Leto XV. V Celju, dne 19. septembra 1905.1. Štev. 74. DOMOVINA •r«dni*tv« Ja ▼ Sehillrojrofli uMeafc H. 8. — Uigcnltti fnnkiiati, rokopisi m m Tratijo. Izhaja dvakrat na teden, tssk torek in petek ter velja ta Avstrijo ia NemSijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 9 kroni. Za Ameriko in drnge dežele toliko vež, kolikor maša poštnina, namrefi: Na leta 18 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina aa pošilja upravništvn. plačuje se vnaprej. Shod narodno-radikalnega dijaštva v Trstu. Pred štirimi leti se je pojavila med sloven¬ skim dijaštvom nova struja. Bila je res nekaj novega, skoro revolucijonarnega. Zamotavala je dijaške »tradicije', zametavala brezdefnost, povdarjaia potrebo pozitivnega dela. Zalii.iTala'jo. ( ka_ pojdi a k n dem ik piod ljn dstvo in širi po svojih mbčen ljudsko izobrazbo; izbrala si je geslo .,Iz naroda za narod“. Skromni so bili njeni prvi početki. Starejše dijaštvo in pretežni del razumništva je odklanjal te „ novotarij ezasmehovanje jo je sprejelo pov¬ sod. Zrastla pa je iz svoje moči, in danes po štirih letih lahko rečemo, da je vladajoča, struja med slovenskim dijaštvom; .'To je dokazal tudi tržaški shod. Nad ljjo slovenskih visokošolcev iz vseh treh vseučiliških mestr iz vseh slovenskih pokrajin je prihitelo v oddaljeni Trst —- gotovo nepričakovano veliko število, če se pomisli na gmotne razmere našega dijaštva. Slovencem se je pridružilo nad 30 Čehov, članov „Svazu češkoslovanskeho stndentstva 11 . Glavni del udeležencev se je pripeljal dne 5. septembra z jutranjim vlakom v Postojno, kjer si je ogledal slovečo jamo. Popoldne se je nada¬ ljevala vožnja proti Trstu. Na postaji v Proseku je pričakovalo • in pozdravilo akademike pevsko društvo „Hajdrih“ z zastavo. Ob polu šestih se je ustavil vlak na tržaškem kolodvoru. Velika množica slovenskega ljudstva je prišla sprejemat goste. Imenom trža¬ ških Slovencev jih je pozdravil deželni poslanec dr. Otokar RybaF, kateremu je v vznesenih be¬ sedah odgovarjal phil. Pavel Grošelj. Zvečer je priredilo dijaštvo tržaškim Slo¬ vencem predavanje o Prešernu. Predavatelj phil. Grošelj je podal zbranemu odličnemu občinstvu, med katerim je bilo videti zlasti mnogo narodnih dam, krasno sliko značaja neupogljivega Gorenjca- Prešerna, orisal naše javne razmere v Prešernovi dobi in podal estetiško oceno Prešernovih poezij. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo Groš- ljevim izvajanjem in mu je z burnim odobrava¬ njem izrazilo svoje priznanje. (Opozarjamo čita- telje, da je izborno predavanje g. Grošlja izšlo v zadnji številki ,.Ljub. Zvona' 1 . Ured.) Drugi dan dopoldne se je vršilo prvo ple¬ narno zborovanje. Otvoril je shod vet. Ribnikar, in na njegov^ predlog se je izvolil predsednikovi iur. Gregor Žerjav. Zahvalivši se za izkazano čast, pozdravi]# predsednik navzoče Čehe — ne kot goste, ampaK kot sodelavce, — druge slovanske akademike in posebno gg. deželna poslanca dr. RybAFž^jpr dr. Tumo. Povdarja, da je program nar.-radJPffaštva v delu. Program shoda je obširen, .očitala se mu je neizvedljivost, vzrok te obširnosti je, da je shod prvi. Delo se razdeli na štiri odseke. Pred vsem pa smatra predsednik za dolžnost dijaštva, da manifestuje za slovensko vseučilišče. Za podpredsednika se izvolita nato phil. Kramer („Tabor“) in iur. Medvež (,.Adrija“). Dež. posl. dr. Rybaf pozdravlja dijaštvo • v imenu društva „Narodni dom 11 , katero je gosto¬ ljubno odprlo vrata svoje hiše zborujočemu di- jaštvu. V daljšem govoru naslika razmere v slo¬ vanskem Primorju in povdarja, da k^e uradna statistika, dasi je naravnost sleparska* padanje; slovanskega vpliva v Trstu in Istri. Slovenci pa si moramo ohraniti Trst, in treba je nujne od- pomoči. Dijaštvo je s svojim shodom opozorilo na nevarnost, ki preti naši postojanki ob morju, in pokazalo je, da umeva važnost Trsta za sloven¬ stvo, zato želi govornik shodu najboljšega uspeha. Nato predava o slovenskem vseučilišču iur. Ciril Premrl. Razpravlja natančno o upravičenosti naše zahteve po vseučilišču. Predpogoj za visoko šolo so srednje šole, zato moramo zahtevati, da se nam izpopolni srednje šolstvo v narodnem oziru. Za edino primerno mesto za univerzo smatra Ljubljano. Slovenci ne smemo storiti tiste napake, kakor Lahi, ki se prepirajo med seboj za kraj, kje naj se njihova univerza ustanovi. Odločno pa moramo protestirati proti temu, da bi se zgradila laška univerza v Trstu. — V smislu predavanja se sklene resolucija. Za liiMrate m pUCuje 1 kron« temelja* prittoJMa* ter od Tftoke petit-vrsto po 90 vinarjev n vsakokrat; sa vodja inser&te in mnogokratna inseriranje znaten popaak Po tej manifestaciji za vseučilišče so se vršila teoretska predavanja, in sicer so predavali phil. Rostohar o poedincu in skupini, etiki veri in znanosti, iur. Žerjav o evoluciji, načelu dela in samopomoči, in iur. Ušlakar o narodnosti in medna¬ rodnosti Radi omejenega prostora žal ne moremo na¬ vesti vsebine teh zanimivih predavanj, opozarjamo pa, da se priobčijo doslovno v brošuri, katera se izda o tržaškem^ shodu. Popoldne se je vršila seja odseka za materij alno stanje dijaštva. Predavatelji iur. Leskovec (Gradec), phil. Habč (Dunaj) in phil. Kadunec (Praga) so naslikali gmotni položaj slovenskega di ištvi; oh treh vseučiliških mest. Iz predavan .. ker tudi iz debate se je razvi- delo, da je večina slovenskih akademikov nave¬ zana na podpore.’Te pa so urejene zelo neugodno; ^ zlasti je Škodljiva nesigurnost, na kateri trpi S podpiranec. Povdarjaia se je potreba, da se določi ~ podporni minimum, da se ustvari centralni biro, ki naj podpore pravično regulira. V obče se pri nas za akad. mladino vse premalo stori; najža-, lostneje pa je, da se dajejo podpore kot „ara" zjt V vstop v politične stranke. Iur. Žerjav naveda dva/ "M posebno kričeča slučaja takega „Kupovanja dušZ Dež. poslanec dr. Tuma nasvetuje, naj bi se do¬ bivala sredstva za študije potom brezobrestnih posojil — treba je pa povzdigniti zaupanje v dijaštvo. Odsek naroči predsedstvu, naj izdela pri¬ merno resolucijo. Nato se razvije debata o izbiranju poklica. Iur. Premrl poroča o statistiki, ki se je sestavila o uradih na Štajerskem in Kranjskem. Statistični material se objavlja v „Omladini“ v svrho infor¬ macije za tiste, ki si izbirajo stan. Dež. posl. RybaF poda statistiko uradov v Trstu in Istri. Dež. posl. dr. Tuma povdarja, da smatra avstrijska vlada mesta na srednjih šolah v Primorju kot nemško posest. Sploh avstrijska vlada prote- žira Nemce in Italijane, posebno pa prve, na škodo Slovanom. Odsek izrazi željo, naj se na¬ daljuje zbiranje statističnega gradiva. LISTEK. V j> c enski noči. Lansko jesen je bilo. Težka temnoumazana megla se je vlekla črez dolino ter se podila hitro po holmih proti jugu. Iz megle je pršil nalahno dež in le včasi je potegnil močan veter ter prinesel seboj debelejše kaplje. Žičnica je zaradi daljšega deževja močno narasla in kalni valovi so preplavljali travnike na obeh straneh potoka, da hi se lahko vozil po njih s čolnom. Samo cesta nekoliko višje nad po¬ tokom se še ni kopala v rjavi vodi. Po tej efesti, izprani od deževja, sem stopal skozi gosto temo s svojo prijateljico. Molčala sva in poslušala, kako je zdajinzdaj zaploskalo divje valovje ob vznožju bele ceste. Nad valovjem pa so ječale visoke od vode obko¬ ljene jelše ter se uklanjale močnim sunkom mrzlega severa. _ .... Kdo »o pozna takih jesenskih noči, zavitih v plašč gosto mogle, onih noči, ko umira narava pod silo mrzlih viharjev in se poslavlja od živ- ienia’ In čo nam je duša mehka m dovzetna za rtise. velikih dogodkov, če ste pokopal, svoje nade in so se vam razrušili oblačni gra se vas ne polasti v takih jesenskih vecei h me¬ lanholija, ki vam dela življenje g n ^ sn J ge napada vprašanje: Biti ali ne n i • • takrat ne zazibali radi vbrezsanjsko večno spanje? Take mehke sanjave duše je bila moja pri¬ jateljica. Imela je za seboj velike dogodke in zato je bila njena duša žalostna. Bila je vedno otožna, in če se je razveselila za trenutek, je postala hipoma tem resnejša. Njeno vedenje mi je bilo uganka, ker nisem poznal njene duše in njena otožnost je naraščala z meglenimi jesenskimi dnevi. Danes je bila nenavadno tiha. „Gospodična, skoro bodeta dva meseca, odkar sva se seznanila! Vedno ste otožni in resni. Kaj vam greni življenje, kaj vam je storil svet, da gledate nanj s tolikim pesimizmom ?‘‘ ' Molčala je na moje vprašanje, otresla se je, kakor bi se bila prestrašila mojih besed, „Gotovo ste že idealno zaljubljeni in si obetate od lažnjivega sveta mnogo, česar nikdar ne boste doživeli. ,. Je odgovorila po dolgem molku. — „Tudi jaz sem bila nekdaj vesela, ker nisem poznala življenja. Ljubila sem nekdaj, a dolgo je že temu. In tedaj sem sedevala v jasnih nočeh pri oknu, štela sem zvezdice in vzdihovala k luni. — Lepo, čarobno lepo se mi je zdelo takrat življenje in niti sanjalo se mi ni, da so naši upi goljufive lučice, prižgane na močvirnatih tleh. Prihajal je k meni v tihih večerih oni, ki sem ga ljubila, in sedevala sva na klopici pred hišo v jasnih nočeh. In kakor med so bile sladke njegove besede. Zagotavljal mi je svojo ljubezen in zato sem sanjala sanje, ki se niso nikoli uresničile. „0n me je zapustil in šel drugam iskat novega življenja. In varal bode drugo, kakor je mene.' 1 Tako nekako je pripovedovala roman svo¬ jega življenja. Težek vzdih se ji je izvil iz prs pri zadnjih besedah. Njeni pogledi pa so bili obrnjeni proti srditemu valovju, ki je venomer ploskalo/ kakor da- hoče izvabiti v svoje mehko naročje zgubljeno človeško bitje. In zopet sva tiho stopala v megleni tihi noči. . . . Prav tako meglen pa je bil drugi večer. Dež je še pršil. Moja prijateljica je stopala sama ob cesti. Noč je bila temna in mirna, in le petje vaških fantov se je razlegalo skozi skrivnostno tmino. Bili so nemara tudi otožni in zato so dali duška svoji boli ter glasno peli: „Vse je veselo, kar živi, Pa moje srce vendar ni. 11 In peli so z vso tej pesmi lastno melan¬ holijo, kakor da hočejo z njo povečati otožnost jesenske noči. In nežno se je zibal glas v da¬ ljavi. . . . Tam pod jezom pa, kjer se je penila v ve¬ likih krogih umazana voda, je zapluskalo valovje ter zagrnilo pod seboj žensko telo. In završal je sever po vršičkih tankih jelš ter zapel nagrobnico mlademu življenju. . ,. « Po seji odseka za gmotno stanje se otvori seja odseka za ljudsko izobrazbo. Phil. Breznik predava o ljudskih knjižnicah. „Prosveta" je ustanavljala potujoče knjižnice, te pa naj bodo le priprave za stalne knjižnice, oziroma naj se vzdržujejo le v manjših krajih. Slovensko ljudstvo v obče zelo rad.u .cit a. V mnogih društvenih knjižnicah pa leže knjige kot mrtev kapital. Težko je izbiranje primernih knjig za ljudstvo. Treba je torej, da se izda vodnik za ljudske knjižnice, ki bi bil nekaka po¬ ljudna slovstvena zgodovina. Temu predavanju sledita poročili o delovanju akad. ferialnih društev „Adrije' 1 (iur. T. Šorli) in ,.Prosvete“ (vet. A. Ribnikar). Mesto zadržanega iur. Zdolška poroča dne 7. septembra dopoldne, ko se nadaljuje seja tega odseka, iur. Premrl o predavateljstvu. Pri drugih narodih so ljudska predavanja nekake ljudske" univerze, nadaljevanje srednje šole. Pri nas' pa morajo biti nadaljevanje Ijiidskbšdlske 'iz¬ obrazbe. Govornik priporoča, naj gredo predavatelji več med kmečko ljudstvo, manj med meščanstvo. Phil. Grošelj povdarja, da so predavanja za me¬ ščanstvo najmanj tako potrebna, kakor za kmetsko ljudstvo. Treba pa je, da predavatelj obvlada snov, o kateri govori, bodisi, da predava kmetom ali meščanom. Pri nas se predava mnogo tako, kajkor.da, bi se imelo ljudi za norca. Kot svarilen! vzgled, kako se naj ne predava, navede v občo veselost nekaj cvetk iz predavanj članov' ,.Slov. dij. zveze 11 , Debate se udeležita še dr. Tuma in vet. Ribnikar. V odseku za dijaškoizobrazbo pre¬ dava najprej phil. Grošelj o življenju slov. aka¬ demika. V. zadnjih le,tih se je izvršil,.velik pre¬ obrat v akademiškem življenju. Organizirano po¬ pivanje, "spolni* ekscesi ponehavajo, vedno bolj se razširja smisel ža resno delo. Dijaštvo se peča s strokovnimi študijami, skuša si pa tudi pridobiti splošne izobrazbe. In to poslednje je najvažnejše. Govornik omenja, da je pač večinoma zasluga narodno-radikalne struje, da se dijaštvo otresa dedščine nemških b ur še v: pijančevanja in menzur. Iur. Leskovec naslika življenje slov. akade¬ mika v Gradcu, kjer posebno trpi na nestrpnosti nemških dijakov in nacijonalnega meščanstva. Malomestne razmere mu ne nudijo mnogo sred¬ stev za izobrazbo, univerza sama ni na zelo vi¬ soki stopinji. Mnogo bolje so razmere na Dunaju o ka¬ terih poroča vet. Ribnikar. Slovenskemu dijaštvu pa priporoča, da izčrpa vse vire za izobrazbo, katero mu nudi veliko mesto. Iur. Rekar poroča o Pragi. V tem. .mestu je življenje za slov. akademika najugodneje. Pripo¬ roča se torej Slovenskemu dijaku pred vsem Praga za študije. Treba je pa seveda, da se slo¬ venski dijak vživi v češke razmere, da se priuči češčine. Dolžnost mu je tudi, da študira na čeških visokih šolah. Da bi mu bilo študiranje tam težje, je predsodek. Dr. Tuma tudi priporoča Prago, a le tistim, ki imajo sredstva, da bivajo tam celo leto. Phil. Zalar povdarja, da je' škandal, da je še nekaj slovenskih akademikov v Pragi, ki študirajo na nemških visokih šolah, ki se tudi po večletnem bivanju v Pragi ne nauče češčine, ki se Čehov ogibajo in se celo bratijo z Nemci. Z zadovolj¬ stvom pa konštatuje, da med temi dijaki ni naših somišljenikov. Phil. Andrej Ipavec predava o srednjem šolstvu. Obravnava vprašanje reform srednje šole, ustanovitve enotnih' srednjih šol in odpravi štu¬ dija klasičnih jezikov. Predavanju sledi živahna debata, katere se udeležujejo posebno dr. Tuma, phil. Grošelj in phil. Ipavec. Povdarjalo se je, da so slabih razmer na naših srednjih šolajo v veliki meri krivi profesorji, Predno se reformirajo srednje šole sploh, reformirajmo se sami. Nemški profe¬ sorji znajo navadno ravnati z dijaki mnogo, bolje od slovenskih. Obsojalo se je tudi, da naši pro¬ fesorji ne preskrbe slovenskih knjig za srednje šole in s tem izvijejo vladi izgovor, da radi knjig ni mogoče ustanavljati popolnoma slovenskih gim¬ nazij in realk. V debati se omenja tudi žalostnih razmer, v katerih živijo gimnazijci v malih mestih. Gimnazija jim ne nudi dovolj, slovensko razumništvo se ne briga zanje, sredstev za sa- moizobrazbo nimajo, in tako jim navadno ne pre¬ ostane drugega, ko popivanje, v čemur jih mno¬ gokrat podpira vzgled „inteligence". Kot posebno tipični mesti se označita Kranj in Celje. Zborovanje odseka zaključi phil. Kramer s predavanjem o nalogah akademičnih dru¬ štev. Tudi o tem predavanju radi omejenega prostora ne morem pisati obširneje. Popoldne je večina udeležencev shoda izle¬ tela v Ricmanje, zvečer pa je bil sijajen komerz, katerega se je udeležilo mnogo odličnih Trža¬ čanov. Komerz je o tvoril iur. Žerjav in nazdravil tržaškim Slovencem. Iz vrste govornikov je treba posebno omeniti gg. deželna poslanca dr. Ryafa in dr. Tumo — oba stara „Slovenijana“. Pri komerzu je krasno pel zbor pevskega društva „Kolo“. (Konec prihodnjič). Domače in druge vesti. — Slovencem marnberškega okraja! I nedeljo, dne 24. septembra t, 1. vrši se v Vuhredu zborovanje novooživljene Ciril - Metodove diužbe za Vuhred in Marnberg. Prihitite ta dan vsi dobri Slovenci iz marnberškega okraja v Vuhred v go¬ stilno k gosp. županu Zgermu, kjer se začne po¬ poldne ob 3. uri posvetovanje, kako bode prero¬ jeni podružnici postopati, da storimo Slovenci marnberškega okraja tudi glede prekoristne Ciril- Metodove družbe svojo ■ slovensko dolžnost! Na svidenje torej v nedeljo! — Polzela. V nedeljo priredi polzelska po¬ žarna bramba ljudsko veselico. Mlado društvo se pripravlja skrbno, da zadovolji goste na svoji prvi veselici. Za tombolo se je nabralo že celo število krasnih dobitkov in tudi za druge zabave je skrbljeno. Zato upamo, da se bo udeležilo te veselice kar največ občinstva, posebno sosedov iz Savinjske doline. Vabimo pa posebno še gg^ ko¬ lesarje, da si to nedeljo izbero za svoj izlet pri¬ jazno Polzelo. Veselica se bo vršila v novozgra¬ jeni Cimpermanovi (mesarjevi) gostilni. Iz Ptujske gore se nam piše: Občinske volitve na Ptujski gori, katere so bile že dvakrat ovržene, vršile se bodo v tretjič dne 21. t. m. Par semkaj privandranih ..Štajerčevih" nemšku¬ tarjev hoče s pomočjo ptujskih Nemcev na vsak način priti na Krmilo. No, pa jim bodo vrli slo¬ venski,, volilci iz Gore in Št. Lovrenške občine morali % v tretjič pokazati, da tukaj za nem¬ škutarje ni prostora. Tega bi nam še bilo treba, da bi nam na slovenski Gori gospodarili ,.Šta- j er če vi" šnopsarji. Ako budalasti nemškutarski „Štajerc“ volilcem prigovarja, da naj ne volijo duhovnikov, ker ti spadajo v cerkev, da ne volijo učiteljev, ker ti spadajo v šolo, potem tudi mi lahko rečemo našim volilcem, da naj ne volijo „Štajerčevih“ nemškutarjev, ker ti sploh ne spa¬ dajo na Goro, ampak - v norišnico! Zatorej vrli slovenski možje, dne 21. t. m. vsi na volišče, da pogazimo za vselej v tla nesramno „Stajer- čovo" nemškutarsko zalego. — Zopetna blamaža celjskih Nemcev. Naši celjski nemčurji radi hodijo na potovanja, da tudi drugje dokazujejo pristnost svojega nem¬ štva in svojega srednjeveškega svetovnega nazi- ranja, pri čemur pa ti revčki le kažejo, da so izvržek človeštva, ker se s svojimi budalostmi ne samo smešijo, temveč služijo celemu svetu v za¬ ničevanje. Pisala bi se že lahko cela zgodovina o tem, pa niso si mogli kaj, da ne bi pridejali tej itak dolgi vrsti neumnosti novo. Za to so si izbrali mesto Celovec, katero so posetili ti nemški bratci o priliki slavnosti „Kriegervereina" zastopajoči v množini kakih 6 možiceljev slavno nemško južno štajersko postojanko. Obnesla bi se bila menda slavnost v redu, če bi celjskim bratcem v velikih množinah zaužiti alkohol ali edina od celovškega magistrata razobešena frankfurterica ne zmešala vodenih možgan. Gromsko slabo jim je pri tem predla. Pri komerzu so povdarjali vsi govorniki pomen društev in nobenemu ni prišlo na misel zajezditi nevarnega pegaza politike. Pa glej čuda! Celjani, ki povsod delajo ,,častne" izjeme, hoteli so imeti ,,Eitra\vurst“, — no dobili so jo sicer, — a poplačati so jo morali nad vse drago. Komaj se namreč vzdigne celjski bratec in začne z občudo¬ vanja vredno komiko klobasariti o resnih smotrih celjskega mučeništva in za premenjavo v nadalj- nem govoru na srce pretresujoči način stokati o hudem (morda materijelnem) stališču celjskih Germanov — ; občinstvo je gledalo kakor bik nova vrata, marsikdo se je bal, da pride morda celo z malho po groše, — vstane že zastopnik celov¬ škega „Kriegerverein“-a in — jojmine, pretrga neumno klobasarijo z besedami: „Ich bitte den Redner, solehe Sachen nicht vorzubringen. Ich bin zwar ein dummer Kerl. aber so viel weiss ich, dass das nicht passend ist." Smrtnomučni molk je značil pri tem višek tragike, dočim so zatihneli posmehi, ki so veljali celjskim junakom, skrbeli za komično stran te predstave. In poglej še na¬ dalje to nesramnost napram celjskim gostom, to kršenje gostoljubnosti napram nemški in sokrvni celjski žlahti. Vzdigne se namreč kot vihar celo občinstvo in ploska celovškemu govorniku. Kakor sem poizvedel pozneje, so se Celovčani zgražali najbolj nad tem, da se jim je v celjski govoranci spakedral na tak grd način njih ljubljeni jezik. — Nemec iz Celja namreč nemški ni znal; — poznali so to iz mrcvarenja nemškega jezika. Ljubezen celovških Nemcev do celjskih se je po¬ kazala v tem slučaju na način, da služi Celjanom v sramoto. Celovčan. — Smradljiva lista. Zadnjič- poročali smo pod to notico, kako nesramno je „Marb. Ztg.“ pisala o kranjskih posestnikih, ki so se peljali v Žalec si ogledat tamošnje hmeljeve nasade, češ, da so porabili vagone za — stranišče. No va- o-one v p o p o 1 n o m a čistem »iauu, pac pa da ie v isti vagon, iz katerega so Ljubljančani izstopili, vstopilo v Celju nekaj pijanih nemških barab Ako je bil torej vagon res onesnažen, notem je gotovo, da so storile to tiste pijane nemške barabe, ki so vstopile v Celju in izstopi e v gtoreh. Da se je onesnaženje moglo zgoditi le med Celjem in Štorami, kaže dejstvo, da je do- tični sprevodnik opazil to šele za postajo štore Torej pijani nemški bratci bili so tisti ki ‘so'napravili - vagona - stranišče,.tar^ smradljiva lista „Marb. j >' . pristna sedaj rada Slovencem podtikala! To je pristna nemška kultura! Fej vam bodi! — Zopet naša slavna pošta ! Neverjetni in nerazumljivi so slavni čim naših post. Človeku se hoče res dozdevati, kakor da poštni uradniki celjski nimajo boljšega dela. ko d YrotaS°iSS5 slovenska po svetu „rajzat \ rokah imamo razglednico; ki je potovala iz Makol v Šmartno v Rožni dolini komaj 28 dinj. kar gotovo m mnogo, če pomislimo, da pride dober pešec v 7. urah. — Zopet druga karta pa je bila name¬ njena v Galicijo pri Žalcu, pa revo so poslali, na pot v pregnanstvo proti mrzli Sibiriji. Sreča je hotela, da so jo na meji v Galiciji vstavili. Vsa s poštnimi ranami obdana se je povrnila iz Galicije in je srečno našla Žalec na Štajerskem. — Sv. {Jurij ob juž. želez. Tukajšnja žen¬ ska podružnica sv. Cirila in Metoda je pobrala o priliki XX. velike skupščine, ki se je vršila tukaj, udnino in prispevke za tekoče leto. Nabrala se je lepa svota: 143 K. Čistega se skazuje 136 K — 100 K se je izročilo pri banketu prvomestniku Cirilove družbe, 36 K pa se upošlje glav. odboru v Ljubljano. — Da se je nabrala za naše raz¬ mere tako znatna svota, dolžna je naša ženska podružnica zahvaliti preblagorodno rodbino Maj- dičevo iz Celja, ki je darovala 40 K. Ostali denar se je‘nabral med narodnimi, požrtvovalnimi Šent- jurčani, kmeti in tržani. Zahvaliti pora žepska podružnica , č. g. kaplana Jel.', ni kaj kj , je poleg moške podružnice zastavil svoje moči " tudi , v prospeK ženske podružnice) da je tako Častno’ iz¬ vršila svojo nalogo o priliki XX. skupščine! — Finančno okrajno ravnateljstvo v Ma¬ riboru dosledno nemškutar! Dopise, plačilne na¬ loge, itd. itd. izdaja samo v nemškem jeziku. Saj pa tudi v celem ravnateljstvu ni slovenskega uradnika! — Največji škandal pa je, da si upa ta urad javne razglase v popolnoma slovenske kraje, n. pr. v Savinsko dolino, pošiljati samo v nemškem jeziku, in v tistih razglasih pačiti krajevna imena, za kraje, ki nimajo nemških imen. Po¬ življamo poslance, da store konec tej nemškutariji. — Iz Konjic. Veselica prirejena dne 8. sep¬ tembra se je obnesla še precej dobro. Posebno veliko se je zbralo odličnega občinstva iz daljnih krajev. Videli smo vrle Celjane, z okrašenimi vozovi pridirjali so gostje iz Slovenske Bistrice in svoje zastopnike so poslale celo Studenice in Makole. Ponosno pa je vihrala slovenska zastava na vozu, na kojem so se pripeljali vrli Žičani, pojoč narodne, pesmi. Seveda sta se kmalu raz¬ koračila pred njihovim vozom konjiška „polipa" zahtevajoč v nemškem jeziku odstranitev velike trobojnice. Ker pa nemških ukazov niso hoteli poslušati, so se odpeljali naprej proti „Narodnemu domu". Bilo bi želeti, da bi se bili tudi drugi okoličani kmetje udeležili v takem številu! Pevske točke »Konjiškega pevskega zbora“ pod izbornim vodstvom priznanega slovenskega virtuoza g. Bena Serajnika so ugajale vobče jako dobro, tako da je občinstvo burno zahtevalo, naj zopet in zopet zaigra. Posebno dovršeno se je pela „Ljubica“ kar nam je v dokaz, da se je konjiški mešani zbor povzpel do visoke dovršenosti. — Ljutomer. Umrl je 16. t. m. g. Martin Bračko posestnik in cerkovnik v 71. letu svoje starosti. Kot cerkovnik je opravljal ta posel zelo vestno čez 27 let, Pokojnik je bil vrl narodnjak in kremenitega značaja ter svoje narodne dolž¬ nosti nikoli ni zamudil. Ob volitvah je bil vedno med prvimi na volišču. V družbi je bil kaj vesel ter s svojimi originalnimi narodnimi pesmami in SSa“ a r aSll .“ aTZ0Že ' Bodi K*-**« . ,. ..." ^mladina prinaša zanimive podatke iz statistike slovenskega dijaštva. Leta 1892 . je bilo L 12 l llriS ^„i iaiies 250 X 58 medicincev (27) 28 Sov (4U V 4 telmil r ^ 15 tagih aka? demikov (41). Torej je bilo skupno pred 13 leti 227 s 3«kih v 1S0k0g0lceV5 med t J kQ leti zdaj 586. Število je tedaj naraslo za 359. V gim? naziiah je bilo letos na Kranjskem 1398 dijakov a i tajerskem 667, na Koroškem m na p r ;’ “rej letos^dd 4rugih k ™i ih 30 i sk upno je bilo ie bilo t 2646 slovenskih gimnazijcev. V realkah KoSem ^SS^SŠ^^ST ^ ™ 3286 tTf 1 ; r ° a ! CeV ali 5e ^oje^seštejemo 286 Mov. Srednješolcev po gimnazijah in realkah. skrinciio a sraške . m vseučilišču se prične in- tembra t fJT ^ 1905 /° 6 dne 23. sep- oT 1 6 i 'i tT ; aj , a lnklusivno do 8. oktobra t l .. oktohra t- 1 naprej inskribira se samo še voljenjem akademičnega senata! no ne kleti da bod^s vsak Taboru gasilni zastavo. Na »Vinsko trgatev 44 priredi začetkom pri hodnjega meseca »Slovensko delavsko podpof društvo v vseh prostorih „Ska' rielajo se razne priprave, tako, obiskovalec gotovo zadovoljen. ... Slavnost v Kaplji. V nedeljo so blago slovili V Kaplji pri St. Jur ju ob T ’ dom, orodje gasilnega društva in slavnost je dospelo IV bratskih gasilnih društev korporativno. Bil je veličasten pogled na vrste uniformiranih mož, ko se je vpiralo solnce v svetle čelade in je kar gorelo in se bleščalo nad četami. Dospelo je šest društev s zastavami: ..Savinski Sokol" v Mozirju korporativno, ,.Celjski Sokol s pododelkom „Žalski Sokol'", Vranska vila , „Pazniško in delavsko podporno društvo -1 iz Trbovelj, Požarna bramba Trboveljska, Požarna bramba Gornjegrajska. Krasno so se odlikovali Trboveljčani; pripeljali so s seboj lastno godbo, četa požarnih brambovcev je prišla na konjih, sploh so bile Trbovlje najčastnejše zastopane’ Vsprejel in pozdravil je društva načelnik „Zveze slov. požarnih hramb 11 , g. Iv. Fajdiga, Cerkvena opravila je izvršil domači župnik, č. g. Zdolšek ter imel lep cerkveni nagovor. Zabijali so se v zastavo žeblji, nakar se je pobratila z navzočimi družicami; odšli smo nato na slavnostni prostor, na vrt g. barona Wittenbacha. kjer se je razvila prelepa ( zabava. Telovadili so celjski in žalski „Sokoli' 1 z izborno rutino in eleganco. Obe godbi, celjska nar. in trboveljskega pazn. in del. društva sta vrlo svirali, ter je bilo navdušenje obilo zbranega naroda — nad 3000 — velikansko. Veselični prostor je bil obkoljen s šotori, kjer se je točilo in prodajalo za grlo in usta. Ob mraku so spustili več zrakoplovov v zrak, tedaj se je začelo oblačiti, nastajal je veter. Rogovi so trobili na odhod, gostje so se razšli. Na to slavnost so domačini lahko ponosni; možje so požrtvovalno nabavili vse, kar je bilo potreba, tako da je bilo vse izvrstno pripravljeno. Strinjamo se popol¬ noma z nekim govornikom, ki je zabijaje žebelj v zastavo, rekel: „Naj bi „Sokoli -1 in „Požarne brambe' 1 vedno združenih moči branili našo do¬ movino ognja Nazdar! 11 in narodnih ne?god. Na pomoč! — Iz Št. Jurja ob juž. želez. Na dan skupščine družbe, sv. , Cirila in Metoda je bil ves trg v zastavah izvzemši hiš nemčurskega trgovca Schescherko in orožniške postaje. Predrznost nemčurskega trgovca Schescherka je bila celo tolika, da so iz njegove hiše zvečer klicali na tuje slovenske goste: „Pereat narod!' 1 „Pereat Slovenci! 11 S tem je menda hotel povedati, naj ^Slovenci ne bodo tako naivni, da bi svoj denar /nosili v njegovo prodajalnico. Slovenci niso od¬ govorili na ta sirova, brezmejno zaničljiva, iz¬ zivanja. To' imamo v zahvalo zato, ker Slovenci rede' Šchesoherkovo rodbino. Slovensko ljudstvo, vzdrami se! — Izpred celjskega porotnega sodišča. Kmet Ivan Zorič iz Cirkelj (Kranjsko) je spravil v promet ponarejen bankovec za 20 kron iz znane ameriške tovarne že obsojenega urarja Krkoviča. Obsojen je bil le v 3dnevni zapor, a v preiskovalnem zaporu je presedel pet mesecev. Hlapec Jernej Urlep je svojega sohlapca pri go¬ stilničarju Dooovišku v Št. Jurju pri Celju v pretepu zabodel z nožem ter ga usmrtil. Dobil je dve leti ječe. — Spremembe v justični službi. Okrajni sodnik Gvidon Visconti v Marenbergu je pre¬ meščen v Beljak. Sodni pristav Josip Roth v Brežicah je imenovan okrajnim sodnikom v Maren¬ bergu. Premeščena sta: sodni pristav dr. Gustav Rostok iz Št. Lenarta v Slov. Goricah v Konjice ter dr. Josip Oswatitsch iz Sevnice v Brežice. Sodna pristava dr. Karel Hallavanya pl. Radoičič in dr. Hub. pl. Karnitschnigg prideta v Gradec, ozir. Ptuj. Sodnim pristavom so imenovani avskul- tantje: Rihard Sellyey za Sevnico, Martin Zwitter za Črnomelj, dr. Ambrož Petrowitsch za St. Lenart v Slov. goricah, dr. Viktor Pavliček za Rogatec. — Laški trg. Nemčurski napadi. Po ,daljnih poizvedbah dognalo se je, da pri na- ,du na Slovence pri gostilni Gradt ni bil u de¬ žen Prešiček, temveč med drugim dva trgovska "močnika Karla Hermann. Prešiček pa je bil d ja napada na slovenskega brivca m pod nje- vo komando sta se nahajala razun že zadnjic miljenih tudi ponemčurjen Hrvat Dietzman m iTtukajšnjega davkarja J. Grah - sami nade- idni di—jaki. Toliko resnici na ljubo. — Brežice. Baron Moscon, predsednik okr. .stopa, je zvabil nekaj slovenskih županov ter Toliko zastopnikov kranjskih mest v ,.pufstajn t posvetovanje za četrti osebni vlak žne železnice .Zidan most-Sisek . Med povab- . eieznic ,’ lHi 1)re dsednik obrtne komore miim je^ bil , J S “ n Jg Lenarči6 v Lenarčič iz Ljubljane. , . . Wk u .poklican znan .vOhrfeigema^ , ^ odgel •ivec Pajdaš m F 1 , t žaljenje kranj- riicatelj tega^ shoda je tr P^ esramna J razža litev. ega gosta, čeprav je nihče klical iloh pa je Pajdaš brive ]lfšta jhu“ izpostavljeni . Slovenci, ker smo v „pu J prestopi ismehovanju nemčurskemu. n< j ič njegovega praga! Prismojeni ptujski »Štajerc 44 pravi, da se „Domovina" kar „peni od jeze' 1 , kei je isti pisal, da naj pazi, da ne bode „zaklenjena' 1 ter pristavlja, da bode ,,Domovina' 1 od jeze počila. Oh ti neumno nemškutarsko trobilo! La bi se mi radi pisave tako smradljivega lističa, kakor je nemškutarski ',,Štajerc' jezili, nam niti v sanjah ne pride na misel. Pač pa smo vsled budalaste „Stajerčeve“ pisarije skoraj res počili — pa ne morda od „jeze“, ampak od — smeha! — Umrl je v Gradcu Oto pl. Apfaltrern, komornik in bivši deželni odbornik kranjski. Po¬ kojnik je bil oče celjskega okrajnega glavarja, namestniškega svetnika Maria RudolfjApfaltrerna. — Pošteni najditelj. Posestnik Frančišek Urh v Braslovčah je našel na cesti vrečo s 40.000 kronami, ki jo je izgubil braslovški poštni sel. Pošteni najditelj je izročil denar poštnemu uradu, a mu niso hoteii izplačati zaslužene zako¬ nite najdnine. Mož si jo bo moral priboriti potom sodnije. — Nazaj k Rimu je prišel neki Celjan, ki se je pred meseci dal pregovoriti, da je s svojimi 3 otroci šel ,.proč od Rima 11 k protestantovstvu. Uvidel je še pravočasno veliko propalost tega giban ja ..proč od Rima 11 in se vrnil ,,nazaj k Runu T* predno se ni’ popolnoma pogreznil v tisto blato. Vodanovi sinovi so vsled tega silno potrti. Da, da, tako je! — Brat je brata z nožem napadel in ga smrtno ranil v Žičah. Imela sta prepir zaradi dedščine, pri čemur se je mlajšemu Ludoviku Skale-tu razvnela tako hudo kri, da je skočil na brata Janeza z nožem ter mu prerezal vrat. Pri¬ peljali so ga v bolnišnico v Maribor. — S koso glavo odrezal. V sredo sta ko¬ sila na travniku blizu Gomilice na Štajerskem posestnik Josip Škof iz Kranj in njegov hlapec Adam. Nastal je med njima prepir, v katerem se je hlapec tako razjezil, da je zamahnil s koso po svojem gospodarju in mu glavo popolnoma odrezal. Nato se je šel sam javit oblastvu. Radgona. Tukaj je ustrelil neki ogrski finančni stražnik na štajersko-ogrski meji gostil¬ ničarja Franca Viijeca. Stražnik je podedoval nekaj tisoč goldinarjev ter se nato vpijanil. nakar je začel prepir z gostilničarjem. Krogla mu je šla na levi strani v prša in na drugi strani vun kvišku v strop, bil je takoj mrtev. Žalostna po¬ sledica pijančevanja. — Legar. Iz Hrastnika se nam piše: Že dalj časa sem razsaja po naši zakajeni dolini vročinska bolezen ali legar. Sedaj je omejen le na kemično tvornico in nje neposredno okolico. Čudimo se, da zbolijo za to boleznijo skoro iz¬ ključno samo tvorniški delavci (nad 40). Višji okrajni vdravnik Keppa naj ne gre ob svojem prihodu v Hrastnik poprašat v tvorniško pisarno za število bolnih, naj se na svoje oči prepriča, kaka naravnost svinjska stanovanja imajo v ve¬ likem številu delavci. To je škandal, to je zoper vsako higieno! Nujno poživljamo v to poklicana oblastva, da narede tu red, da se vendar neha ta bolezen tako strašno razširjati. — Na shod nar.-rad. dijaštva v Trstu je došlo mnogo brzojavnih pozdravov. Med drugimi so brzojavili: vseučil. prof. dr. Ohodounsky, prof. tehnike J. V. Hrasky, Stjepan Radič, župan Hribar, dr. Triller, uredništvo „Domovine“, dr. Laginja, Postojnski ..Sokol". Postojnski tržani, Bralno društvo v Dol. Logatcu, „Slovenski Jug 11 v Bel- gradu, Srpsko akad. društvo „Zora“, Mozirski ,,Sokol 11 in ..Čitalnica 11 in ..Narodni jednota pod- šumavska 11 v Pragi. Dež. posl. dr. Gregorin je pisal predsedstvu shoda daljše pismo, v katerem pozdravlja dijaštvo, ki si je izbralo baš Trst za kraj shoda. „Od Trsta in dosledno od morja se Slovenci ne smemo dati odtisniti, ako hočemo, da nam kdaj zasije boljša bodočnost. Imejmo pred očmi zgodovinsko dejstvo, da tudi mali narodi — stare Benetke, Holandska, Belgija itd. — so igrali in igrajo v svetu vlogo, kakoršne niso mogli igrati večji narodi, odrezani od morja.' 1 Družba sv. Cirila in Metoda. Poročilo tajnika na XX. veliki skupšini v Št. Jurju omenja v uvodu društvene dvajsetletnice. Leta 1885. je bila družba ustanovljena, družbino vodstvo je bilo voljeno 5. julija 1886. leta v spomin tisočletnice smrti slovanskega blagovest¬ nika sv Metoda. — Do danes se je vodstvo sešlo k 163 sejam, ne vštevši sestankov ožjega odbpra. Pred vsem je vodstvo uredilo notranjo in zu¬ nanjo organizacijo družbe. V dveh de¬ setletjih se je osnovalo petindvajset druž¬ bi n i h z a v o d o v in sicer na Slovenskem Štajerskem: v Celju, Mariboru, na Muti; na Koroškem: v Št. Rupertu; na Goriškem: v Gorici, Podgori, Pevmi, Devinu; na Tržaškem: v Trstu, Gretu, Rojanu, Sv. Ivanu, Skednju, Rocolu; na Kranjskem: na Jesenicah, Tržiču, na Savi. Vred¬ nost teh posestev dosega blizo 200.000 kron. V te zavode je pohajalo letos 2600 otrok. Če bi ne bilo naše družbe, bi ti otroci večinoma izginili v germanskih in italijanskih valovih. Ka¬ teri domoljub in katera rodoljubkinja ne bosta prihitela in otela svoje dece narodne smrti! V zadnjem upravnem letu so prirastle tri podružnice in sicer v Kozjem, ženska podružnica v Vrtojbi pri Gorici in na Jesenicah. Družba šteje sedaj 151 podružnic z okolu 9000 člani. Poročilo s ponosom povdarja, da je bila uprav „Družba sv. Cirila in Metoda 11 , ki je orga ¬ n izirala . slovensko ženstvo v lastnih podružnicah, katerih je po zadnjem izkazu 38. Povsod ozna¬ njuje, d a 1 e e d i n o s t celokupnega sloven¬ skega naroda, le vstrajno delo in po¬ žrtvovalnost, le večja izobrazba šol¬ ske mladeži in drugih slojev pripelje naš narod k boljši bodočnosti. Knjižnica „Družbe sv. Cirila in Metoda 11 obsega dosedaj 14 zvezkov. Poleg teh je še v družbini zalogi šest raznih del. Vse te spise imajo po slovenski zemlji v več kot 50.000 izvodih, če se pa prištejejo še koledarji in nekatere druge knjige, je družba v dvajsetih letih poslala nad 100.000 izvodov v slovenski svet. Na Savi na Gorenjskem se otvorita dva otroška vrtca, eno otroško zabavišče na Je¬ senicah. V Mariboru in v Studenicah je potrebna slovenska ljudska' šola, v Gradcu je potreben otroški vrtec, narodna šola v Št. Jakobu v Rožu potrebuje podpore. V bližnji prihodu j osti bo treba podvojiti stroške družbe. Obrača se s prošnjo za živahnejše delovanje do vseh podružnic. Priporoča nakupovanje dru¬ štvenega blaga in narodnega kolka. Tekom enega leta se je razpečalo 303.159 na¬ rodnih kolkov, za kar je dobila družba 5986 K 31 v, dobi pa še za razposlanih 641.321 kolkov okolu 6000 kron. Priporoča Ciril-Metodov dar, nabiralnike po gostilnah, pri¬ reditev zabav in veselic v družbi n e namene, volila, posebno pa prosi za p od¬ por o županstva, do katerih prošnje že sedaj pri mnogih niso bile brezuspešne. Politični pregled. — Ogrsko. Dne 15. t. m. je bila sklicana poslanska zbornica k seji, v kateri je Fejervary naznanil demisijo ministrstva in prečital kraljevski razpis, v katerem je državni zbor odgoden do 15. oktobra. Pred parlamentom se je zbralo nad 50.000 socijalnih demokratov, ki so demonstrirali za splošno in enako volilno pravico. Posebna deputacija je nesla v parlament peticijo, s katero se zahteva splošna in enaka volilna pravica. Peticijo je podpisalo 500.000 delavcev. — Položaj na Ogrskem. Položaj je brez¬ upen. Protiavstrijske stranke prej ko slej stoje na stališču, da ima zbornica višjo oblast nad armado. Košut je osebno pripravljen za spravo, ker bi rad postal minister, a osebni cesarjev sovražnik grof Apponyi je do zdaj preprečil še vsak spravni poizkus. — V drugem četrtletju t. 1. znašajo državni dohodki na Ogrskem za 24 mili¬ jonov manj, kakor lani, a stroški so se zvišali za 14 in pol milijona. Vsega skupaj je došlo letos v državne blagajne 38,500.000 kron manj kakor lani. — Po vojski. Jeli Nebogatov res kriv? Odlična nemška glasila povdarjajo, da je obsodba nad Nebogatovom krivična. Zanikrna ruska mornariška oblast bi le rada vso krivdo zvalila na Nebogatova. O pravih vzrokih ruskega poraza pri Cušimi objavlja neki nemški zdravnik, ki je služboval na „Orlu 1! zanimive in točne podatke. Ruske krogle so sicer napravile velike luknje in odprtine kadar so zadele japonske ladje, toda večinoma se topovi še izprožili niso Ui kroglje se niso razletele. Vzrok je bil ta, d a jr razstrelilni p y r o x i 1 i n postal na potu vsled vročine nerabljiv. To so morali preje vedeti, ker se je v Port Arturju ravnotako zgodilo. Moštvo Nebogatova je obstajalo iz zgolj novincev, ki so bili vsi unovačeni oktobra 1. 1904. Predvsem se ti niso izpoznali pri topovih, ker se zaradi štedljivosti niso vadili v ostre m streljanju. Častniki in moštvo je celo pot jedlo samo osoljeno meso, malokdaj kaj sve¬ žega, sveže vode pa sploh nikoli ne. Ladje so bile tako preobložene z ogljem in drugim to¬ vorom, da je močno oklepje prišlo pod vodo, nad vodo pa je bilo slabše. Seveda so tako bili iz¬ postavljeni uničujočim strelom. Nebogatov je ravnal človekoljubno, ni maral, da bi zastonj žrtvoval ljudi, ker je dobro vedel, da proti Japoncem nič ne opravi. Hotel je storiti konec neumni komediji. Kolikor glav, toliko misli . . . V Tokiu je sedaj baje mir. Več tisoč vo¬ jakov kroži po mestu z nasajenimi bajonet. Ja¬ ponski mirovni poslanik, baron Komura je v New-Yorku obolel, ko je slišal kake posledice je imela mirovna pogodba v domovini. — Japonska generala Nogi in Nodzu sta prosila, da jih vpo- koje, ker sta z mirom nezadovoljna. — Kuropatkin se bo umaknil iz javnega življenja. — Finančni položaj Rusije. Rusko finančno ministrstvo je izdalo o dohodkih in stroških v prvih petih mesecih leta 1905 nastopne podatke: redni dohodki so znašali 787.679.000 rabljev, 1.696.000 več nego v enaki dobi minolega leta. redni stroški pa 786,002.000 rubljev, 19,859.000 rubljev manje nego leta 1904. Izredni prihodi so znašali 445,741.000 1 uhljev, 162,632.000 rubljev več nego v minolem letu, izredni stroški pa 454,916.000 rubljev, 382,636,000 več nego L, 1904. — Testi z Balkana. Oboroženi Arnavti in turški vojaki so pri Kuršumlji napadli srbsko obmejno stražo. Srbski vojaki so jih hoteli pregnati, toda turški vojaki so se na vso moč upirali. Ko se je približala srbska obmejna komisija, so Ar¬ navti in Turki oddali strele. Srbi so izgubili enega stotnika, dva podčastnika in enega vojaka, ranjen je pa en inžener, en podčastnik in trije prostaki. Srbski vojaki, ki so prihiteli na pomoč, so prepodili arnavtske in turške čete in zopet zasedli stražnice. — Iz Aten poročajo, da se snujejo tri nove makedonske čete. Bolgarska vstaška četa, močna 200 mož, je baje prestopila turško mejo. — Parlament na Ruskem in Židje. „Zveza ruskih patrijotov v Moskvi je izdala apel do vseh onih, ki so zadobili volilno pravico v državno dumo. Zveza poživlja volilce, naj načelno ne dado svojega glasu nobenemu židovskemu kandidatu. Tekom vse vojne in notranjih nemirov — pravi proglas — so dokazali Židje ne le, da nimajo srce za Rusijo, ampak da so jej naravnost sov¬ ražni. Vendar pa se Židje nadejajo, da se jim posreči po zvitih kompromisih, da dobe vsaj 4 mandate. Najmočnejša židovska mesta v Rusiji so: Varšava z 275.000, Odesa s 120.000, Minsk in Lodz vsako s 100.000, Vilna s 84.000 in Ber¬ čičev s 63.000 Židov! Tu prirede Židje svoj lov po mandatih in se gotovo poslužijo v ta namen vseh možnih volilnih zlorab in podkupovanj. Iz Petrograda javljajo, da bo Maksim Gorki v Nižnem Novgorodu kandidiral za državno dumo. — Rast Nemčije. Za vse slovanske narode je izredna rast Nemčije resen opomin. Nemčija ne raste po veličanj površja, ampak množi prebival¬ stvo. Danes ima že 62,000.000 prebivalcev na ozemlju 540.743 štirijaških kilometrov. Avstrija z Bosno in Hercegovino ima 49,000.000 prebivalcev na 675.912 štirij. km. Prebivalci v Nemčiji se vsako leto pomnože za 1,500.000 duš in ne izseli se jih niti peti del tega, kar iz naše države. Torej v desetih letih bode Nemško imelo 80,000.000 prebivalcev. Nemčija raste pa tudi v gospodar¬ skem pogledu. Nemški kapital je razširjen po celem svetu, tako da je že prekosil Francijo in z Anglijo se ravno zdaj bori. Denarni promet nemške državne banke je preteklo leto znašal 221.589,000.000 mark, torej trikrat toliko, kolikor znašajo vsi denarni premeti avstro-ogrske banke. Ali tudi privatne banke v Nemčiji imajo velikansk promet. V Nemčiji je zasebnih bank, katerih pre¬ meti so večji, nego prometi naše avstro-ogrske banke. In nemški obrtnijski izdelki se vsiljujejo povsod. Razun tega mora se še vpoštevati nemška štedljivost, podjetnost, solidnost in poleg tega skrajni nacionalizem, nemška razpenjavost, ki si vedno lasti nove kraje z železnicami in trgovino. Vse to je gotovo resen opomin za vse Slovane, ki se borijo zoper svoje rodne brate radi zelo dvomljivih iz tujine prinesenih liberalnih fraz. — Na Japonskem. Japonski . zavezniki Angleži so jako nezadovoljni z svojimi japon¬ skimi prijatelji. S pravim obžalovanjem in pre¬ senečeni so čitali Angleži poročila o dogodkih v Tokiu. Angleži so že začeli dvomiti o vrednosti zveze z Japonci, kar angleški vladi ni nikakor všeč. Nek list piše: Jako neprevidno so postopali Angleži skleniti z Japonci zvezo, ki nas bo za¬ pletla v podjetja azijskega naroda, ki nam je ptuj v svojih mislih in skrivnostno zakriva svoje častihlepne načrte. V Ozaki je bil velik shod, na katerem so sklenili zahtevati, naj Japonska pre¬ lomi mirovno pogodbo in naj odstopi japonsko ministrstvo. Udeleženci so priredili izgrede. Iz Tokia poročajo: Na oklopnici „Mikasa“ je iz¬ bruhnil 10. t. m. požar, ladja se je o polnoči potopila. Kako je nastal požar, ni znano. Predno se je še moglo rešiti moštvo, je dosegel ogenj skladišče za smodnik, ki je eksplodiral. Življenje je izgubilo 599 oseb. „Mikasa“ je bila Togova admiralitetna ladija, zgrajena 1. 1900, imela je 15.400 tonalet, 50 topov in 18'5 vozalov brzine. Dopisi. Mozirje. Krajni šolski svet in šolsko vodstvo ljudske šole v Mozirju sta priredila šolski mladini, dne 9. septembra slavnost v večjem obsegu v spomin odkritja spomenika pesniku- prvaku Francetu Prešernu v Ljubljani. Vse točke so uspele nepričakovano povoljno, in se je za ta povoljen izid zahvaliti najprej č. g. župniku in kaplanu, vsem učiteljem in spo¬ štovanemu občinstvu, katero je s prostovoljnimi darovi bistveno pripomoglo, da so se po šolski akademiji zamogli šolarji pogostiti z raznimi jestvinami in pijačo. , Kdor je bil navzoč pri akademiji šolarjev, je moral biti do solz ganjen vsled izvrstnega pre¬ davanja jako težavnih Prešernovih pesmi, in tudi izbranega in preciznega petja nalašč za ta slo¬ vesni dan zbranih skladb. Pa žal Bog se občinstvo ni v tej meri udeležilo te veselice, kakor bi bilo pričakovati; a še žalostneje pa je, da nikdo od krajnega šol¬ skega sveta — kateremu bi bila sveta dolžnost se te prireditve vdeležiti — razen šolskega ogleda pri tej šolski veselici ni bil pričujoč. . S tem večjim veseljem smo opazili v sredini šolarjev veliko v Mozirju stanujočih letoviščnikov, kateri so tudi pri prosti šolski veselici prav mar¬ ljivo pomagali, da se je zamoglo nad dvesto šolskih otrok točno pogostiti in tudi druge zabave dobro izpeljati. Preden so šolski otroci zapustili veselični prostor, razdelila se je med najboljše učence knjiga „Slava Prešernu 4 * v spomin na prirejeno šolsko veselico. _ . Končno pa se izreka vsem, ki so s svojimi prostovoljnimi doneski pripomogli k toli povolj- nemu izidu te slavnemu pesniku v spomin pri¬ rejene šolske veselice, tep tudi vsem tistim, kateri so ta dan svoje hiše z zastavami okrasili, naj¬ srčnejša zahvala. Samo želeti bi bilo, da se v kratkem [času priredi zopet enaka veselica; kajti na ta lep način se šolska mladina vspodbuja k pridnosti, in se v njej krepi ljubezen do šole in učiteljstva, kakor tudi ljubezen do domovine. Le večje udeležbe od strani občinstva bi bilo pričakovati. Pri prihodnji šolski veselici torej na mnogo- brojno udeležbo v sredini šolskih otrok! Iz Mozirja. Že dolgo časa ni videl naš trg korakati čvrstih Sokolov pod domačo zastavo, in že dokaj časa ni donel odmev veselja in radosti iz vrtov mozirskega trga. Dne 10. t. m. smo pa imeli priliko videti in slišati prvo sokoisko slavnost, ki je vsestransko pokazala, kako moč še ima nekdanji Savinski Sokol, in kako ga čislajo in spoštujejo Savinčani in vsi Slovenci. Odzvali so se našemu vabilu, večina je slišala naš klic in nas počastila z mnogobrojnim obiskom. Ob četrti uri popoldne so se zbrali Sokoli v trgu, kamor je prišla šoštanjska narodna godba, da jih spremi na slavnostni prostor. Korakali smo po trgu in ‘naša zastava je plapolala mogočno. Za njima je stopala korporativno naša dična požarna bramba, ki se je tudi odzvala našemu vabilu ter nas razveselila s svojim posetom. In za to smo pa korakali mi — bratje Sokoli — mozirski in braslovški. Bilo nas je lepo število. V Libiji, kier se je vršila vsa slavnost, nas je sprejela velika množica tujcev in domačinov ob cesti, veliko jih je pa že bilo na vrtu. Tako se je pričel koncert. Menjavala se je godba in petje. Vrli domači pevci so se tudi odzvali povabilu ter pomagali s svojim lepim petjem, da je imel ves koncert lepše lice. Nadalje so zaorile krepke in mogočne slovenske pesmi tudi iz grl braslovških, pačkih in šent pavlskih pevcev. Tik ob cesti, ki vodi iz Pake v Mozirje se razprostira velik in lep vrt in prostorna, elek¬ trično razsvetljena veranda, ki je kaj pripravna za ples. V tem vrtu smo se radovali. Prav vis a vis verande je bil okusno izdelan in ovenčan oder za godbo in pevce. Pred njim, na mali mizi, je stal kip mojstra pevcev, dr. Franceta Prešerna, ves obdan s svežimi cvetkami. Napravili smo tudi tu paviljone in sicer: „En glažek al" pa dva . . .“, tu se je točila izborna kapljica pristnih vin in naše marljive narodne dame so prodajale tudi raznovrstno pecivo. Vedno je bilo obilo gostov, ki so srkali pristno kapljico. „Tobakarna“ in ,.Narodni kolek 44 je bil zopet poseben paviljon; tudi druge stvari je bilo dobiti tukaj. Vedno in povsod ljubijo nežne, opojno dišeče cvetke, zato smo tudi za te postavili šotor in v ozadju smo razvrstili lepe dobitke za srečolov. V vseh šotorih so naše c|ične gospice pridno prodajale in stregle došlim gostom. Nad vhodom smo čitali z velikimi črkami v narodnih barvah izrezan „Nazdar“ in nad njim velik sokolski monogram. Vse je bilo okusno opleteno. Ves prostor je bil preprežen z žico, na kateri so se zibali lampijončki in žarila elektrika; pod temi migljajočimi žarki je sedelo mnogošte¬ vilno občinstvo — Židane volje. Koncert pa se ni vršil obstoječ le iz svi- ranja godbe in petja, ampak . tudi nastopi raz¬ ličnih govornikov so vezali pozornost občinstva na se. Vsi govorniki so nam vlivali krepostne misli in neomahljiv pogum v borbi za narodno idejo. Njih navdušenje je obrodilo lep sad v naših mladih srcih. Spominjali smo se pa tudi našega Prešerna. Ni bila ta slavnost samo imenovana — Prešer¬ nova slavnost — ampak v resnici smo se navdu¬ ševali zanj in ga častili, kolikor je bilo v naših močeh. Mlada devojka je stopila pred Prešernovo podobo. Govorila je zbranemu občinstvu. Njen govor je bil jedrnat, in vsi zbrani so to z vsem navdušenjem pozdravljali. Kmalu je deklamovala druga devojka „Prešernovo oporoko 44 , katero je tudi dobro izpeljala. Mladini moramo polagati iskre v občutljivo dušo, kajti to je naš up in naša nada. Neumoren in neutrudljiv delavec na polju za sokolsko idejo, naš dični starosta, ki se je noč in dan trudil za to veselico, je pozdravil vsa došla društva, deputacije in goste; zanosno spod¬ buja vse poslušalce k delu za narodno korist. Vrstile so se še razne druge točke, na kar se je koncert zaključil. Godba je svirala in v veliki verandi smo rajali do ranega jutra. Z obiskom nas je počastilo mnogo t ruš^v. V prvi vrsti moramo pohvaliti napredi ( , vrstj v mori katerimi sta se pok&z&li pi vi l "SS Ne oziraje * na marsikake zapreke s**«?“ je° tr-: ™ErTv«™0* "po" Da > Seia slavnost lepše lice in večj. utis m, navzoče, KS f Ti¬ palki mSi i/šentpavlski «* »*^*“ v”istransko 0r o“obravS Vsem sknpaj SrtjJrisrtnejSa zahvala, posel.no pa se omm ki so prišli od daleč, kakor iz St. Pavla, Braslovč in iz Pake. Vsa čast onim, ki žive v viharju narodnega boja noč in dan, ki se trgajo za svoje pravice, in ti so - vrli, neustrašeni Šoštanjčani ki so se odzvali v velikem številu ter nam poslali tudi svojo narodno godbo. Kakor vselej, ta to se niso izognili tudi sedaj vrli Nazarcani nase s ur¬ nosti. Nadalje smo imeli goste iz Recice, kateiili nam že dolgo ni bila čast pozdravljati, piav tako iz Gorice. Čast vsem čislanim narodnim damam, ki so se žrtvovale ter pridno sodelovale, la slavnost je bila za Mozirje, kakor za vso Savin¬ sko dolino velikanskega pomena, ker jo je pri¬ redil ustali — slabotni — novorojenec. „Savinski Sokol 44 , ki mora živeti in se razvijati, ker je v sedanjih razmerah neobliodno potreben. Sinovi smo višine in dneva -- zato na dan! Branimo, kar je naše! Nazdar! Iz Radmirja. Dne 26. vel. srpana t. 1. je po dolgi, mučni bolezni zatisnil trudne oči k večnemu počitku starosta ksaverjanske fare, g. Ivan Časi. Rajnki nam je lahko vzgled, kaj premore vstrajnost in marljivost, Priprost, ubog deček, brez vsakih šol razen šolskega pouka, katerega so kdaj pa kdaj delili ob nedeljah gospodje duhovniki, jel je premišljati, kaj bo v prihodnjosti. Y teh skrbeli za bodočnost poprosi tedanjega učitelja, slavnega Črva v Gornjem gradu, da bi ga učil orglarstva, kar je isti tudi storil. In mladi Časi hodil je uro daleč učit se. kako si bo služil svoj kruhek. Res je dobil kmalu potem organistovsko službo v do¬ mači fari. Njegovi bistri glavici pa to še ni zadostovalo. Nakupil si je knjig in se iž njih učil, učil tako, da je kmalu zopet drugo službo opravljal, namreč za takratne čase še zadostujočo službo pomožnega učitelja v domačem kraju. In oblastva so bila z njegovimi uspehi tudi zadovoljna. Ko je prišla doba nove šole, prišli so ž njo tudi drugi, za to učeni učitelji, Časi pa je ostal še vedno prijatelj šole in se tudi veliko zanimal za njo, kar že kaže to, da je bil skoro vedno ud krajnega šolskega sveta ksaverjanskega. Pa je tudi natanko umel šolske postave, in ko je bil potem tudi iz¬ voljen v okrajni šolski svet gornjegrajski, spravil je tu dostikrat v zadrego birokratstvo, delujoč s čudovito, posebno njemu lastno odločnostjo, s zgovornostjo v prid in blagor svojega naroda in šolstva. Opravljal je delj časa službo občinskega tajnika na Ljubnem, posebno dolgo, t. j. do svoje smrti pa je bil tajnik in duša pri krajnem šolsk. svetu ksaverjanskem. Kot vsestransko delaven in praktičen mož je bil kmalo tudi izvoljen odbornikom v domači občini, katero čast je dolgih 37 let, nazadnje več let kot občinski svetovalec jako vestno in v splošno korist opravljal. Bil je vrl človek, blaga duša, navdušen narodnjak in nič ga ni moglo bolj razveseliti, kakor kaka vesela vest za narod, pa tudi nič bolj ožalostiti, da, razburiti, kakor kako žalostno poročilo za Slovence, ozir. Slovane. Tudi o njem se je moglo reči, kar je rekel rajni učitelj, nepozabni Andrej Praprotnik, pojoč o domovini: „Obličje ak’ je jasno tvoje, vesela moja struna poje; in če oko se ti solzi, v potokih moje se topi. 14 Dokler je mogel in se zavedal, bavil se je rad s politikovanjem in imel pri tem jako dobro razsodnost. Rajni Casl je bil pa tudi človek ki je rad svetoval, ako ga je kdo za svet vpiašal n to so njegovi sovaščani in drugi bližnji pre¬ bivalci dobro vedeli m radi hodili v Urhovo kremo kjer je rajni Casl kot gostilničar rad po¬ stregel z dobro kapljico, pa tudi s vsakim po domače pokramljal in pameten svet dal. Zato se je navadno slisalo, kadarkoli je bilo kaj noveo-a Ur r£ Sk Časih, kaj i& l nov ace rejiii. — in sedaj ga ni več modreo-o UrhovegsU ^ skrbnega »S v domi^Ji bi - pril - iubljcn in s P°štovan ne samo tudi kreS a ™ pak . dale ? ° koli > -jo kazal keta k ie aS f 1 po ^ reb - Z venci Pokrito truplo rajn- b hbmln Premi a pole £ neštete množice ljudstva son«t n r“il 1 f™ bu . d0mača . p0 . žarna br amba, katere soustanovitelj in ud je rajnik bil, požarni’ brambi L ln l®S a grada in Mozirja, bližnje učitelstvo, udje krajnega šolskega sveta, občinski zastop in domača solska mladina; pevsko društvo iz Gor- nretresHLH^ rT “ U ie « zapel ° za slov6 0(1 d °ma P rešljivi „ Blag or mu , v slovo iz cerkve kier je rajnik celo človeško dobo deloval kot organist. kot imio prošnjo do nebes »Usliši nas . . 0 b zvezdami" a pJ?- tolažll °’. ” da zo P et vid’mo se’nad Sp® 1 j P° c ! va 3 v miru, predragi mi, stari pri- J ieij, m bodi ti lahka zemljica ksaverjanska! Eden v imenu njegovih prijateljev. iz Slov. goric. Ne vem, ali bi še pri- deval ta priimek temu najdivnejšemu kraju Spod. štajerskega; kakor se v zadnjem času kaže, ne. Kakor nekdaj, tako tudi sedaj brije najhujši oku¬ ženi zrak iz lenarčkega trga na celo okolico. Da je našim nemčurjem po svetovno znanem po¬ lomu pri »voršuskasi" greben jako upadel, je znano, da pa jim je vsled naše malomarne po¬ pustljivosti v tej kratki dobi jako bujno zopet zrastel, to pa kažejo sami po svoji ustanovitvi nove nemške kaše. Pretečeno nedeljo, dne 3. t. m. pa so si ustanovili podružnico »stidmarke", a to vzamemo pri nas vse za vsakdanje lokalne stvari' no, pač vse zavoljo tega blaženega miru! In tako gre dan na dan naprej ali nazaj. Ne bom oporekal, tu¬ kajšnje bralno društvo dela, kolikor mu je sploh mogoče v teh razmerah, akoravno je želeti, da bi svoje delovanje tudi na okolico boij razpelo! Pač pa imamo društvo, katerega sveta dolž¬ nost bi bila,, da bi se v tem opasnem položaju malo bolj zgenolo, in to je naše politično društvo. Vprašam dotične glavne činitelje dvuštva, kaj menijo o tem pojavu nasprotnikov? Ali ni dovolj izgube, da se ni naše ljudstvo takrat poučilo na javnih shodih o polomu znane „kase“? Gotovo ne bi toliko tisočakov nemčurjem popusPli. In sedaj smo zopet čisto hladnokrvni. Kar bi najbolj zaspanega politika vendar moralo zbuditi, ter mu zavreti kri, da si upajo ti izključno od nas živeči obrtniki in uradniki ustanavljati podružnico za naš narod pogubonosne „sndmarke'\ Ali bi ne bilo tu umestno, da bi se priredili shodi po okraju ter bi se ljudstvo poučilo, kakšen pomen ima to društvo, ter da ne bi še nadalje mastili z našim denarjem teh ljudi. In, da se z vso vnemo pripravljajo na napad okrajnega zastopa pri bližajočih se volitvah, je menda gospodom le znano. A vklub temu ni čuti celo leto niti o enem shodu; saj društvo menda ni samo zato ustanovljeno, da bi nosili nekateri samo lepe naslove; zato vas opominjamo na delo! Ne bojte se iti med neuke mužike, oficirji med moštvo! Mislim, da bo ta opomin zadostoval, ter ne bo potrebno vseh podrobnosti vlačiti v javnost, in da se nekateri gospodje ne bodo spodtikali nad tem, da je bilo to dejstvo slovenskemu svetu sporočeno kakor nekoč, ko je nek odbornik pred¬ lagal, da bi se tudi o društvenem delovanju po listih poročalo, a pozneje ni dobil več povabila k sejam ter tudi v naslednji dobi ni smel biti več voljen v odbor. To je slepomišenje, a na delo za narod! najbolj izpostavljenih krajih uporabil svoje rakete If+V 6 -? dosegel, da se jih toča skoraj nič ni Raznoterosti. ■v„ x~ stokrat oženjen. Ameriška policija isce iSvicarja Witzho£fa, ki se je v teku zadnjih let v New \ orku in okolici več stokrat oženil, oropal svoje žene in jih zapustil. Witzhofi je imel svoj ženitveni biro in je nastopal pod različnimi imeni. Jeza med zapuščenimi damami je tako velika, da so časopisi in dame razpisale visoke nagrade onemu, kdor bi Witzhoffa ujel. — Prebivalstvo Londona so leta 1904 ce¬ nili na 4,648.950 prebivalcev. — Grobovi pet tisoč let stari. Profesor na lipskem vseučilišču dr. Steisidorf, ki vodi izkopa¬ vanja na Cheopsovi piramidi v Egiptu s 400 de¬ lavci, je našel 50 grobnic iz kamna in opeke. K°Kg teh grobnic so male sobice, kjer so stari Egipčani opravljali daritve za pokojnike. Okost- nice umrlih so popolnoma raztresene. Večina grobov je iz časov kake tri tisoč let pred Kristom. V teh grobovih so našli tudi ostanke staroegip- tovske umetniške obrti, zlasti kamenitih figur, romarjev, cerkvenih dostojanstvenikov, slug, ku¬ harjev, pekov itd. — Ameriški humor. „Ali si ti ne zdi ne¬ umestno, da ta mladi mož izda toliko denarja za te? »Nikakor ne, saj nimam namena ga po¬ ročiti.' 1 — Iz listnice uredništva »Emilija 45. Vi si želite kako sredstvo, ki bi vas obvarovalo, da bi ne izgubili las. Pritrdite si jih podnevi čvrsto na glavo, ponoči pa jih zaklenite v omaro." — Stric: Lahko si/ zadovoljen, dečko, da si sedmi sin. . Sedem je srednja številka, ki ti bo vedno prinesla le dobro." Mali Jurček: »Dosedaj mi je prinesla samo staro ponošeno obleko mojih sta¬ rejših bratov." — Prijatelj: »Ali ne pogrešate hudo svojega soproga?" Žena: »Ne posebno. Po¬ dnevi je itak v pisarni, zvečer v klubu, in sedaj, ko je odpotoval, postavim pri zajutrku časnik pokonci pred njegovo skudelico, potem je ravno tako, kakor da bi bil doma." — Tat iz ljubezni. Na nevsakdanji način je pred kratkim izkazal neki pariški kavalir svojo ljubezen do svoje zaročenke. Sel je v neko trgo¬ vino delikates, kjer je ukradel konzerve morskih rakov in se dal pri tem zasačiti. Ko ga je trgovec opomnil, da je pozabil plačati, je odločno odvrnil, da jih ne plača, ker jih je - ukradel, ne kupil. Trgovec je sprva mislil, da se mladi kavalir nor¬ čuje, zato mu je dejal, naj plača, ali pa da kon¬ zerve nazaj. Ker ta ni hotel ni enega, ni drugega storiti, so ga odpravili k policiji. Tu je kavalir prosil, naj ga zapro. Svoji zaročenki je obljubil, da se da zaradi nje zapreti, ker dvomi o njegovi ljubezni. Policija mu je povedala, da je najbolj pametno, da plača konzerze in odide k svoji za¬ ročenki, kar je kavalir naposled tudi storil. Od bogato nagradenega trgovca je pa dobil popisan ves dogodek, iz katerega je morala neverjetna zaročenka docela spoznati, da jo njen oboževatelj res ljubi in da je pripravljen zanjo vse storiti in se tudi dati zapreti. ___ ___ se priporoCa veleCastiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu, pisateljem in * m IV Jpl p8B IS MB p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne, do najmodernejše m lil/’# gg H AB oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter S H IV gl Vi H B B B opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja InV BV Url |U V V SLjll dela v vsaki množini in v kratkem času okusno in ceno. — V zalogi ima mm mm Smem B B H j n tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine. kuverte, račune, pismene papirje, vizitke, cenike, etikete, bolete, brOšurice, časopise, knjige, cirkularje. lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, molitvenike, mrtvaška naznanila, ter sploh vse v ~±~’~ —>■ Zvezna knjigoveznica se tiskarsko stroko spadajoče stvari. Za posojilnice, hranilnice in priporoCa veleCastiti duhovščini. B B druge zavode se izdeljujejo hra- slavnemu učiteljstvu, župnijskim g Bft gl fl| gM M 0® nilne knjižice vezane v čelo ali in občinskim uradom, krajnim H g nji IV 11 J pol platno z zlatim ali črnim šolskim svetom, posojilnicam ter ■ I H gl E * i 1 p 3 tiskom po zelo nizkih cenah, oenj. p. n. občinstvu, pisateljem M H II I I gUj H || Kg Vzorci na razpolago. — Vezavo za vezavo vsakovrstnih knjig ■ ■ ^B ■ ■ BB B B B VB različnih liturgičnih knjig, v priznano trpežni izdeljavi. — kakor »Missale Romanum“ itd. Istotako se vežejo zapisniki za posojilnice, hranilnice, občinske, župnijske, šolske in druge urade najtrpežneje v usnje in gradi ter se lahko odpirajo; izdeljuje tudi fascikle za dolžna pisma, pristopne liste, menice itd. Posebno se priporoča slavnim bralnim društvom, čitalnicam, šolskim in drugim knjižnicam za vezavo knjižničnih knjig, katera se solidno in trpežno izvršujejo; pri večjih naročilih naenkrat primeren popust. — Vezava pri- prostih kakor tudi finejših molitvenikov. — Sprejema vsakovrstna galante¬ rijska dela. priprosta kakor tudi najfinejša. — Ker je opremljena z naj- raznovrstnejšimi in najmodernejšimi stroji, okraski in drugim orodjem, izvršuje vsa dela kar najhitreje in solidno po zmernah cenah. — Vse po- šiljatve in naročila je naslavljati le: IEV Zvezna knjigoveznica v Celju, srna. pristopne liste, menice itd. v Celju Gospodarstvo. O streljanju proti toči v strokovnem časniku »Ungarischer \\einbau 35, z dne 31. avgusta t. 1. tole čitati: Stre- anje proti toči in v 1 a d a. Kraljevo ogrsko Ijedelsko ministrstvo je vodstvom državnih vino- adskih zasaditev v (Mlaju in Baracki zapovedalo, , naj se streljanje proti toči opusti in vse vojne te razoroži. To se; utemeljuje s tem, ker zahte- ,jo to finančne razmere. V strokovnjaških krogih , mislijo, da ni o streljanju proti toči mkakega peha pričakovati, in da je poljedelskemu mmi- rstvu ta okolnost k njegovemu sklepu dala Q Zanimivo gradivo za preiskavanje streljanja oti toči se nahaja v poročilu francoskih depar- ment-oblasti o stanju in upih vinogradnik na- dov V pokrajini Beaujolais (departement Rlione). je ‘zelo čislana vsled izbornega rdečega vina sestavili is šestili let tozadevne sapice Od 1900 je nastalo tam me manj kako - ’ s kakimi 500 topovi različne konstrukcije bra- io vinograde v površini 12.000 hektarjev proti I Vspeh tega tfuda je Ml, dj je po toetpovsro. na škoda tekom zadnjih sestih let, c f teh ?etih imeli francoski vinogradi povsod ,jveč prestati vsled neviht znašaj ie 860^00 ti red n o pa so se odločili za streljanje, inkov, p d 1900, narastla škoda ‘S 000 frankov Če s°, torej v Uh štirih letih. atno oblakov uporabljajo za odganja j . m nogih občinah di bombe m raket f’ Hl^a V Bordeanx-u, žno-zahodnega vinskeg j Haute-Garonueu, edoc-u,Gert : ii,LoLet-Garouneu^ ^ di v panski okolici inogra dov vspešno ob- iv m vrtov, P iedvs ®“ I ,• ® to g e . Znova se je .rovanih zoper pogubil P j zna jditelj, ,r„ila Posoraost raketam kar je “J d , ^ ki . Vidal iz Hyeres-a k 1994 ženevsko Jezer0 z orkansko silo pnhrala ere/ v dveh, viharju strašno pobila obrežne k J , Listnica uredništva. Potrjujemo, da g. Matija Goričan, zastopnik banke „Slavije“ ni pisal še nikakega dopisa iz Pragarskega. G. Fr. Cv.: Nič nismo prejeli Pošljite! Loterijske številke. Trst, dne 16. septembra 1905: 75, 84, 69, 54, 1. Line, ,. „ » ,, 20, 1. 4, 65, 52, Tužnim srcem naznanjamo, da je Božji Vsegamogočnosti dopadlo poklicati v boljše življenje našo iskrenoljubljeno, nepozabno Ano Trečko učiteljevo hčer v nežni starosti 14 mesecev, v soboto ob 2. uri popoldne. (466) 1 Žalujoči ostali. Zahvala. Podpisaiia Čitalnica izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je sprejem izlet¬ nikov Murskega in Varaždinskega Sokola v Ormož 10. sep¬ tembra tako lepo uspel. Zahvaljuje se v prvi vrsti vsem mnogim dobrotnikom iz Ormoža in okolice, Središča, Huma. Velike Nedelje, Ivanjkovec, Samužan itd., ki so v ta namen darovali, bodisi denar, jestvine ali vino; potem slavnima nosojilnicama: ormoški in okrajni za zdatne prispevke; g. dr Geršaku za prepustitev vrta; slavni trgoviški in ormoški okoliški požarni brambi za slovesni nastop in vzdrževanje reda ter vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k tako veliki udeležbi in sploh vsem udeležencem. Prav nosebno pa se zahvaljujemo cenjenim gospem in gospodičnam iz 'Ormoža in okolice za obilen trud, ki so ga imele s pri¬ pravami, sprejemom, pozdravom in s postrežbo. Ormoška čitalnica, dne 16. septembra 1905. Tajnik: A. Rosina. Predsednik: Dr. J. Ceršak. Lep ml in na 10 kamnov in dvanajstimi stopami ter z vedno močno vodno silo na Primostku, tik okrajne ceste, od pokojnega Franca Prem er j a, pol ure od mesta Metlike, se proda po nizki ceni in ugod¬ nimi pogoji, polovica kupa se lahko po 4V 2 °/o uknjiži. Poleg mlina je tudi še potrebno poslopje, dve šupi, vinska klet, konjski in živinski hlevi, veliki svinjaki, kozolec (toplar), pod in kozolec; zraven je tudi velik sadni vrt, travniki in gozd z debelimi hrasti do 8 oral, za prašičjo in živinsko rejo jako ugoden. Natančneje se izve pri lastniku Frideriku Skušek, trgovcu in posestniku v Metliki, Dolenjsko. (405) 6—4 Hiša v najem. V prijaznej vasi Šmartno na Paki, 2 min. od železniške postaje Rečica na Paki se da hiša z vrtom takoj v najem. Taista je jako pripravna za kakega obrtnika ali penzijonista. — Več se izve na pošti v v Rečici na Paki. (468) 2—1 Prodajalko zmožno slovenščine in nemščine, popolnoma izur¬ jeno v trgovini z mešanim blagom se sprejme tak6j. Tudi se tamkaj odda (467) 1 na račun ugodna za dobro izurjeno pro¬ dajalko. — Kje, se izve, pri upravništvu tega lista. Kdor išče službenega osebja ali službe, naj se obrne k avstro-ogrskem naznanilcu služb V Ljubljani, Križevniške ul. 5. (469) 1 v 7nnifnn nnnilJIlA« finančni nadpaznik v Istriji želi EuiiilHD OllllilflflO z,lmstva s pošteno kmečko dek- 14V1III1IM pVllMUlfH • jj co s primerno doto iz okr.Kozje ali Celje. Pisma s sliko se pošljejo pod: ,gotova sreča 1 p. Pirano. Osmošolec želi poučevati. — Več se izve v Zvezni trgovini v Celju. (457) 3-2 55H5EBH5H5H5a5a5H5H5HBH5H5HBEBH5E5H5 Več tisoč lepega, dobro sortiranega cepljenega in (46i) 2—2 divjega atneriljansHcp trsja kakor tudi lepa jabolkova drevesa bode imel to jesen in prihodnjo spomlad naprodaj Anton Kupčič, ekonom, p.Ptujska gora. 5aH5a5gsa5H5gSS5H5aSS5S5S5S5a5H5E5S5 Učenec z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme v trgovini z železnino in špecerijskim blagom « ( 464 ) Ig. Rabensfein, Ljutomer. 2—2 Sprejme se (463) 3-2 trgovski pomočnik y IY. KOLETNIK-ovi trgovini na Ptujski gori. Proda se radi bolezni dobroidoča trgovina 1 mešanim blagom v trgu na Sp. Štajerskem brez konkurence. Da se tudi v najem. — Naslov se poizve pri upravništvu. 3z#rj«»o prodajalko sprejme ZVeztta trgovina V Celju. Razglas. „ . tj 7 „ nfl /M se odda v jeseni 1905 oziroma spomladi Iz deželnih sadjarskih sol v Gleisdorfu m Bruck-u na/M. komadov J oddajale se bodo le m tu- 1906 spodaj zaznamovanih jablan in hrusek, okroglo , ■ brez zavo jnine m poštnine), deželne kmetske posestnike po znižam ceni po 70 vin. ko v g _ g 7 8 9? ]0 , 11, 18. m 20, Na Zgornještajersko se bodo oddajala jabolka le 1, > ’ • '* in hn,a " - *’ 8 ' 9 ' 10, 13 - ^1"» na de«n. občini. V 'slučaju da bi se drevesaTabila za jesensko sajenje, mora biti to v naiocilo i/iocno znanjeno; naročilo mora biti doposlano do konca oktobra 190b - , b do dohajala. Naročila se bodo rezevala, dokler je kaj zaloge, po redu, kak posestnik zavezan Več kako 120 kom. se ne odda enemu posestniku; prejeta drevesca je posesan«. diti na lastnem posestvu. (465) Drevesa se oddaio le proti srotovemu plačilu. Naročila naj se do konca decembra od tamošnjega občinskega predstojnika potrjena, zasa- 3—2 Zaznamek dreves iz deželnih sadjarskih šol v sadni dobi 1905/1906, oddajnih jablan in hrušek, in Gradec, dne 5. septembra 1905 Staj er sM deŽeM OdbOl*. Zacinjenje in poplavila vsake vrste BB- točno in ceno. se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno monti¬ ranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovar¬ nah za sveče in magarin itd., paro- in m vodovode v bakru in železu. m / j * (238) 50-38 y\ Lastnoročno pisane ponudbe s spričevali naj se pošljejo najkasneje do 25. septembra. ' (356) 3—3 Napise za slavoloke za sv. birmo ima v zalogi Zvezna tiskarna v Celju Man beachta dls Fabrikmarke, Najprimernejša darila za godoVe, ='■ birmo iid. so —■ ■ fffaljroasclpen Singer Co. Nahmaschinen Aot.Ges, SingerjeVi šiValni stroji Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. za domačo porabo in obrtne sVrhe Vsatje Vrste. Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do naivišie - tvornosti ter so vsakomur v uporabo. - J J Brez plačni pouk v šivanju in vseh načinih - modernega in umetnega vezenja - Singerjev! šivati«! stroji so na največJih svetoynih odlikovani z najvecjimi priznanji. stavah Singer Co. delniška družba šivalnih stroiev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (159) ' J Odgovorni urednik in izdajatelj Cvetko Golar Lastnik: Konzorcij lista „Domovina“. Tisk „Zvezne tiskarne 11 v Celju.