18 13. Ankerst Ervin 16 14. Zorko Franc 14 15. Kavčič Tone 7 16. Maršič Tone 7 17. Štern Milan 5 18. Jereb Rudi 0 19. Krnjak Srečo 0 1. Dežman Martina 111 2. Dežman Mateja 87 3. Jereb Grega 0 1. Tkalnica 162 52 točk 2. Predilnica 136 36 točk 3. DS SS I 114 28 točk 4. Plemenitilnica I 72 24 točk 5. DS SS II 23 22 točk 6. Plemenitilnica II 19 20 točk Letošnja pomlad kolesarjem zaradi pogostega dežja ni bila preveč naklonjena. Prvo preverjanje sposobnosti posameznikov v hitri vožnji je iz tega razloga odpadlo, zato smo akcijo ponovili v sredo, 3. junija na stezi v Stražišču. Vremenski pogoji so bili ta dan kar ugodni. Radovednežev ni bilo veliko, vendar naši kolesarji so se preverjanja v hitri vožnji lotili prav zagrizeno. Nekateri posamezniki, nezadovoljni s prvim časom, so preverjanje kar ponovili. Ni kaj, tudi napredek smo lahko zabeležili napram lanskemu letu po doseženih časih. Skoraj vsi so izboljšali dosedanje osebne rezultate, katere za primerjavo tudi navajam: Čas 1986 čas 1987 — Žlebič Štefan 2.29.0 2.14.3 — Karafatski Stojan 2.42.3 2.38.3 — Papier Stane 2.38.3 — Šegula Darko 2.75.0 2.50.6 — Gašperšič Iztok 3.08.1 (nav. kolo) — Kalan Alenka 1.20.5 — Papier Alenka 1.26.5 — Papier Olga 1.34.5 1.29.1 — Jerančič Marinka 1.43.4 1.36.5 — Gašperšič Marinka 1.92.0 1.57.6 (poni kolo) — Uranič Majda (s sinom) 2.17.5 (navad, kolo) Ali to pomeni boljše rezultate na uradnih tekmovanjih? D. Š. POLOVNIK - BOVEC KOVAČ,MLEKUŽ, ŽAGAR - BOVEC KOMAC - SOCA LOVEC - SOCA TRENTA-LOG rMARTUUEK A---^rSOBEC- LESCE JESENICE* BLEOii. A PODLJUBELJ A BOHINJ olotmin A KANAL raoovlj|u‘du«kaMh|K 4 DRAGOCAJNAA VRANSKO KAMPI V SLOVENIJI MORAVSKE! TOPLICE A °M Sobo*a' stopenj BRESTERNICAio BANOVCU LENDAVA^ r„j.:o Maribor ---- A SLOVENJ PTUJSKE GRADEC 0 aTOPLICE. A MENINA slov Bis,riCQ A oCelie PREBOLD R Slatina o„ Nova Gorica A LJUBLJANA LJUBLJANA a VIŠNJA GORA POSTOJNA A o Postojna JADRANKA v A KOZINA BELVEDEReIi^NKARAN 'ADRIA,STUD STRUNJAN^ °KoP*r FIESO P0RT0R0 ANATOMSKE TOPLICE Zahvale Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža ANTONA DRAKSLERJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DE tkalnica II odd. čistilnica za denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Anica Draksler Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dregega moža SLAVKA VIRANTA se zahvaljujem vsem, ki ste ga obiskovali ob njegovi težki bolezni. Lepa hvala dr. Marjeti Kuburuč-in zdravstvenemu osebju obratne ambulante I za obiske in skrb ob njegovi bolezni. Iskrena hvala tudi ing. Bajželj Joštu, Bider Mihu, No-grašku, Dimitrovskemu, Petru Karafatskemu, Jožici Benedik, Jožici Seiko in Tonetu Ramovšu ter vsem ostalim sodelavcem plemenitilnice za podarjeno cvetje, pomoč v denarju ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja tudi tovarišici Darinki Andrej a-šič, predsednici OOS TOZD Plemenitilnica za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. žena Rada Ob nenadomestljivi izgubi drage sestre MARIJE ČERNILEC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v predilnici za poklonjeno cvetje ter izraze sožalja. Franc Černilec Ob nenadomestljivi izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam v vzorčnem oddelku in vsem ostalim za izraze sožalja in denarno pomoč. Milka Lapuh Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta VINKOTA PELKO se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem VES I in plemenitilnice I za poklonjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Miro in Ivan Pelko Ob odhodu v pokoj se sodelavcem mizarske delavnice, vodstvu VES in vsem ostalim prav prisrčno zahvaljujem za vso pozornost, ki ste mi jo izkazali ob odhodu. Prav lepo se zahvaljujem za poklonjena darila, ki mi bodo ostala v lepem spominu na vse vas. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Ivan Belehar Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica za lepa poklonjena darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu na vse vas. Želim vam še mnogo delovnih uspehov ter medsebojnega razumevanja. Anica Sukič Ob slovesu s svojega delovnega mesta se od srca zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem adjustirnega oddelka za dragoceno darilo, ki mi bo ostalo v dragem spominu. Tudi vnaprej vam želim še veliko delovnih uspehov, osebne sreče in še enkrat vsem prisrčna hvala. Ivanka Tomat Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica za lepo spominsko darilo in dobre želje. Vsem skupaj želim še veliko uspehov in napredka pri delu. Marjeta Jagodic Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam adjustirnega oddelka obrata I za spominsko darilo. Vsem skupaj želim še obilo uspehov in zadovoljstva pri delu. Štefka Peternelj Ob odhodu v pokoj bi se rada zahvalila vsem sodelavkam in sodelavcem predilnice za lepo darilo. Želim, da bi tudi v prihodnje pri svojem delu imeli čim več uspehov in zadovoljstva, da bi se med seboj še naprej dobro razumeli in sodelovali. Posebej bi se rada zahvalila tovarišici Anici Blaznik za dobre želje. Vsem skupaj pa želim mnogo zdravja in osebne sreče. Marija Gorenc Pomladni sonet Trobentica, ti nežni cvet pomladni iz korenin nevidnih, skritih vzkliješ, z rumenim cvetjem travnike prekriješ življenja novega glasnica krasna. Tam potok žubori prijetno; v pomladnem soncu se mi lesketa zaživel je, prek kamnov drgeta ves radosten, da sneg je izginil z ledom. Srce ti moje, mar si kaj drugačno? Ljubezen našla v njem je bivališče vsak dan ljubezni cvet vzcvete prijazno ... Prav kot bi led pokrival nežno zatočišče ljubezni — oživi mi kri neopazno . .. Boginja mi boš zdaj; srce svetišče. Jožica Podgornik Pri vzgoji otrok Starši naj se ne prepirajo zraven otrok. Oče in mati naj se spoštujeta. Do vseh otrok morajo biti starši enako pravični. Povejte otrokom resnico, čeprav je neprijetna. Ne kregajte otroka, če je navzoč njegov vrstnik. Odgovarjajte otroku na vprašanje! Ne prenašajte slabe volje na svoje otroke. Dokažite svojim otrokom, da so tudi oni važni v družini. Bodite prijazni do otrokovih prijateljev ali prijateljic. Ne glejte samo otrokovih napak, raje ga pohvalite, če je kaj naredil uspešnega. Predno otroka kaznujete, se dobro prepričajte, če to zasluži! Bodite do otrok pravični! Za smeh »Tovariš direktor, veste, da so bili ponoči tatovi v naši tovarni in so precej odnesli?« »Kaj pa nočni čuvaj?« »Tega so pustili!« Nekdo je umrl. Vse boga stvo je zapustil domači sirotišnici. Kolikšno je bilo? — Osem otrok. Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem čistilnice blaga obrata II in mojstrom hale A za poklonjeno darilo. Celotnemu kolektivu želim še vnaprej veliko delovnih uspehov in napredka. Tončka Mlakar TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Milica Zidar, Majda Zukanovič, Cirila Kruh, Marinka Mohar in Darko Šegula.