ISSN 0350-5561
za konectedna
Večinoma sončno bo. V hribovitem svetu v popoldnevih možne posamezne vročinske nevihte.
številka 24
četrtek, 19. junija 2008
Poletje v Šaleški dolini
Končno drugačna prometna ureditev skozi Lokovico
Do konca tega meseca naj bi vzdrževalci regionalne ceste spremenili nekatere vertikalne prometne signalizacij e - Na določenih mestih iz 50 na 90 km/h
TatjanaP odgoršek
Prometna ureditev na cesti Vele-nje-Šmartno ob Paki skozi naselje Lokovica je deležna zelo veliko polemik in hude krvi pri uporab-
je ocenjujejo, da prometna ureditev ni ustrez na.
Na nedavni seji so svetniki občine Šmartno ob Paki dejali, da mnogi vozniki ne vedo, od kod do kod je omejitev 50 km/na h in kje lah-
da nekateri vozniki sedaj peljejo manj kot 50 km/h, možnosti, da bi jih drugi prehiteli, pa zaradi kratkih pasov glede omejitve ni. Kolone ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah so neizbežne.
Pov ečjem deluc es te čezL okovico sedaj tudi do9 O km/h
nikih ceste treh dolin: Šaleške, Zgornje in Spodnje Savinjske doline. Sploh tisti, ki se po cesti vozijo v službo in nazaj vsak dan. O prometni ureditvi so spregovorili tudi na sejah sveta Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tukajšnji ljud-
ko vozijo več. Omejitev na 50km/h na večini dolžine ceste jim je nerazumljiva, saj je - na primer - skozi strnjeno naselje Pesje možno voziti 60 km/h, skozi naselje Lokovica, kjer je le nekaj hiš, pa še te niso čisto ob cesti, pa 50. Dogaja se to,
^mAROVAN^^^
Vsi, ki boste obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) in ste v zadnjem letu Imeli 50-odstotnl bonus, ste odslej upravičeni do 55 % bonusa.
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
/t v' v v» •
Saša ze živi
Mira Zakošek
Začenjajo se poletne kulturne prireditve. Podrobno jih predstavljamo v brošuri Poletje v Šaleški dolini, ki je priloga današnje številke Našega časa.
Zakaj takšna prometna ureditev in ali jo nameravajo spremeniti tako, da se bo po cesti skozi naselje Lokovica promet odvijal tekoče, normalno, a kljub temu varno, smo v torek minuli teden povprašali na Direkciji RS za ceste.
Nina Rangus iz službe za odnose z javnostjo na direkciji je v odgovoru na zastavljeno vprašanje zapisala, da so predstavniki direkcije in Prometnega inšpektorata RS v začetku letošnjega maja opravili terenski ogled vertikalne prometne signalizacije na regionalni cesti R2-426/1269 Pesje-Gorenje. "Na podlagi omenjenega ogleda je bil pogodbenemu vzdrževalcu državnih cest že izdan nalog za spremembo vertikalne prometne signalizacije, kjer je bila ta neustrezna. Na določenih mestih bo tako hitrost povišana iz 50 km/h na 90 km/h, ponekod bo ostala dosedanja omejitev hitrosti, na nekaterih mestih pa bo dovoljena hitrost vožnje 70 km/h, odvisno od elementov ceste in dejstva, ali gre za naselje ali ne."
Nina Rangus je še zapisala, da naj bi novo prometno ureditev na cesti skozi Lokovico uredili do konca tega meseca, a se je to zgodilo dan po prejetem odgovoru (minuli petek). Še dokaz več, kako se dajo stvari hitro in enostavno urediti, če je za to volja.
Ena ambicioznejših točk programa trenutne vlade je uvedba pokrajin. A se ji je pri prvem poskusu zalomilo, zato smo v nedeljo volivci povabljeni na tako imenovane posvetovalne referendume, na katerih bo vlada iskala odgovor na vprašanje, kakšno je naše mnenje o pokrajinah. Vladna koalicija se je odločila, da o številu pokrajin ne bomo odločali. Izrekli se bomo le o tem, ali si želimo, da se na določenem območju pokrajina ustanovi. Vpetih volilnih območjih pa se bodo izrekali še o predlaganih imenih pokrajine. Vsaka izmed predvidenih pokrajin je torej določena kot lastno referendumsko območje. Volivci znotraj vsake pokrajine se odločamo, ali se strinjamo z ustanovitvijo pokrajine, v katero naj bi sodili. Zakaj na referendumih glasovati za ali proti in ali se bo s pokrajinami vendarle začel dolgo pričakovani proces decentralizacije države, pa je tisto vprašanje, zaradi katerega sta si tokrat skočili v lase opozicija in koalicija. Naraščanje razlik med slovenskimi regijami je vse bolj občutno in vlada zatrjuje, da je osnovni cilj uvedbe pokrajin decentralizacija države in pospešitev razvoja. Po njenem mnenju je regionalizacija najboljši možni korak, da se razlike med življenjem v različnih delih Slovenije čim prej zmanjšajo in končno izenačijo. Iz državne naj bi se na pokrajinsko raven preneslo preko 1,3 milijarde evrov sredstev. S tem denarjem pa naj bi upravljala pokrajinska administracija, ki bi bila tudi bolj avtonomna. V službi vlade za lokalno samoupravo so že pripravili okvirne izračune o prenosu kadrov na pokrajine, pri čemer so predvideli, da se število zaposlenih ne bo povečalo. Iz državne uprave naj bi na pokrajinski nivo prešlo 4200 zaposlenih. Od tega na Sašo 150. Ta naj bi za delovanje prejela tudi 31,8 milijona evrov od tega 15,1 milijona za razvojne projekte in investicije.
Opozicija decentralizaciji seveda ne nasprotuje, vendar pa jo poleg števila pokrajin motijo še nekatera bolj vsebinska vprašanja. Tako med drugim poudarja, da nova pokrajinska zakonodaja in spremembe financiranja občin ne prinašata celovite in nujno prepot-rebne decentralizacije države in s tem kakovostnega nadaljnjega razvoja lokalne samouprave, ampak le navidezno decentralizacijo, saj se vpliv države na lokalno samoupravo in odvisnost lokalne samouprave od države povečuje in ne zmanjšuje. Opozarjajo tudi, da bi morali biti javno dostopni finančni, kadrovski, premoženjski, prostorski in drugi podatki ter izdelane ustrezne analize glede variant števila bodočih pokrajin.
Tudi v našem okolju so mnenja različna, a vsi župani podpirajo ustanovitev Saše, kije že dolgoletna želja. Župani in številni gospodarstveniki so tudi mnenja, da sije hiter bodoči razvoj brez nje težko predstavljati, in zato pravzaprav ta pokrajina že živi. Po njej so že imenovane nekatere institucije, veliko pa je tudi neformalnega povezovanja. Zato velja njeno oblikovanje, ne glede na politična trenja, podpreti.
Golte v večinski lasti Premogovnika
Turistični center Golte se je zadnja leta uspešno razvijal in tudi pozitivno posloval ter postal pomembna točka združevanja interesov vseh občin savinjsko-šaleškega območja. Vendar pa potrebujejo za uspešen nadaljnji razvoj večja vlaganja, kijih v sedanji lastniški strukturi niso uspeli udejanjiti. Delničarji (njihova struktura se ne spreminja) so bili zato zelo veseli odločitve, daje polovični delež, kije bil doslej v rokah italijanskega lastnika, odkupila hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje PV Invest.
»S to kapitalsko konsolidacijo se ustvarjajo temeljni pogoji za nadaljnji razvoj centra Golte. Družba PV Invest si v sklopu Savinjsko--šaleške regije tudi drugače prizadeva za povezovanje in sodelovanje preko različnih projektov v gospodarstvu in turizmu. Prepričan sem, da gre za dobro naložbo, s katero v nekoč tradicionalno industrijskem okolju izvajamo postopno diverzifikacijo dejavnosti tudi na področja, ki niso neposredno povezana s premogovništvom in od katerih pričakujemo dobre poslovne rezultate ter predvsem ustvarjanje novih delovnih mest,« je dejal ob prevzemu direktor PV Investa Drago Potočnik, kije ob tem zagotovil tudi hitrejši in uspešnejši razvoj, predvsem pa takojšnja vlaganja v nočitvene in žičniške zmogljivosti.
imz
9770350556014
"»HAS
lokalne novice
Znani uradni rezultati volitev
Regija SAŠA - Volilna komisija Kmetijsko gozdarske zbornice je objavila uradne rezultate volitev v organe zbornice. Kot smo že poročali, sta bila iz 12. volilne enote Slovenj Gradec v svet zbornice iz regije Saša izvoljena Andrej Presečnik iz Gornjega Grada, ki je kandidiral na listi Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza, in Sonja Arlič iz Škal, kandidatka Kmečke liste - društva za razvoj kmetijstva in podeželja.V svet območne izpostave Slovenj Gradec z liste Društva SKZ - slovenske kmečke zveze - Stanko Zagožen z Ljubnega ob Savinji in Silvester Mežner iz Florjana pri Šoštanju, s Kmečke liste - društva za razvoj kmetijstva in podeželja Janko Arlič iz Škal in Jožef Rakun z Ljubnega ob Savinji. Z liste Društvo glas dežele pa Janez Herlah iz Mozirja. V odbor območne izpostave Velenje so bili izvoljeni Jože Ročnik iz Zavo-denj, Ladislav Hrastnik iz Slatin pri Šmartnem ob Paki, Anton Pečeč-nik iz Velenja in Jožica Rotnik iz Raven pri Šoštanju.
mtp
Zveza slovenskih častnikov Velenje
Velenje,11. junija - Območno združenje slovenskih častnikov Velenje je imelo v Šmartnem ob Paki letno konferenco, na kateri so analizirali delo v preteklem letu ter potrdili program dela in finančni načrt za letošnje leto. Program dela ZSČ Velenje je bogat, temelj pa tvorijo tri tradicionalne aktivnosti, ki so prepoznavne v državnem prostoru in temeljijo na sodelovanju z ZSČ in SV: to so smučanje in streljanje na Golteh, ki je tudi državno prvenstvo, pohod na Goro Oljko in srečanje v Lajšah s Prislanovim memorialom.
Da je organizacija izjemno aktivna in so njeni člani vključeni tudi v številne druge družbene aktivnosti, priča dejstvo, daje predsednik ZSČ polkovnik Miha Butara podelil priznanja članom, ki so se s svojim delom še posebej izkazali. Visoka priznanja so prejeli: Marjan Lampret, Srečko Gračner, Ivo Gorogranc, Anton Brodnik, Martin Budna, Stane Tajnšek, Dušan Ajtnik, Janko Avberšek, Alojz Podgoršek, Marko Bau-man, Janko Meže, Karel Drago Seme, Stane Vodovnik, Marjan Knez. Najvišje priznanje, ZSČ plaketo, pa je prejel Matjaž Klemenčič.
Dan prometne varnosti v Šoštanju
Šoštanj - V petek, 20. junija, bo pred Osnovno šolo Šoštanj potekal dan prometne varnosti. Organizira ga Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Šoštanj v sodelovanju z Osnovno šolo Šoštanj in Policijsko postajo Velenje.
S prireditvijo želijo pred počitniškim in dopustniškim časom opozoriti vse udeležence prometa, kako pomembna je varnost.
V dopoldanskem času bodo potekale aktivnosti, namenjene osnovnošolcem, od 16. ure dalje pa vsem prebivalcem občine Šoštanj. Otroci do 12 let se bodo lahko na poligonu sami preskusili v vožnji po mestnem vrvežu, predstavili bodo policijsko, reševalno in gasilsko vozilo, policist na motorju bo pokazal nekaj spretnostne vožnje, predstavljen pa bo tudi zaletavček. Nato bo potekal bo shod motoristov.
Javna razgrnitev načrtov za Staro Velenje
Velenje - Tudi v Našem času smo že obširno poročali, da naj bi staro mestno jedro pod Velenjskim gradom spet doživelo razcvet in popolno prenovo. Kakšni so načrti prenove, je te dni vidno v prostorih Urada za okolje in prostor MO Velenje, kjer poteka javna razgrnitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za Staro Velenje. Namen javne razgrnitve je seznanitev krajanov s predlaganimi spremembami, nanje pa lahko do petka, 27. junija, podajo tudi pripombe in predloge.
mbš
Novi proizvodni prostori Vegrada
Šoštanj - 20. junija bo Vegrad na Kajuhovi 12 predal namenu nove proizvodno-skladiščne prostore poslovne enote ALU in PVC. S tem uresničujejo pomemben korak na svoji razvojni poti.
Turistični teden dobro sprejet
Prve štiri prireditve kljub slabemu vremenu dobro obiskane - V ponedeljek okrogla miza o strategij i razvoj u turizma v Velenju in Šaleški dolini
Velenje, 14. junija - Kljub zelo neugodnemu vremenu v preteklih dneh je prvi turistični teden, ki so ga pripravili v Turistični zvezi Velenje, z obiskom prireditev zadovoljni. V soboto dopoldne so se regijske in občinske Turistične zveze iz Slovenije predstavile na 8 stojnicah in na priložnostnem odru pred
V Zdraviliškem domu smo si ogledali razstavo ročnih del.
Ponedeljkove okrogle mize in posveta z naslovom "Turistične razvojne priložnosti MO Velenje, Šaleške doline in turistične regije SAŠA" se je udeležilo 50 turističnih delavcev in občanov. Smernice za
Na osmihs tojnicah predC entrom Nova so se vs obotop redstavljaleT urističnez veze in društva iz vsehk oncevS lovenije.P ripravili so tudi leps premljevalnip rogram.( foto: vos)
Novo. Dogajanje je spremljalo veliko Šalečanov, ki so se pomudili tako na stojnicah kot uživali v kultur-no-zabavnem programu, v okviru katerega so se vrstili nastopi zanimivih skupin z različnih koncev države.
Kljub dežju je bilo v soboto zvečer v gostišču Lipa v Šaleku veliko obiskovalcev. Na prireditvi Večer pod Lipco so uživali ob ljudskih pesmih. Kolesarjenja od Velenja do Dobrne in nazaj se je v mrzlem nedeljskem dopoldnevu udeležilo 24 kolesarjev.
izdelavo strategije razvoja turizma sta predstavila doc. dr. Maja Uran iz Turistike, Visoke šole za turizem iz Portoroža, in Dejan Podgoršek, pomočnik direktorja STO. O društveni dejavnosti je spregovoril podpredsednik TZ Slovenije Štefan Dravec.
Prvi turistični teden se bo končal z bogatim vikendom v TRC Jeze ro, ko bo tri veče re zapo re do ma potekala Noč ob jezeru.
■ bš
Podp ustimg radom
Zavzemi se za Smrekovec
V Kulturnem domu v Črni na Koroškem sov torek zvečer predstavili delo, ki so ga opravili v projektu Zavzemi se za Smrekovec, katerega nosilec je Naravovarstvena zveza Smrekovec.
Na prireditvi je uradno izšel nov vodič o poteh, ki vodijo na Smrekovško pogorje. To so planinske poti iz Šoštanja, Črne in Ljubnega ob Savinji, torej iz treh dolin, ki jih združuje edinstvena narava Smrekovškega pogorja. Prireditev so pripravili učenci in mentorji šole iz Črne, s svojo točko pa so nastopili tudi učenci šoštanjske šole.
Prenova fasade na podružnični soli v Topolšici
Občina Šoštanj bo pričela prenavljati fasade na podružnični osnovni šoli v Topolšici in telovadnici ob njej. Skupaj s to prenovo bodo uredili tudi ograje in zunanje stopnišče stavbe. Občina Šoštanj je na osnovi javnega razpisa izbrala najugodnejšega izvajalca, to je podjetje Cigrad, d. o. o.. Dela bodo izvajali v času šolskih počitnic, tako da pouk ne bo moten. Za otroke vrtca, ki imajo tam svoje prostore, bo poskrbljeno.
O izločitvi enote vrtca
Najbrž Šoštanjčani ne bodo imeli nič proti začetku postopka izločitve enote vrtca Šmartno ob Paki iz javnega Vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Šoštanj, a formalnostim je treba zadostiti. O tem bodo namreč sklepali na današnji (19. junij) seji občinskega sveta. Spremembo organiziranosti otroškega varstva si želijo v Šmartnem ob Paki.
■mkp
Zakaj (se) v nedeljo sploh gre
Zapravljanje denarj a ali korak k decentralizacij i - Ponekod čisto, drugod bi drugače - Napad na Slovenij o - Orožarske puščice tudi proti osemkolesnikom
Eni po terenu propagirajo: v nedeljo vsi na referendum! Drugi pozivajo ljudi: ostanite doma! In treba je reči, da so zaradi taki skrajnih mnenj nekateri ljudje zbegani. Take, ki imajo ljudi, ki tvorijo vrhove strank, za učene ali vsaj umne. Pa naj bi že vedeli, za kaj pri takem referendumu gre in zakaj naj bi se na nedeljski referendum res šlo. Ob opozorilih nekaterih opozicijskih strani, da gre pri tem izjasnjevanju le za zapravljanje denarja, pa nekateri celo menijo, da bodo državi kaj prihranili, če ne bodo odšli na referendumsko mesto. Res so mnogi zmedeni. Dolgo so poslušali, tudi od takih, ki referendumu zdaj nasprotujejo, da je ustanavljanje pokrajin še kako dobro za enakomernejši razvoj, zdaj pa jih naenkrat taisti pozivajo k bojkotu. Po kmečki logiki tu nekaj ne gre skupaj. Edino, kar verjetno le verjamejo, je, da bodo ljudje sicer odločali, odločili pa bodo tako in tako "oni zgoraj". Bo pač tudi v tem primeru veljalo nekaj podobnega, kot pravi star pregovor: ljudje obračajo, državni zbor bo obrnil. Zdaj se ve, kdo ima v njem večino. Saj so se zadnji čas tudi v Novi Sloveniji menda poenotili, da bodo podprli sedanji predlog preoblikovanja države. Pa čeprav tudi njim tako veliko pokrajin včasih ni bilo všeč. Sicer pa eni pravijo, da rezultatov tega posvetovalnega referenduma niti ne bo mogoče prav uporabiti. Na območjih, kot na primer našem, je stvar enostavna. Tako na vzhodu dosedanje skupne regije kot na našem koncu med ljudmi problemov glede ustanovitve dveh pokrajin menda ni (več). Za nekatere se bodo uresničile dolgoletne sanje, da se bosta ločila največ-
ja centra, Celje in Velenje. In končno naj bi se utrdila naveza, ki jo že dolgo navajamo tudi v nadnaslovu te rubrike. A kaj pomaga volja ljudi, če bi se poslanci odločili drugače. V primeru, da pokrajine na seji državnega zbora zdaj ne bodo "šle skozi", se lahko uresniči napoved resornega ministra Žagarja, da pokrajin še dolgo ne bomo imeli. Kaj to pomeni za enakomernejši razvoj države, lahko le ugibamo. Da ga je moč doseči tudi na druge načine, je seveda tudi mogoče, vendar je vseeno vse več odločitev odvisnih od državne birokracije. Pa tudi poslanci bodo v tem primeru zadržali svojo moč strankarskega pritegovanja denarja na svoja območja. Saj vemo, kdor je pri koritu, lahke izbrska tudi kaj zase oziroma svoje območje. Tako je bilo in je. Bolj kot na območjih, kjer naj bi bilo vse čisto, je tam, kjer se tudi ljudje ne strinjajo s ponujeno rešitvijo. Kot na Primorskem ali v veliki obljubljanski oziroma osrednjeslovenski pokrajini, ki naj bi segala ves od avstrijske do hrvaške meje. No, tukaj tudi koalicija priznava, da so možne spremembe in delitev.
Ob tem, ko eni "napadajo" enotnost Slovenije v želji, da dosežejo enakomernejšo razvitost in preprečijo nadaljnje odpiranje razvojnih škarij, drugi napadajo Slovenijo, kot je, oziroma Slovenijo danes. Mislim seveda na brošuro, ki so jo te dni dobile slovenske družine. Vlada pravi, da gre za prikaz razvoja in uspehov naše države, osti z opozicijskih vrst opozarjajo na barve in vsebino in menijo, da gre za predvolilno akcijo največje koalicijske stranke. Tisti, ki brošure nismo dobili ali je niso hoteli prebrati, lahko le sledijo kritikam, kijih slišijo ali berejo. In verjamejo, ali pa ne. Še vedno pa se tudi niso utišale kritične besede na račun dveh orožarskih komisij, v eni katere je močno glasen tudi "-naš"poslanec Cvikl. In ob teh kritikah se pogosto omenjajo tudi osem-kolesniki in Patria, pa se zato malo nelagodno, čeprav nič krivi, počutijo tudi v Gorenju, ki v šoštanjski tovarni opravlja ta posel. Komisije naj bi počasi sklenile delo, a orožarske posle bodo gotovo mnogi pogrevali tudi v predvolilnem času. Tedaj vse prav pride, saj mnogi tedaj streljajo z velikimi topovi.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
mz

GOSPODARSTVO
Dve novi viseči lokomotivi
V času, ko mineva četrt stoletj a, kar j e velenjski premogovnik pridobil prve viseče lokomotive, so predali namenu dve najsodobnejši Scharfovi
MiraZ akošek
Velenje, 12. junija - V Premogovniku Velenje, ki sodi med največje in najbolje opremljene podzemne Premogovnike v Evropi, so v centralni remizi visečih diselskih lokomotiv zagnali novi viseči diesel lokomotivi DZ 1800 2+2 Scharf. Ob tej priložnosti so pripravili slovesnost, ki smo se je udeležili tudi novinarji.
odkopanega premoga pomeni množico vzporednih dejavnosti, ki omogočajo pridobivanje premoga in njegov transport na površino. V tem trenutku obvladujemo okoli 56 kilometrov podzemnih prostorov in premogovnik predstavlja kompleksen logistični proces. Danes predstavljena dieselska lokomotiva pa predstavlja nosilni steber transportnega sistema."
Viseče lokomotive, trenutno jih
gije ter signalov. Celotna dolžina kompozicije znaša 37 metrov, maksimalna nosilnost tovora pa je 21 ton.
Strojni del vsebuje dizelski motor z varnostno opremo, kije potrebna za uporabo v eksplozijsko ogroženih področjih, hladilne komponente, hidravlično črpalno enoto, rezervoarja za gorivo in hidravlično tekočino, zagonsko enoto ter avtomatsko protipožarno opremo.
t
Dr. Milan Medved predaja lokomotivo strojniku Mihu Reponu
Z osrednjih dvigalom smo se spustili več kot štiristo metrov globoko na koto - 34. To se sliši zelo učeno, a nam je tehnični direktor mag. Marjan Kolenc razložil, da to pomeni, da smo toliko metrov pod morsko gladino. Ti rovi so lepo obdelani, premoga v njih ni videti, namenjeni pa so navezavam do odkopnih delovišč. Preko njih oskrbujejo delovišča, ki so še nekoliko globje.
Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je ob predaji lokomotive strojniku Mihu Reponu, ki jo je s pono som takoj " zagnal" in povzročil v prostoru velik hrup, med drugim dejal: "4 milijone ton
obratuje devet, so namenjene transportu materiala in ljudi. Zasnovane so posebej za obratovanje v rudnikih s podzemeljsko eksploataci-jo v eksplozijsko nevarnih področjih. Členkasta izvedba dieselske viseče lokomotive omogoča precejšnjo gibljivost v jamskih prostorih in razstavitev v posamezne transportne enote. Seveda so novi lokomotivi v premogovnik prepeljali po delih in jih tam sestavili. Sestavljeni sta iz strojnega dela, hladilne enote, štirih pogonov, dveh kabin za voznika, hidravličnih dvižnih gredi za prevoz tovora, mehanskih povezovalnih elementov in napeljav za prenos ener-
Lokomotiva doseže največ 2,4 metra hitrosti na sekundo, premaguje lahko 18-odstotne vzpetine, težka pa je 11 ton. Letno prepeljejo v premogovnik okoli 90 000 vozičkov in steber tega transporta predstavljajo viseče lokomotive.
To pa seveda ni edina modernizacija v letošnjem letu. Dr. Medved pravi, da del opreme obnovijo in nadgradijo vsako leto. Pri tem sledijo najsodobnejšim svetovnim tren dom, kar vse ka kor velja tudi za obe prej omenjeni lokomotivi nemškega proizvaj alca, ki je v tem vodilni na svetu.
Delovnoi ntenzivno,f inančno nekolikos labše
Komunalno podj etj e Velenje lansko l eto sklenilo z izgubo, ki pa ni zaskrbljuj oča -Kljub še bolj zaostrenim pogoj em poslovanja zagotavljali nemoteno in kakovostno oskrbo -Letos začetek novega ciklusa naložb
TatjanaP odgoršek
Velenje, 29. maja - "Minulo leto je bilo za Komunalno podjetje Velenje težko. Delovno je bilo zelo intenzivno, žal pa se to ni v taki meri odrazilo tudi v financah. Ustvarili smo 16,7 milijona evrov prihodkov (leto prej 17,1 milijona evrov), poslovno pa smo leto sklenili z nekoliko slabšim likvidnostnim položajem, ki pa ni zaskrbljujoč. Smo pa zelo zadovoljni, ker smo kljub pomanjkanju denar-
ja zagotavljali uporabnikom svojih storitev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki kakovostno, zanesljivo in redno oskrbo s komunalnimi dobrinami, nekaj denarja pa nam je uspelo nameniti še za obnove in posodobitve ter novogradnje," je na nedavni novinarski konferenci označil lansko leto za velenjsko komunalno podjetje njegov direktor Marijan Jedovnicki.
Jedovnicki je pojasnil, da so se pogoji poslovanja lani še zaostrili, stroški in cene vhodnih materia-
Pokrajine so naša pravica!
Spoštovane občanke in občani Savinjsko-šaleške regije
Nekateri se sprašujete, zakaj potrebujemo pokrajine?
Odgovor je preprost. Ker je država preveč centralizirana in je s tem onemogočen enakomeren razvoj posameznih regij.
Kdo vse podpira ustanovitev pokrajin?
Projekt ustanovitve pokrajin podpira velika večina občinskih sve tov in mno gi župa ni. Med nji mi so tudi čla ni opo zi -cijskih strank, kot so župani mestnih občin Ptuja, Velenja in Nove Gorice. Uvedbo pokrajin pa je s podporo pokrajinski zakonodaji podprl tudi Državni svet ter Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, saj se vsi zavedajo pomena regionalizacije za enakomernejši razvoj Slovenije. Z referendumom bo tako na mizi še zadnja in najbolj demokratična možna odločitev za pokrajine.
Kakšna bo pokrajina SAŠA in kaj z njo pridobimo?
Savinjsko-šaleška pokrajina bo nastala na območju 10 občin in bo imela 62 tisoč prebivalcev. V pokrajini bo možno najmanj 15 mio EUR letno nameniti za razvoj pri skupnem proračunu 32 mio EUR, ki bodo prenesena iz državnega proračuna na pokrajino. To ni malo denarja za razvoj naše pokrajine. S tem denarjem se bo dalo veliko postoriti za naše boljše življenje: od Logarske doline, pre ko kmeč kih nase lij, mest nih in trških jeder, do pode želj -skega obrobja Šaleške doline. Očitki, da bo pokrajina porabila večji del denarja za dodatne zaposlitve oziroma dodatno birokracijo, ne držijo. Ni dodatnih zaposlitev v pokrajinsko upravo, ne strankarskih in ne katerih koli drugih, ker bodo v pokrajinsko upravo premeščeni uslužbenci iz državne uprave. To pri tem projektu zelo moti poli tič ne nasprot ni ke pokra jin, a tega jav no ne pove do.
Zakaj na referendum in obkrožiti "ZA"
Ker opozicija ni podprla vladnega predloga regionalizacije Slovenije na pokrajine, se je vladna koalicija odločila, da se 22. junija 2008 izvede referendum, ki bo jasno izrazil voljo ljudi. In ta volja mora biti za politike zavezujoča. Upam, da je v politiki vsaj še toliko morale in etičnosti, da s tem ne bo težav.
Referendumska dilema: Ali regionalizacija Slovenije DA in s tem enakomeren in hitrejši razvoj vseh regij ali regionalizacija NE in s tem nadaljevanje razvojnega zaostajanja regij zunaj centra. Zame in SDS tukaj ni dileme, ker se morajo zaradi boljšega življenja povsod po Sloveniji. regije zunaj centra bistveno bolj razvijati. kot se razvijajo. Torej pokrajine DA in na referemdumu ZA našo SAŠO.
Kaj po referemdumu in kako upoštevati referendumsko voljo ljudi?
Ob pozitivnem izidu referenduma bo opozicijskim poslancem v državnem zboru ponujena možnost ponovnega odločanja. In pričakujem, da bodo voljo ljudi upoštevali in glasovali ZA pokrajinsko zakonodajo. Prav zato je še posebej pomembno, da se prebivalke in prebivalci bodoče pokrajine SAŠE referenduma udeležimo in glasujemo ZA SAŠO. K udeležbi in jasni opredelitvi ZA pokrajine naj vsak povabi tudi svoje sorodnike, prijatelje in znance. V nedeljo, 22. junija, bo za napredek Slovenije pomemben dan. Vsak glas ZA bo namreč pomenil odločitev ZA napredek in enakomernejši razvoj vseh delov Slovenije. In po nedelji, to pričakujem in o tem sem prepričan, bo lahko sleherni državljan in državljanka končno lahko rekel: Pozdravljena. moja pokrajina
Ker so pokrajine naša pravica. je
Mestni odbor SDS Velenje za pravico!
Zato v nedeljo na referendum in obkrožimo ZA SAŠO

Marijan J edovnicki:" Za ureditevk analizacijskega sis te ma in v odo os krbe v višini več kot9 0m ilijonov evrov kandidiramo tudi na razpisihs kladov EU. "
lov, na katere niso imeli vpliva, so rasli. Največji vpliv na slabši finančni rezultat od pričakovanega pa sta imela nadaljnji padec porabe vode (kar za 400 tisoč kubičnih metrov v primerjavi s predhodnim letom, zlasti v industriji, ki zanjo plačuje višje cene kot gospo dinj stva), upad pa so zabeležili tudi v dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odplak."
Da bi se v čim večji meri približali zastavljenim ciljem, so izdelali rebalans poslovnega plana ter sprejeli ukrepe, ki bodo dolgoročno zagotavljali večje obvladovanje stroškov obratovanja in poslovanja glede na razpoložljiva sredstva. "Učinki so že vidni."
Med pomembnejšimi lani uresničenimi projekti pri obnovah in posodobitvah ter novogradnjah je Jedovnicki omenil prvo fazo obno-
ve in posodobitve centralne energetske postaje v vrednosti 2 milijona evrov ter drugo in del četrte faze izgradnje novega vodovodnega omrežja v Vinski Gori. Vrednost lanskih naložb je znašala 10,7 milijona evrov.
Aktivnosti za zagotovitev nemotene, kakovostne in redne oskrbe s komunalnimi dobrinami nadaljujejo tudi v tem letu, v katerem bodo med drugim začeli uresničevati nov naložbeni ciklus. Z njim bodo izpolnili vse zahteve, kijih predpisuje zakonodaja s področja varstva okolja in oskrbe z energijo. V dokumentih za obdobje 2007-2020 so predvideli vlaganja na področju vodooskrbe v višini 52 milijonov evrov, za odvajanje in čiščenje komunalnih odplak 39 milijonov evrov, za ravnanje z odpadki 12 milijonov in za oskrbo s toplotno
energijo najmanj 30 milijonov evrov. "Ker tega denarja ne bomo mogli zagotoviti s ceno, taksami in prispevki ob ceni, smo se prijavili na razpis za pridobitev sredstev skladov EU in proračuna Republike Slovenije. Konec maja smo vso potrebno dokumentacijo in vlogo naslovili na ministrstvo za okolje in prostor, 15. junija pa naj bi jo od tam posredovali še v Bruselj. Lokalne skupnosti bodo morale za naložbe v vodnih dejavnostih zagotoviti blizu 30 odstotkov denarja, kar je pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev, kijih bo možno dobiti samo še v tem proračunskem obdobju EU. Upamo, da bomo razliko pokrili s pridobljenimi nepovratnimi sredstvi," je še poudaril Marijan Jedovnicki.

V nedeljo odločamo tudi o Saši
V nedeljo smo Slovenci znova vabljeni na volišča, tokrat na referendum o pokrajinah, ki predvideva razdelitev Slovenije na 13 pokrajin. Med temi je tudi Saša, ki si jo v Savinjsko-šaleškem okolju že dolgo želimo. Podpirajo jo vsi župani, tudi tisti, ki niso pristaši referenduma. Poglejmo, kaj pravijo o referendumu in Savinjsko-šaleški pokrajini nekateri župani, politiki in gospodarstveniki!
Regija že deluje
Dr. Milan Medved, predsednik sveta za razvoj Saša regije: »Občine Savinjske in Šaleške doline so že sedaj med seboj vsebinsko povezane. To dokazujemo že nekaj
let z različnimi vsebinskimi projekti, pa tudi načrti. Ne glede na formalne odločitve, tukajšnji gospodarstveniki menimo, da je takšna zaokrožena celota za nas zelo pomembna. To dokazuje tudi udeležba članov na odboru za razvoj Saša regije, ki smo ga ustanovili pred 6 meseci. V njem sodelujejo tako poslanci različnih političnih strank, župani vseh občin, pa tudi vodilni predstavniki gospodarskih družb. Trenutno sta pred nami dva zelo pomembna projekta, in sicer umestitev hitre ceste ter skupno načrtovanje turističnih zmogljivosti in dopolnjevanje turističnih programov. Eden takšnih je gorskoturistični center Golte, pri katerem je bilo kar nekaj dilem, kako naj bi se razvijal v prihodnosti, a danes lahko trdimo, da je to eden od projektov, ki je povezal celotno Saša regijo. Menim, da je Savinjsko-šaleška pokrajina nujna in da bi bilo dobro, da se tudi formalno zaokroži kot samostojna. Seveda pa bomo, ne glede na te odločitve, vsebinsko in gospodarsko povezovanje teh območij nadaljevali.«
Potrebujemo skladnejši razvoj
Drago Koren, poslanec NSi: »Glede na to, da je centralizacija v Sloveniji zelo močna, sem prepričan, da moramo zagotoviti skladnejši regionalni razvoj. Če
uvedba pokrajin res prinaša decentralizacijo, sem za, čeprav ob tem nisem trdno prepričan, da jih je res potrebno toliko. Podpiram referendum, ker vse kaže, da bi s tem dejansko lahko dosegli skladnejši regionalni razvoj. Dejstvo je, da ostajajo nekatera območja v Sloveniji še naprej nerazvita in se nikakor ne uspejo prebiti naprej. Volilkam in volilcem svetujem, da na referendumu podprejo uvedbo pokrajin, saj mislim, da če do tega zdaj ne bo prišlo, bo ostala regiona-lizacija kar za nekaj časa zamrznjena.«
Brez Saše ne bo razvoja
Franc Sever, predsednik območne SDS: »Več kotjas-no je, da je treba iti na referendum in podpreti oblikovanje pokrajin. Takšno prepričanje se je izoblikovalo na mnogih pogovorih, ki smo jih pripravili na to temo, tudi na ponedeljkovi okrogli mizi, ko smo se sestali tukajšnji politiki, župani in gospodarstveniki s predstavniki vladnih služb in ministri. Enotno je bilo izraženo stališče, da Sašo potrebujemo, da jo želimo, da jo hočemo. Mislim, da je prav, da se referenduma udeležimo, pokažemo, da smo enotni in da organiziranost tudi čim hitreje speljemo. Prednosti je bistveno več kot slabosti, to pa dokazuje tudi dejstvo, da kljub temu, da pokrajine še nimamo, ta preko mnogih povezav že deluje, in to zelo uspešno. Prepričan sem, da nas bo tretja razvojna os še bolj povezala in da se bo celotno območje ob njej hitro razvijalo, seveda če bomo izkoristili priložnost in se odločili tudi za formalno oblikovanje pokrajine.«
Pokrajina pomeni več gospodarskega razvoja
Dr. Cvetka Tinaver, predsednica Savinjsko-Šaleške območne gospodarske zbornice: »Kot veste, je naša
zbornica, še preden je bila samostojna, delovala po vsebinski platformi pokrajine, po njej smo se tudi poimenovali. Ogromno institucij je tukaj nastajalo že v predpripravi na bodočo regijo. To pomeni, da za to obstajajo resnični interesi in da torej regija Saša nastaja iz prakse in ne na kakšni formalni podlagi. Seveda pa potrebujemo tudi formalni okvir. Kot gospodar-stvenica si želim veliko takšnega sodelovanja, lokalnega lobiranja, rada pa bi tudi, da bi bilo gospodarstvo bolj vključeno v načrtovanje in odločanje. Prepričana sem, da bomo imeli za to več priložnosti v bodoči regiji, zato se odločno zavzemam zanjo.«
Referendum je nesmiseln
Bojan Kontič, poslanec SD: »V poslanski skupini SD in tudi v naši stranki že od vsega začetka opozarjamo, da je ta referendum, ki se bo odvil ta vikend, nesmiseln, da gre za manipulacijo z ljudmi, da ne bo dal enoznačnih odgovorov na postavljena vprašanja in da bo zelo težko odločitev volilk in volilcev preliti v zakon, ki bi ustrezal volji ljudi. Ocenjujem, da je namen predlagateljev tega izsiljenega referenduma predvsem to, da se s pomočjo manipulacije, različne interpretacije rezultatov glasovanja opravi pritisk na posamezne opozicijske poslanke in poslance in hkrati pritisk na poslance vladne koalicije, ki ne soglašajo s sedanjim vladnim predlogom. Ta mandat se
izteka in dejstvo je, da v njem pokrajine ne morejo zaživeti, torej bi bilo bolj logično, da pripravimo kvalitetno zakonodajo in opravimo volitve v pokrajine skupaj z lokalnimi volitvami leta 2010. Bega seveda tudi to, da so vprašanja dvoumna, ljudje ne bodo mogli jasno povedati, ali si želijo regionalizacijo, za koliko pokrajin so ... Odprta ostajajo vprašanja, kakšne bodo pristojnosti pokrajin, kako se bodo financirale. Prepričan sem, da je referendum izhod iz stanja, v katerem se je koalicija znašla s svojim nekon-struktivnim delovanjem. Socialni demokrati smo se ob vseh teh navedenih dejstvih odločili, da je glede na naravo posvetovalnega referenduma prav, da se vsaka državljanka in državljan odloči po svoji vesti. Ali se bo referenduma udeležil in kako bo v njem glasoval. Mi menimo, da je zrelost ljudi v Sloveniji tako visoka, da natančno vedo, o čem odločajo in čemu je namenjen ta referendum.«
Gre za vladno kampanjo največje stranke
Dr. Matej Lahovnik, poslanec Zares: »Regionaliza-cija je smiselna in potrebna samo v primeru, če bodo imele pokrajine na voljo dovolj razvojnih sredstev in
če ne bodo pomenile dodatne birokratizaci-™ je države. Zelo slabo bi bilo, če bi bil edini rezultat tega, da bi nekaj lokalnih politikov našlo zaposlitev v lokalni upravi ali pokrajinskem svetu. Jaz mislim, da naj odločijo volilci po svoji presoji. Mislim pa, da nedeljski referendum tako ali tako ne bo odločal o ničemer, saj ne bo dal jasnega odgovora o tem, kakšne pokrajine, s kakšnimi pristojnostmi in viri financiranja si Slovenci želimo. Po mojem gre za volilno kampanjo največje vladne stranke na stroške vseh
davkoplačevalcev in osebno menim, da bi bilo veliko bolj pametno, če bi štiri milijone evrov, kolikor bo veljal referendum, porabili bolj pametno.«
Pokrajine pomenijo več razvoja
Jakob Presečnik, poslanec SLS: »Do regionalizaci-je Slovenije sem ves čas pozitivno naravnan in se zanjo zavzemam vse od leta 1994, ko so bile ustanovljene občine. Trdim, da je potrebno izvesti tudi ta drugi nivo lokalne samouprave in točno to je tudi predvideno. Pomembno se mi zdi, da je predvideno, da z nivoja države prenesemo številne naloge, pa tudi mnogo denarja in kadrov, ter da sami na pokrajinski ravni odločamo o zadevah, ki pomenijo tudi boljše življenje tukajšnjega prebivalstva. V regiji, za katero se zavzemam, smo že doslej uspeli ustanoviti mnogo institucij, ki uspešno delujejo. Zato svetujem, da gremo v nedeljo v čim večjem številu na volišča in se odločimo za Sašo.«
Radi bi ime li ener get ski sedež
Darko Menih, župan Občine Šoštanj: »V Šoštanju smo za uvedbo pokrajin, ki bodo Slovenijo razvojno bolj uravnotežile. O regionalizaciji bomo govorili tudi na današnji seji in prepričan sem, da se bomo do nje opredelili. Regija je potrebna, na področju njenega oblikovanja imamo že veliko narejenega in velik nesmisel bi bil, če do njenega oblikovanja ne bi
prišlo. Vloženega je bilo ogromno truda, ki daje ugodne rezultate. Občanom svetujem, da se referenduma udeležijo in ga tudi podprejo. Saša regija pomeni veliko prednost tudi za občino Šoštanj. Med drugim bomo dobili regijsko bolnišnico, zagotovo bomo še uspešneje in bolje razvijali zdraviliški turizem in vse, kar
je z njim povezanega v Topolšici. Prav gotovo se bomo tudi gospodarsko bolje razvijali. Želimo si, da bi v Šoštanju dobili tudi energetski sedež, saj je pri nas eden največjih energetskih objektov, ki proizvaja električno energijo za vso Slovenijo in toplotno energijo za velik del tukajšnjega območja.«
Za Sašo regi jo
Srečko Meh, župan občine Velenje: »Seveda mislim, tako kot večina ali vsi župani Saše regije, pa tudi
mnogi drugi, daje regionalizem odgovor na vprašanje, kako enakomerno bolj uravnoteženo razvijati Slovenijo. Z regionalnimi spodbudami bi morda vendarle lahko zmanjšali zaostanek za najbolj razvitimi, predvsem z ljubljansko in še katero drugo regijo. Po drugi strani pa je ta referendum za Sašo pomemben, da izrazimo voljo, da smo zanjo. Mislim sicer, da je referendum nepotreben, da bi parlament moral odločiti sam. Še posebej, ker je ta referendum zgolj poizvedovalni in bodo na koncu vseeno odločili parlamentarci. Po svoje je to že volilna kampanja. A referendum je tukaj, zato predlagam občanom, da se ga udeležijo in glasujejo za regijo Saša.«
Številne priložnosti in izzivi
Anka Rakun, županja Ljubnega ob Savinji: »Regionalizacija je velika priložnost in izziv za nas občine. Pokrajine predstavljajo most med državo in občinami. Ko smo ustanavljali nove občine, smo bili do tega nezaupljivi, danes pa ga najbrž ni, ki bi dal svojo občino. Prepričana sem, da bo tako tudi s pokrajinami. Z njimi bomo pridobili odločanje, ki je doslej potekalo le na državni ravni, že občine pa dokazujejo, koliko bolje in učinkoviteje lahko prisluhnejo in se odzovejo na želje in potrebe krajanov. To bo torej nova vez, most med občino in državo. Poleg tega pa so mi avstrijski kolegi povedali, da organizirani v pokrajine bolje in uspešneje izkoriščajo evropska sredstva. Pokrajine pa bodo priložnost tudi za to, da bodo v njih dobili delo naši mladi. Prednosti je veliko in komaj čakam, da do njih pride.«
Enotni v podpori Saši
Velenje, 16. junija - Vladaje pripravila srečanje z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja Savinjsko-Šaleške pokrajine o novih razvojnih izzivih Slovenije, o tem, kaj prinaša regijska razdelitev Slovenije na pokrajine in katerih priložnosti ne bi smeli zamuditi. Predstavili so vladni predlog regijske zakonodaje, po katerem bo prejela Saša 31,8 milijona evrov. Od tega bi za izvajanje rednih nalog namenili 16,7 milijona, za razvoj-
ne projekte in investicije pa 15,5 milijona evrov. Iz državne ravni naj bi na regijo prenesli okoli 150 delovnih mest. Ministrici Zofija Mazej Kukovič in Marjeta Cotman ter minister dr. Ivan Žagar so poudarili, da bodo pokrajine zapolnile vrzel med občinami in državo ter samostojno opravljale pomembne naloge s področja razvoja, rabe sredstev na področju okolja in prostora, prometa, gospodarstva, kmetijstva, izobraževanja, zdravja, zapo-
slovanja in kulture. Prav tako bodo skrbele za enakomeren razvoj celotne pokrajine in pripravo pokrajinskih projektov, ki se sofinancirajo iz evropskih sredstev. Pri tem naj bi bile uspešnejše, kot je bila država doslej. Jakob Presečnik, Drago Koren, Mirko Zamernik, Srečko Meh, Darko Menih, dr. Milan Medved, dr. Cvetka Tinaver, Franc Sever in mnogi drugi so se odločno zavzeli za ustanovitev pokrajine Saša v prepričanju, da pomeni to za to okolje uspešnejši nadaljnji razvoj.

M»jfX ri ff&f }
L1
1L
Medp ogovoromp redstavnikovv lade st ukajšnjimiž upani,p oslanci,g ospodarstveniki

GOSPODARSTVO
Gorenje prevzelo nizozemski ATAG
Ob prevzema si veliko obetaj o: uresničitev strategij e hitro rastočega vseevropskega povezovalca v panogi - Stopili na visoki cenovni trg in na trg Beneluksa, kjer so bili doslej le malo prisotni
MiraZ akošek
Velenje, 10. junija - Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in Philip Sluiter
sta podpisala pogodbo o nakupu 100-od-stotnega lastniškega deleža družbe ATAG Europe B.V. Gre za vrhunskega ponudnika gospodinjskih aparatov visokega cenovnega razreda. Gorenje je s tem uresničilo svoj največji prevzem, s tem pa nadaljuje strategijo hitro rastočega vseeevropskega povezovalca v panogi. Posel jih je veljal 150 milijonov evrov.
"Nakup družbe ATAG je zgodovinski mejnik v razvoju Gorenja. S tem Gorenje pridobiva pomemben tržni delež v Bene-luksu, hkrati pa zaokroža nabor svojih blagovnih znamk z blagovno znamko iz najvišjega cenovnega razreda, kar nam bo omogočilo pomembno utrditev položaja
Skupine Gorenje v Evropi," je dejal Franjo Bobinac in ob tem zagotovil, da ta nakup ne bo vplival na zaposlene v proizvodnji Gorenja, saj se ATAG ukvarja le z razvojem, nabavo in prodajo lastnih izdelkov, medtem ko proizvodnjo zagotavljajo preko zunanjih partnerjev. S tem nakupom bo Gorenje pokrilo še zadnjo liso v Evropi in vstopilo na več kot 27-milijonski trg Beneluksa, kjer doslej skorajda ni bilo prisotno. Še posebej ponosni so na pridobitev prestižne blagovne znamke ATAG, ki sodi v najvišji cenovni razred gospodinjskih aparatov, v katerem se Gorenje doslej še ni pojavljalo. Prepričani so, da bo nova družba pomembno prispevala k rasti kazalnikov celotne skupine Gorenje.
Nakup pomeni tudi spremembe v poslovanju Gorenja. Upravi se bo pridružil dosedanji lastnik družbe ATAG Philip Sluiter, ki bo odgovoren za poslovanje skupine Gorenje v državah Beneluksa, razvoj dopolnilnega programa Gorenja in razvoj prestižne blagovne znamke ATAG. Ob podpisu pogodbe je med drugim dejal: "Obe družbi se strateško odlično dopolnjujeta, kar posledično zagotavlja še boljše bodoče rezultate nove povezave. Veselim se novih skupnih izzivov.
Gorenje je kupnino poravnalo z odsvo-jitvijo lastnih delnic (nova lastnica delnic Gorenja se je obvezala, da z njimi ne bo razpolagala štiri leta) ter z najemom kreditov. Računajo, da bo posel v celoti skle-
Kdo je novi članu praveG orenja?
Philip Alexander Sluiter je star 45 let, je poročen in ima tri otroke. Diplomiral je iz strojništva in ekonomije in magistriral iz informacijske tehnologije in poslovnega menedžmenta. Leta 1999 je prejel nagrado kralja Williama za mlade podjetnike, leto kasneje pa je bil podjetnik leta province Gelderland. Do leta 1992 je služboval kot vodja projektov v Continental Can Europe, bil nekaj časa neodvisni podjetnik, nato pa se je ukvarjal s prevzemi in prestrukturiranjem družb v različnih industrijah. Od januarja 2006 je direktor ATAG Europe. Poleg tega je član številnih svetovalnih in nadzornih svetov.
njen do konca meseca, pridobiti morajo namreč še soglasja pristojnega organa za varstvo konkurence.
V Gorenju ocenjujejo, da se bodo zaradi omenjenega nakupa povečali prihodki Skupine Gorenje z lanskih 1,293 milijarde evrov na 1,377 v letošnjem letu in na kar 1,494 v letu 2009. Čisti poslovni izid pa naj bi se skoraj podvojil z lanskih dobrih 23 milijonov na skoraj 43 v letu 2009. Donosnost prodaje se bo povečala z lanskih 1,83 na 2,87 odstotka v letu 2009, donosnost na kapital pa z lanskih 6,71 na 9,13 v prihodnjem letu.
Kakšna družba je ATAG?
Lani so ustvarili 150 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje (to je 14 odstotkov poslovnih prihodkov skupine Gorenje), čisti dobiček pa je znašal 11 milijonov evrov. Zaposlujejo 420 delavcev, večino, kar 90 odstotkov prihodkov, pa ustvarijo s prodajo gospodinjskih aparatov na področju Beneluksa, od tega tri četrtine pod prestižnimi blagovnimi znamkami ATAG, ATNA in PELGRIM (visoki in višji srednji cenovni razred).
Za dividende 6,3 milijona evrov
Velenje, 11. junija - Delničarji Gorenja so na skupščini izglasovali, da namenijo 6,3 milijona bilančnega dobička za izplačilo dividend, kar pomeni 0,45 evra bruto na delnico. Tudi letos so dobili nasprotni predlog KD skladov, ki so predlagali, da bi za dividende namenili kar 10,5 milijonov evrov. Član nadzornega sveta Peter Kobal je ob tem menil, da je sicer razumljivo, da bi vsi radi iztržili več, vendar pa je treba skrbeti za dolgoročen razvoj podjetja. Tudi po besedah predsednika uprave Franja Bobinca bi bila 74-odstotna rast delnice (v primerjavi z lani) previsoka, dodal pa je še, da za borzne špekulacije kratkotrajnega hipa delnice Gorenja niso primerne.
Skupina Gorenja je lani izkazala 15,5 milijonov evrov bilančnega dobička. Poleg izplačila dividend so namenili dobrih 129 tisoč evrov za nagrade nadzornemu svetu, 4,5 milijona za oblikovanje drugih rezerv, prav toliko pa je ostalo nerazporejenega. Delničarji so tudi pooblastili upravo, da 18 mesecev do višine desetih odstotkov pridobiva in osvaja lastne delnice.
■ mz
"»HAS
	II
16,	'1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 11.j unija Petek, 13. junija
Poslanec Janez Drobnič je izstopil iz poslanske skupine NSi, ker mu niso potrdili kandidature za državnozborske volitve.
Obrambno ministrstvo je objavilo dokumentacijo o nakupu patrij, iz katere je razvidno, da so ponudbeni in pogodbeni garancijski pogoji enaki. Dokumentacijo so v celoti objavili v skladu z odločitvijo Rotisa o umiku oznake poslovne skrivnosti z dela pogodbene in ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na garancijske pogoje, in v skladu z določitvijo ministrstva, da se istočasno umakne tudi oznaka tajnosti stopnje interno z istega dela pogodbene dokumentacije.
Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb je obravnavala suma okužbe dveh ljudi z bakterijo legi-onelo, ob tem pa so iz izolske bolnišnice sporočili, da ni mogoče potrditi, da je eden od ljudi umrl zaradi okužbe z legionelo. Preiskava nazadnje odvzetih vzorcev je še pokazala, da v bolnišnici ni te bakterije.
Člani sodniškega društva so na izrednem občnem zboru sklenili, da 1. julija začnejo novo stavko. V primeru neizpolnitve zahtev bodo stavko oktobra zaostrili.
Izvedeli smo, da bo Dars uporabo vinjet na avtocestah nadzoroval z 20 srebrnimi kombiji. Na njihov
J¥
T 1 *


l T " as -
Sindikatija vnegasek torja so sp odpisomk olektivne pogodbe zaključili dolga pogajanja.
Sindikati javnega sektorja so z vlado podpisali kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev ter anekse h kolektivnim pogodbam. Kolektivne pogodbe za okoli 150.000 javnih uslužbencev pomenijo vstop v nov plačni sistem s 5. septembrom, ko se bodo plače predvsem zaposlenim v kulturi in zdravstvenih dejavnostih občutno povišale. Podpisa se je poleg pristojnih ministrov in predstavnikov sindikatov udeležil tudi premier Janez Janša.
Ameriški predsednik George Bush je v Nemčiji znova poudaril, da bi moral Iran ustaviti svoj program bogatenja urana.
Četrtek, 1 2.j unija
*	S	J
Potem ko je v nabiralnike slovenskih gospodinjstev prispela zloženka Slovenija včeraj, danes, jutri, so se odzvali v opozicijskih strankah. Gregor Golobič, Zares, je napovedal, da razmišlja o prijavi primera Računskemu sodišču, saj gre, kot meni, za samo re kla mo stran ke SDS.
Vlada je na seji sprejela predloga sprememb zakona o zavarovalništvu in zakona o trgu finančnih inštrumentov.
razpis za dobavo vozil sta se prijavila dva ponudinka, Porsche Slovenija in podjetje Dat-Con iz Polzele. Prvi ponudnik je postavil ceno 888.130 evrov, drugi pa 1.082.600 evrov. Obe podjetji sicer ponujata 48-mesečni garancijski rok.
Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da imajo osumljenci v Guanta-namu pravico do zahteve o presoji zakonitosti njihovega pridržanja. Vrhovni sodniki so zgodovinsko odločitev, da imajo teroristični osumljenci v Guantanamu enake pravice kot ameriški državljani, sprejeli tesno, s petimi glasovi za in štirimi proti. Če bodo sodniki odločili, da so bili osumljenci pridržani nezakonito, jih bodo morali izpustiti na svobodo. Odločitev sodišča je nov udarec administraciji predsednika Georgea Busha.
NaO toku so bili spet prisiljeniu vestip reiskavo.
Britanski Scotland Yard je uvedel preiskavo, potem ko so na nekem vlaku v Londonu odkrili zaupne vladne dokumente o Al Kaidi. Na vlaku so našli dva tajna dokumenta o teroristični mreži z oznako strogo zaupno, ki sta bila nato predana britanski televiziji BBC. Dokumenta sta bila v lasti visokega predstavnika tajnih služb.
Kanada se je uradno opravičila staroselcem za prisilno vključitev 150 tisoč njihovih otrok v šole, kjer so bili številni zlorabljeni. »Kanadska vlada se iskreno opravičuje in prosi odpuščanja staroselce, ker jih je popolnoma zapustila. Žal nam je,« je kanadski premier Stephen Harper dejal v parlamentu, kjer so bili poleg poslan cev zbra ni tudi predstavniki staroselskih ljudstev.
Irci niso za Lizbonsko pogodbo.
Evropa seje spraševala, zakaj vlada na Irskem takšen skepticizem do Lizbonske pogodbe. V Sinn Fei-nu so povedali, daje pogodba slab posel za Irsko, saj naj bi zmanjšala njeno politično moč, oslabila oz. zamajala njeno nevtralnost, prinašala pa naj bi tudi spremembe na slab še za gospo darstvo in pravi ce delavcev.
Sobota, 14.j unija
Vozniki so na nekaterih glavnih slovenskih prometnicah doživeli neprijetno presenečenje - gnečo. Najdaljša kolona vozil - dolga kar pet kilometrov in pol - je popoldne nastala pred cestninsko postajo Log proti Ljubljani, več kot 4 kilometre dolga kolona vozil pa je bila tudi na primorski avtocesti proti Kopru pred izvozom za Postojno.
Na mariborskem letališču je potekalo slovesno odkritje plošče z novim ime nom. Po novem se bo imenovalo Letališče Edvarda Rusjana.
14. junij, svetovni dan krvodajalcev, so zaznamovali tudi v Sloveniji - krvodajalci iz vse države so
Še predp očitnicami nas je presenetilag neča na cestah.
se srečali v Veržeju v Prlekiji. Na že 19. družabnem srečanju seje zbralo okoli 1700 krvodajalcev, ki so ob tej priložnosti dobili tudi svojo himno.
Izvedeli smo, da bo vlada ribičem, ki so imeli v letu 2007 dovoljenje za gospodarski ribolov in ga tudi izvajali, namenila 100 tisoč evrov enkratne pomoči. Ukrep je bil sprejet zaradi slabšanja gospodarskih razmer v ribištvu.
Afganistanske varnostne sile so ob pomoči tujih iskale več sto zapornikov, ki so pobegnili iz zapora v Kandahaiju.
Nedelja, 15.j unija
Na pobudo Lojzeta Peterleta, prvega slovenskega premierja, so se na gradu Bogenšperk srečali ministri prve demokratično izvoljene vlade. Od 27 članov takratne vlade sta 18 let pozneje v vladi le dva, premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se srečanja nista udeležila, prav tako pa ni bilo takratnega notranjega ministra Igorja Bavčarja.
V	Makedoniji so potekale ponovljene volitve, ki pa so za razliko od volitev pred štirinajstimi dnevi potekale mirno.
Za Kosovo je minil še en zgodovinski dan, saj so podpisali novo kosovsko ustavo. Hkrati s podpisom je ustava tudi začela veljati, na to pa se je ostro odzval srbski politični vrh, kosovski Srbi pa so napovedali, da bodo čez dva tedna oblikovali svojo skupščino.
V	katastrofalnih poplavah, ki so po hudem deževju v zadnjih desetih dneh prizadele jug Kitajske, je umrlo najmanj 55 ljudi. Po podatkih oblasti je bilo okoli 1,3 milijona ljudi prisiljenih zapustiti domove.
Italijanska vojska je severno od Neaplja odprla prvo odlagališče za smeti s tega območja. Odlagališče v kraju Savigno Irpino, ki leži približno 100 kilometrov severovzhodno od Neaplja, je eno od desetih odlagališč, ki naj bi jih po načrtih italijanske vlade premierja Silvia Berlusconija odprli v regiji Kampanja.
Ponedeljek, 16.j unija
Pred sed nik repub li ke Dani lo Türk je razpisal datum državnoz-borskih volitev - te bodo 21. septembra.
Ugibali smo, ali so v Slovenijo res že prispeli finski kriminalisti, ki preiskujejo sum korupcije pri Patrijini prodaji oklepnikov naši državi. Mediji so poročali, da se bodo sestali s tožilstvom in policijo ter se dogovorili o nadaljnjem tesnejšem sodelovanju pri preiskavi.
Slovenski policisti pa so medtem prijeli osum ljenca, ki naj bi dan pred prijetjem zažgal stanovanjsko hišo v Gornji Bistrici pri Lendavi. Osumljeni je bil pridržan, ker je v hiši pri šlo do moč ne eksplo zije, ker naj bi moški izpustil plin, raz-lil bencin in ga prižgal. Motiv za dejanje naj bi bilo ljubosumje.
Cene goriv nam niso všeč.
Spet nas je razburjala novica, da se bodo opolnoči v Sloveniji spremenile cene naftnih derivatov. Kot smo slišali, se bo cena za liter 95-ok tan ske ga ben ci na zvi ša la za 0,019 evra na 1,206 evra, liter 98-oktanskega bencina pa se bo podražil za 0,049 evra na 1,247 evra.
V mestecu Almelo na vzhodu Nizozemske, 150 kilometrov od Amsterdama, je neznanec v mestni hiši ugrabil štiri ljudi. Po navedbah mestne policije naj bi bil ugrabitelj poslovodja sosednje restavracije, kije v sporu z občino izgubila dovoljenje za obratovanje.
Torek, 17. junija
Predsednik republike Danilo Türk je z redom za zasluge odlikoval Lučko Kajfež Bogataj, Andreja Škufco in Katarino Venturini ter Hele no Meden Vrtovec.
Vreme je zagodlo v Posavju, kjer je toča ponekod opustošila poljske pridelke, prav tako pa je poškodovala vinograde, sadovnjake in poljščine v občini Krško. O neurjih so poročali tudi iz Ajdovščine in področja Štajerske.
Policisti so pri nadzoru prometa na ljubljanski obvoznici ustavili voznika osebnega vozila, ki se je nato ustrelil s pištolo. Na PU Ljubljana so pojasnili, da vzrok nenavadnega dejanja ostaja nepojasnjen.
Policisti so bili priča grozljivemu dogodku.
Izrael in palestinsko oboroženo gibanje Hamas sta dosegla dogovor o premirju. Izraelski predstavniki so novico potrdili, a dejali, da še niso prepričani, če je »nasprotna stran glede tega resna«. Predstavnik gibanja Hamas, ki že leto dni nadzira območje Gaze, pa je izjavil, daje prepričan, da bodo vse militantne skupine spoštovale premirje. Pri dogovoru je posredoval Egipt.
žabje*
perspektiva
Globalizacijska
vas
Špela Kožar
Bližajo se počitnice, a sivih celic prvič ne zapo-slujem z iskanjem najboljšega dopustniškega kotička na svetu. Najverjetneje si bom privoščila počitnice »zadnjo minuto«, torej izbor še neizbranega.
Moja najpomembnejša okupacija v življenju so potovanja; spoznavati novosti - kraje, skrite kotičke, obraze, gurmansko ponudbo, način življenja ... Ups, slednje se zdi vsepovsod vse bolj podobno. Celo enako? Da, zahvaljujoč globalizaciji. Ce so bila še pred leti skandiranja proti navidezni enakosti, ko jaz in nek Kitajec postajava »eno«, ko imava podoben dnevni ritem, ko živiva v podobnem okolju, je s skandiran-jem konec. Globalizacija je dejstvo in kultura le še »prestiž«, ko gre za tisto kulturno specifiko, zaradi katere smo si narodnostno različni. Stolpnice, stojala z velikimi oglaševalskimi vabili za zapravljanje, hitenje množice - to lahko doživim v Los Angelesu ali Pekingu ali... Za prvomajske praznike sem si privoščila potapljanje v Egiptu - s klubom smo bili nastanjeni v Hurgadi, ki postaja prepolna turistična postojanka. Hotel pri hotelu, turist pri turistu - hvala za vse »rdeče« ribe ... Obalni »rezorti« so kot povečan Porotorož, kulturno specifiko poudarjajo le še mošeje, redke neasfaltirane poti, pa seveda domačini. A le 20 kilometrov iz Hurgade sploh nimaš več občutka, da si v arab-sko-afriškem svetu. Lokacija se imenuje Laguna, namenjena je petič-nežem, ima lastno televizijo, radio in pristajalno pisto. Rdeče morje so speljali v lagune in iz apartmaja je le še skok na glavo v podvodni svet. Noro! Pa vendar tako zelo neegipčansko. Na kar so Egipčani ponosni!
Tudi slovenski urbanizem postaja globalizacijski - Plečnikove in Rav-nikarjeve arkade bodo dopolnjevale visoke stekleno-svetleče se stavbe. Na kar je župan ponosen.
Globalizacija je načela gospodarstvo, zdaj načenja kulturo. In tako se kaže tudi v vizualni podobi mest. Najbolj pristna ostajajo revna predmestja, najbolj nedotaknjena primitivna ljudstva. A nekatera, kot Masaji, so se že naučila sporazumevati angleško. Navsezadnje se jim spla ča, saj jim turist pla ča.
Tudi eksponati niso več pristni - enake figurice dobim pri Masajih ali v afriški trgovini v središču Ljubljane. Duplikati postajajo »polikati«, nabavljivi kjer koli se nam zahoče. Zakaj bi sploh še potovali? "Iti v neznano" ne predstavlja več posebnega vznemirjenja ob doživetju druge dežele - z vodičem lonely planet v eni in laptopom v drugi roki že odkrivamo deželo, zato se zdi potovanje le še ugotavljanje, ali imajo drugi prav. Ja, tukaj je res lepo! Tujo deželo občutimo le še na tuji koži.
Globalizacija zahteva univerzalnost nas samih; zato nosimo oblačila »made in china«, pijemo kokakolo in gledamo hollywoodske filme. Napovedal jo je že Darwin - obstaja le pravilo močnejšega. Globalizacija je torej naravni pojav in živeti v globalizacijski vasi zato prednost doživetja moje generacije. Generacije, v kateri so kulturne razlike zabrisane, v kateri vsi postajamo eno. Razen močnejšega - ja, Darwin ima prav.
OBVESTILO
Javni natečaj za zasedbo treh prostih delovnih mest Občinski redar bo objavljen na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - Natečaji, razpisi) in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (www.zrsz.si -Aktualna prosta delovna mesta) dne 20. junija 2008.
VNe aplju soo dprli prvo odlagališče zas meti s tega območja.
ZAKLONIŠČE PREPEVA, FESTA BAND - Vele

NASI KRAJI IN LJUDJE
"Skrbimo le za najnujnejše"
Letošnji praznik Občine Gornji Grad bolj v znamenju jubilej ev zavoda in društev -Nadaljnji razvoj v veliki meri odvisen od razpleta z Engom
TatjanaP odgoršek
Od jutri (v petek) do nedelje, 29. junija, bo v občini Gornji Grad nekoliko bolj živahno, kot je sicer. Vzrok za živahnost bodo prireditve, s katerimi bodo zaznamovali letošnji občinski praznik. Osrednja slovesnost - slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta - bo jutri ob 19. uri v kulturnem domu na Bočni.
Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je ob tej priložnosti povedal, da tudi letos večjih otvoritev ne bo, čeprav jim tudi posodobljena regionalna cesta Kropa-Bočna, ki jo bodo predali svojemu namenu, predstavlja pomembno pridobitev. Zanjo je občina prispevala blizu 40 tisoč evrov, ostalo je primaknila država. "Letošnji občinski praznik bo minil bolj v znamenju obele-žitve jubilejev, kot je 215-letnica organiziranega šolstva na gornjegrajskem, 100-let-nico delovanja praznuje pašna skupnost
Gornji Grad, beležimo 125-letnico organiziranega gasilstva na gornjegrajskem. To dokazuje, da se občani trudijo vsak po svojih zmožnostih, sam pa upam, da bomo v naslednjih letih lahko njihova prizadevanja obogatili s kakšnimi pridobitvami, da bodo naslednji občinski prazniki glede naložb malo bolj pestri in zanimivi."
Za velike finančne težave lokalne skupnosti, ki ima blokiran občinski proračun, nosi levji delež krivde občinsko podjetje za daljinsko ogrevanje Engo, za katerega teče stečajni postopek. Ob prijavi stečajnega postopka je znašala obveznost občine 1,9 milijona evrov. Prvi narok ni bil uspešen, izgledi za drugega, ki naj bi ga sodišče razpisalo v kratkem, pa - po oceni stečajnega upravitelja - tudi niso najboljši. "Z zadevo se sedaj ukvarja pravna služba. Ocenjujemo, da so storjeni koraki pravi. Je pa težko napovedati izid."
Na vprašanje, kako lahko lokalna skup-
nost s 150 tisoč evri limitiranega proračuna zagotavlja obveznosti do proračunskih porabnikov, omogoča normalno delovanje občine, je Ogradi odgovoril: "Težko. Večji del denarja namenjamo za plačevanje najnujnejših obveznosti, približno 20 odstotkov pa nam ostane za vlaganja. Lani nam je uspelo blizu 400 tisoč evrov, nujno potrebnih za naložbe, izvzeti iz izvršbe. Letos bomo nekoliko lažje "zadihali", saj smo lanski limit s 115 tisoč smeli dvigniti na 150 tisoč evrov." Kot poudarja Ogradi, bo finančno breme Enga pustilo kakšne posledice v nadaljnjem razvoju, saj so potrebe vsako leto večje in zahtevnejše. Največje beležijo v komunalni nadgradnji. Samo vzdrževanje blizu 100 kilometrov lokalnih in približno toliko tudi gozdnih cest je velik strošek, po nujni obnovi kliče osnovna šola, tamkajšnji vrtec ne zagotavlja vseh pogojev po normativih, saj del vrtca gostuje v jedilnici osnovne šole. Velike potrebe so tudi v komunali. "Letos
Priznanja in nagrade
Zlati grb občine bo prejel Franc Poznič, grb občine Mirko Brezovnik, priznanje občine Pepca Smolnikar; Kocbekovo priznanje za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole: Katja Ugovšek, Pia Poljanšek, Maja Zagra-dišnik, Klara Poiškruh; župan bo podelil občinska priznanja še Osnovni šoli Gornji Grad, PGD Gornji Grad, pašni skupnosti Gospodna globača.
Stanko Ogradi: "Na koncu je potrebnovsep tacati."
smo se nameravali prijaviti za pridobitev sredstev na razpis strukturnih skladov, vendar smo ugotovili, da imamo premalo lastnega denarja, zato smo od te namere odstopili. Prijavo pa smo poslali na razpis ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, od koder pričakujemo približno 120 tisoč evrov."
V obljubah do prihodnjega občinskega
praznika je Stanko Ogradi izrazil bolj želje. Med slednjimi je na prednostnem mestu izgradnja sekundarnega voda kanalizacije v Bočni, pripravljajo projektno dokumentacijo za obnovo osnovne šole in izgradnjo prizidka k njej za potrebe vrtca. Izgradnjo naj bi začeli leta 2010. Veliko truda in tudi kar nekaj denarja zahtevajo priprave nekaterih prostorskih načrtov. Povsem odmislili niso zamisli o ureditvi klimatskega zdravilišča, "... želja pa je tudi, da bi končno uredili središče Gornjega Grada. Vse bo odvisno od višine proračuna, kajti vse, česar se lotiš, je potrebno na koncu tudi plačati," je sklenil praznični pogovor župan Občine Gor nji Grad Stan ko Ogra di.
Veselje ob novi cesti
V soboto dopoldne so se nove pridobitve veselili kraj ani treh občin, ki se po cesti vozij o na vrh Kozj aka
Dolič, Paški Kozjak, 14. junija -
Ko sem spraševala, kako naj pridem na mesto, kjer bodo slavnostno predali namenu nov, kar 4 kilometre dolg posodobljen odsek ceste na Paški Kozjak, sem dobila jasna navodila. V Doliču zavijem proti Vitanju, pri tabli za Kozjak pa strumno po tej cesti. In potem sem
nik pripravljalnega odbora za izgradnjo ceste na Kozjak Franc Šilak. Da bo cesta varna, da bodo vozniki na njej opazili ne le levi in des ni ovi nek, ampak tudi ces to samo, pa je ob blagoslovu ceste voznikom zaželel tamkajšnji župnik Anton Krnc.
Posodobitev regionalne ceste, ki po zavitih poteh vodi proti vrhu Paškega Kozjaka, se je začela že pred dvema letoma. V Mislinji so se za posodobitev te ceste odločili tudi zato, ker jim je pri kar 630 tisoč evrov vredni investiciji pomagala Evropska unija. Sredstva so dobili iz sklada za regionalni razvoj, Evropa pa je prispevala polovico, torej 315 tisoč evrov. Za maj-
Izvajalec del na nič kaj lahkem terenu je bilo Cestno podjetje Maribor, izbrali pa so ga na javnem razpisu. Od Doliča proti vrhu Paškega Kozjaka smo se po rezanju traku odpeljali tudi udeleženci otvoritve. Na igrišču ob osnovni šoli sov mrzlem dopoldnevu pripravili lep kulturni program, zbranim je spregovoril tudi župan, sledila pa je pogostitev.
Mislinja bo praznovala
Sicer pa se v teh dneh v Mislinji že pripravljajo na letošnji občinski praznik. Praznovati bodo začeli v pone de ljek, ko bodo po tra di ciji zažgali kopo. Ves teden bodo potekale različne aktivnosti in prireditve v središču Mislinje pri tamkajšnji osnovni šoli. Naslednjo soboto
Posodobtjenac esta na PaškiK ozjakv račaž ivljenje na razgibane obronke, kjer se stikajo meje občin Mislinja,V etenje in D obrna. Namenu so jo predati na začetku, vd otini,p raznovati pa so na vrhu prio snovni šoti.
se peljala še dober kilometer. Ko sem dobila občutek, da sem zašla in da bo treba obrniti, sem pred sabo zagledala kolono avtomobilov in množico ljudi. Tudi to je dokaz več, kako veseli so nove pridobitve domačini, ki živijo na obronkih slikovitega Paškega Kozjaka.
Cesta je bila na začetku nove asfaltne prevleke "ozaljšana", kot se spodobi. Dva mlaja in slavnostni trak sta ustavila prisotne. Babni-kova godba na pihala je nedaleč stran igrala koračnice, domačini so spreje ma li gos te. Ces to sta namenu predala župan Občine Mislinja Viktor Robnik in predsed-
hno občino Mislinja je bila gradnja ceste velik zalogaj, saj so v dveh letih prav toliko zagotovili iz občinskega proračuna, končna številka investicije pa po besedah župana Viktorja Robnika še ni znana. "Prvič ob občinskem prazniku režemo tudi otvoritvene trakove, zato sem danes presrečen. Štiri kilometre nove ceste na paški Kozjak je bil res velik zalogaj za našo občino, veseli pa smo, ker mislim, da tudi s cesto vračamo življenje v te odročne, a prelepe kraje. Prepričan sem, da bodo domačini na teh obronkih tudi ostali in spoznali, da se jim selitev v dolino ne splača."
bodo praznovanje končali s svečano seji sveta Občine Mislinja. Na njej bodo podelili občinska priznanja letošnjim nagrajencem in odlič-njakom tamkajšnje osnovne šole.
Sicer pa župan tudi v prihodnje obljublja še nekaj otvoritev novih pridobitev. "Začeli bomo graditi 3 kilometre dolgo kolesarsko stezo od Mislinje proti Slovenj Gradcu. Zagotovo bomo še letos začeli posodabljati nove kilometre občinskih cest; radi bi se povezali z občino Vitanje in Roglo ..."
■ BojanaŠ peget
Veliko vzel, a tudi veliko dal
Drugo srečanje preseljenih kraj anov
Gaberke, 15. junija - Kulturnica Gaberke je na prostoru, kjer je stal nekdaj gasilski dom, organizirala drugo srečanje krajanov spodnjega dela Gaberk, celotnega Družmirja, Šoštanja, Prelog in Metleč, ki so se zaradi posledic rudarjenja morali preseliti v druga okolja. Letošnje srečanje je bilo drugo, po ocenah predsednika Kulturnice Franca Šteharnika pa se ga je udeležilo blizu 1000 ljudi. Prihodnje leto jih pričakujejo še več, saj bodo seznam vabljenih nanj razširili še na območje Škal ter Pesja.
Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Med dru gim je dejal, da srečanja običajno udeležence napolnijo z veseljem, to pa nosi s seboj tudi kan ček gren -kobe, "saj se vračate v kraje, od koder niste odhajali na lastno željo. Vem, kako vam je pri srcu, saj tudi sam prihajam iz družine, ki je bila preseljena. Vem, da vam je Premogovnik Vele nje v prete klos ti
mnogo vzel, in tega se ne da meriti v denarju ali kako drugače. Je pa v več kot 130 letih svojega delovanja tudi veliko dal. In še daje." Razvoj rudarstva in premogovništva je - po Medvedovih besedah - prinesel napredek, saj je Šaleška dolina ena najbolj razvijajočih se dolin po 2. svetovni vojni. Prav tako je premogovnik poskrbel za sanacijo degradiranega področja, za prijaznejšo podobo okolja, ki se turistično vedno bolj razvija. "Žal je tako, da če želiš nekaj dobiti, moraš tudi nekaj dati."
Po mnenju šoštanjskega župana Darka Meniha je ideja o srečanju preseljenih zaradi rudarjenja prava, saj se življenje zaradi posle dic rudarjenja ni ustavilo, ampak teče dalje. 'Verjamem, da so v vaših spo-
minih tudi prijetni dogodki in da ti tudi v vašem drugem okolju zapolnjujejo vaše življenje." Obljubil je, da bo lokalna skupnost tudi v prihodnje podprla srečanje preseljenih zaradi posledic rudarjenja.
Na prireditvi, ki so jo popestrile članice pevskega sestava Gabrški cvet, so položili temeljni kamen za spominsko obeležje vsem, ki so bili preseljeni, in njihovim domačijam, ki so že davno pod vodo. "Čez leto dni, ko se bomo na tem pro sto ru znova srečali, bo tu že stalo obeležje - opomnik času, ki ga ni več, in obenem zahvala za vašo žrtev, da danes tudi po zaslugi Premogovnika Velenje živimo lepše, kakovostnejše in udobnejše življenje," je ob tem dejal dr. Milan Medved.
■ Tp
Obo dkritjup lošče, kjer bo čez leto dnis talos pominskoo beležje.
Srečanja se je letosu deležilob lizu tisočp reseljenih.
Bodo težave s parkiranjem drugo leto preteklost?
KS Gorica že od sobote praznuj e - Gradnja novega centra Gorica se je "odmaknila" na j esen
"Ko zatuli sirena, priletijo vsi, sicer pa..."
PGD Lokovica ob praznovanju 100-letnice delovanja bogatejše za novo vozilo - Največ pozornosti usposabljanju operative - Kraj ane bodo poskušali motivirati za delovanje tudi na več družabnih srečanjih
Velenje - Letošnje praznovanje krajevnega praznika največje krajevne skupnosti v MO Velenje, KS Gorica, so začeli v soboto. V prostorih krajevne skupnosti so gostili igro Intervju s Trubarjem v izvedbi Marjana Marinška in Tanje Postružnik, kije prisotne zelo navdušila. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Gorica Jožetom Kanilolfom, saj bodo ob letošnjem prazniku predali namenu tudi novo pridobitev, pravo investicijsko obdobje pa se na Gorici šele začenja.
Jože Kan dolf nam je o praz no -vanju povedal še: "Praznovanje smo nadaljevali v nedeljo, ko smo pripravili tradicionalen pohod po mejah krajevne skupnosti. Udeležilo se ga je preko 60 krajanov in krajank. Pri Vili Herberstein smo jim pripravili predavanje o zgodovini vile in družine. Prve dni tega tedna smo pripravili športne aktivnosti: v ponedeljek kegljanje s kroglo na vrvici, v torek šahovski turnir, v sredo pa pripravljamo srečanje s predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti. Pomerili se bomo tudi v športnih igrah."
Glavne prireditve v skoraj celote-denskem praznovanju bodo na Gorici potekale danes. Ob 18. uri bodo v avli osnovne šole Gorica pripravili svečano sejo sveta, na kateri bodo med drugim podelili tudi priznanja krajanom in krajan-
Škale, 14. junija - Kdor poje, slabo ne misli. Ta misel je prevevala vse, ki so se v soboto zbrali v Gasilskem domu v Škalah na prireditvi Petje na vasi. To je bila ena od prireditev letošnjega tedna upokojencev Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje. V njem glavno pozornost namenjajo športno-rekreativnim dejavnostim, v ospredju pa je predvsem druženje. Že 26 let se tako družijo upokojenci naše doline. Teden zaokroži-
kam za lepo urejeno okolje hiš in balkonov za leto 2007.
Ob1 9. uri bodon amenup redali obnovljen vodovod na Goriški in Splitski ulici. O letošnjih pridobitvah Kandolf pravi: "V letošnjem letu bomo dobili nekaj dodatnih
JožeK andolf:" Novc enter Gorica naj biz ačeligr aditi jeseni."
parkirišč, gradijo pa tudi pločnik ob povezovalni cesti mimo Živko-viča, ki jo veliko uporabljajo otroci na poti v šoo in iz nje. Veseli smo tudi obnovljenega vodovoda, ki ga bomo danes predali namenu. Del Splitske in Goriške ulice pa je ob novem vodovodu dobil tudi nov asfalt."
jo z nastopi upokojenskih pevskih zborov. Tokrat je v dvorani krajevne skupnosti Škale - Hrastovec nastopilo resda samo sedem zborov. Vsak se je predstavil z dvema pesmima. Aprilsko vreme in posledično prehladi so razredčili marsikateri zbor, vseeno pa so obiskovalci preživeli zanimiv večer in gotovo je vsem lepo petje seglo v srce.
Na začetku je vse nagovorila Ana Roza Hribar, predsednica Medobčinske zveze društva upokojencev
Gradnja garažne hiše prestavljena
Ko smo se nazadnje pogovarjali z Jožetom Kandolfom, nam je povedal, da naj bi sedanji trgovski center na Gorici, kjer bo zrasla velika garažna hiša, stanovanja in novi prostori za trgovine, začeli rušiti že v maju. Ker se na Gorici še nič ne premika, nas je zanimalo, kaj se dogaja. "Moram povedati, da smo kar malo žalostni, ker se rušitev objekta še ni začela. To pa zato, ker v njem še vedno deluje trgovina Eurospin. Povedali so nam, da naj bi konec avgusta, najpozneje v začetku septembra, objekt res porušili in začeli novogradnjo. To se nam zdi nujno, saj je okolica te stavbe vse slabša, tam je veliko vandalizma, tako daje to res naša črna točka."
Ker na Gorici res kornično primanjkuje parkirišč, nas je zanimalo, kako bo s parkiranjem med gradnjo novega objekta. "Zavedamo se, da bo to velik problem. Dodatna parkirišča bodo urejena ob Goriški cesti, za bloki Goriška 51 in 59 bo še nekaj začasnih parkirišč. To verjetno težav v celoti ne bo rešilo. Imamo pa veliko pričakovanje, da bo po izgradnji garažne hiše težava s parkiranjem rešena vsaj za nekaj let."
■ BojanaŠ pegel Foto: vos
Velenje, v imenu prireditelja, domačega društva upokojencev, pa jih je pozdravila tudi njihova tajnica Vida Lipnik. S petjem so vsem izrekli pozdrav v imenu gostitelja tudi člani MePZ Škale pod vodstvom prof. Liljane Djukič - Šuklar. Nato so se na odru zvrstili: ŽePZ DU Velenje (profesorica Manja - Goš-nik Vovk), MePZ DU Velenje -pododbor Paka), MePZ DU Pesje (Tanja Meža), MePZ DU Šentilj pri Velenju, MePZ DU Šoštanj (Alenka Mlinšek) in MePZ DU Vinska Gora (Tjaša Lešnik).
■ vos
TatjanaP odgoršek
Prostovoljno gasilsko društvo Lokovica praznuje letos 100-letni-co delovanja. Je četrto najstarejše v Gasilski zvezi Šaleške doline, ki združuje 14 tovrstnih društev. Je pa gotovo naj bolj množič no med šestimi društvi v krajevni skupnosti Lokovica. Jubilej bodo zaznamovali jutri in v soboto, združili pa ga bodo s praznovanjem dneva gasilca GZ Šaleška dolina.
Boris Lambizer, predsednik PGD Lokovica, je povedal, da segajo korenine društva v vas Družmirje, kjer je skupina tamkajšnjih krajanov ustanovila gasilsko društvo, ki je imelo daleč naokoli edino slovensko poveljstvo. Ostala takrat delujoča društva so imela namreč nemško poveljstvo. Društvo šteje danes 245 članov. Lani in tudi letos so zaznali upad pri mladini. Vzrok za to Lambizer pripisuje manjšemu številu otrok in tudi njihovemu vse večjemu vključevanju v dejavnost šolskih krožkov.
Zadnjih nekaj let namenjajo največ pozornosti usposabljanju operative in skrbi za opremo. "Lahko se pohvalimo, saj smo leta 2003
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 13. junija - Komunalno podjetje Velenje je v petek začelo rekonstrukcijo zadnjega, tretjega dela Primorske ceste. Tako bo v tem delu temeljito prenovljen manjkajoči odsek od obrata žage do mosta.
Ob gradnji Centralne čistilne naprave Šaleške doline je bila ta cesta zaradi voženj težkih tovornjakov precej poškodovana, zato jo je bilo
Podarili
klima
naprave
Šmartno ob Paki, 16. junija - Na OŠ bratov Letonja so se učenci in strokovni delavci v teh predpočitniških dneh razveselili nove pridobitve: štirih klimatskih naprav, ki so jih pridobili s prijazno pomočjo dveh domačih podjetij in Občine Šmartno ob Paki.
Šmarško osnovno šolo obiskujejo tudi učenci s posebnimi potrebami. Ti za uspešen pedagoški proces potrebujejo prilagojene načine dela in primerno delovno okolje. Prav zato se je šola odločila, da eno učilnico opremi s klimatsko napravo, ki bi omogočala prijaznejše delo s temi učenci. V upanju na pomoč so
dobili novo orodno vozilo, ob praznovanju 100-letnice delovanja bomo blagoslovili nov kombi za prevoz moštva, konec leta pa pričakujemo še eno orodno vozilo. Obči-
BorisL ambizer:" Ob praznovanju 100-letnice delovanja bomob lagoslovili novk ombi zap revoz moštva, dok onca leta pa pričakujemo šeo rodno vozilo."
na Šoštanj ima posluh za potrebe gasilskih društev, kar med drugim dokazuje tudi napovedan podpis
treba obnoviti. Že lani so izvedli prvo fazo prenove Primorske ceste in začeli drugo, ki so jo končali spomladi. "Ker gre za zelo pomembno prometnico, v kateri je veliko komunalne infrastrukture, bo treba obnoviti tudi to," pravi mag. Branko Naveršnik iz Komunalnega podjetja Velenje. Obnovili bodo vodovod, ki vodi v mesto Šoštanj, dodatno zgradili kanalizacijo za fekalne odpadne vode, na katero bodo priključili stanovanjske hiše v
se obrnili na okoliška podjetja in občino ter naleteli na prijazen odziv. Podjetji TEHNOHLAD, d. o. o., iz Rečice ob Paki in PRIMATA, d. o. o., iz Šoštanja (slednji bodo plačali tudi celoletno malico dvema učencema) sta podarili vsak eno, Občina Šmartno ob Paki pa dve klimatski napravi, ki jih bodo namestili v razred, zbornico in pisarni šole. Po besedah predstavnikov vseh treh pokroviteljev so se za ta korak odločili, ker radi
dolgoročnega plana nabav vozil za obdobje 2008-2013 za vsa štiri društva v občini." Med prednostnimi nalogami je še vzdrževanje doma. Svojemu namenu so ga predali leta 1980, do danes pa so ga zaradi potreb in zahtev že dvakrat dogradili oziroma temeljito obnovili. Samo lani so opravili več kot 1000 pro stovolj nih ur. So uspeš ni tudi v preventivi? So, zatrjuje Boris Lambizer. Beležijo le nekaj manjših intervencij, kar dokazuje, da so krajani vsako leto bolje osveščeni o potrebi po preventivnem ravnanju. V kroniko delovanja društva za leto 2007 so zapisali tudi sodelovanje na velikem požaru na Krasu.
Poleg usposabljanja desetin, operative za naloge, kijih gasilci opravljajo, si Boris Lambizer želi, da bi društvo uspešno delovalo tudi v prihodnje. "Prostovoljno delo je vse manj cenjeno. Naše krajane bomo poskušali motivirati za tvorno delovanje v njem na raznih družabnih srečanjih. Ni težav, ko zatuli sirena, kajti takrat priletijo vsi. Ko pa je potrebno nekaj narediti, je marsikoga potrebno pošteno zbosti, da se zgane," je še dejal Boris Lambizer.
neposredni bližini CČN, zgradili meteorno kanalizacijo za odvodn-javanje ceste, na novo uredili kabelski sistem ter obnovili vodovod za potrebe TEŠ, preko katerega ta dobiva hladilno vodo za svoj sistem. Stroške tega bo krila Termoelektrarna Šoštanj, za pločnik in razsvetljavo vzdolž celotne trase pa bo poskrbela Občina Šoštanj. Celotna nalož ba zna ša 1,1 milijon evrov, investitorjev je, kot že rečeno, več, pri čemer je največji Komunalno podjetje Velenje. Dela naj bi bila končana v dobrih dveh mesecih, vse pa je odvisno od vremenskih razmer, a mag. Naveršnik obljublja, da bi morala biti dela končana najpozneje do konca avgusta. Vozniki morajo računati na delne zapore te ceste, občasno se ne bo moč izogniti tudi popolnim. Obvoz bo urejen preko Metleč oziroma Florjana.
pomagajo domačim ustanovam in otrokom, ki potrebujejo pomoč.
Vzgojno-izobraževalno delo bo tako potekalo v boljših pogojih in tega se učenci ter strokovni delavci tudi najbolj veselijo. Obenem pa čutijo hvaležnost in zavezanost k še kvalitetnejšemu delu. Vsem pa ostaja prijeten občutek, kako lahko podjetja in usta nove hodijo z roko v roki za dob ro bit naših naj -mlaj ših.
■ J. P.
Pevci iz Pake
g 89817 50 - Naš čas= pravi telefon za pravo reklamo!
Zapeli so na vasi
Tretja etapa Primorske
Dela naj bi bila končana do sredine avgusta - Celotna prenova Primorske ceste, glavni investitor j e Komunalno podj etj e Velenje, 'težka' 1,1 milij on evrov
AKTUALNO
Kakovostna voda že prihodnje poletje
Aktivnosti v zvezi z izgradnjo povezovalnega vodovoda Šoštanj-Šmartno ob Paki za zdaj miruj ej o - Denar za 2,5 milij onov evrov vredno naložbo iz treh virov - Proj ekt želij o nekateri v domačem okolju celo onemogočiti
TatjanaP odgoršek
Večletne zahteve občanov občine Šmartno ob Paki po zagotavljanju nemotene oskrbe z zdravo pitno vodo so padle na ugodna tla pred dobrima dvema letoma.-Takrat so namreč stekle aktivnosti za izgradnjo povezovalnega vodovoda Šoštanj-Šmartno ob Paki, ki se je pokazala za najpri-mernejšor ešitevt ežave.
Alojz Slemenšek, predsednik gradbenega odbora, je povedal, da projekt povezovalnega vodovoda v tem trenutku na videz miruje. "Čakamo na odobritev sredstev iz kohezijskih skladov in proračuna RS. Del denarja pa mora za naložbo, vredno več kot 2,5 milijona evrov, zagotoviti tudi lokalna skupnost."
Težav pri izgradnji in financiranju
naj ne bi bilo. Zbrano imajo vso potrebno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje, podpisana vsa soglasja lastnikov zemljišč na trasi vodovoda, sklep šmarškega občinskega sveta, v zvezi z zagotavljanjem potrebnega denarja pa so se v začetku prejšnjega meseca sešli z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom ter njegovimi sodelavci. Dogovorili so se za način financiranja, določili roke izvedbe in kaj morajo še priložiti k dokumentaciji. Sedaj torej samo čakajo na pozitivno rešitev vloge, za kar pa že imajo ustno zagotovilo. Takoj, ko dobijo črno na belem, bodo objavili razpis za izvajalca del in gradnjo začeli. Po predvidevanjih naj bi se to zgodilo letos jese ni, dela pa naj bi kon ča li do poletja prihodnje leto.
Projekt, ki je velik zalo gaj, je tik
pred uresničitvijo. Z izgradnjo povezovalnega vodovoda bodo občani imeli zagotovljeno nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo, kar bo pripomoglo k višji kakovosti življenja na območju spodnjega toka reke Pake. "Moja in tudi želja vseh, ki sodelujemo pri tem projektu, je, da bi imeli čim širšo podporo pri izvedbi tako pri občanih in občankah kot tudi pri politikih naše občine. Vsi nam namreč ne nudijo podpore, ki si jo želimo. Prav nasprotno. Nekateri bi radi projekt celo onemogočili. Da ga nadaljujemo, ima velike zasluge šmarški župan Alojz Podgoršek in nekateri tamkajšnji svetniki, ki vseskozi trdno podpirajo projekt in nam nudijo moralno ter strokovno podporo," je sklenil pogovor Alojz Slemenšek.
Prvi vodni tobogan s 360 stopinjskimo bratom in raketnims ta rtom na svetu
Prvi tovrstni tobogan na svetu
V velenjskem Veplasu izdelali Aqua loop tobogan s 360 stopinjskim obratom in raketnim startom - Z njim obogatili ponudbo vodnih atrakcij v Termah 3000
TatjanaP odgoršek
Družba Veplas Velenje je pred nedavnim v Termah 3000 poskrbela za dodatna nepozab na vodna
60-letnica male mature
Zbrali smo se ob 60-letnici male mature v Šoštanju. Takrat je bila gimnazija v Šoštanju, ki je bil glavno mesto Šaleške doline. Bili smo zadnji maturanti v 4. letniku. Od 15 vpisanih se nas je zbralo le osem. Trije so so opravičili, trije pa so preminili. Veliko smo si imeli povedati. Nazdravi li smo si z belim vinom, kije dobil srebrno medaljo. Žal šola, ki smo jo obiskovali ne stoji več. Postavili so lepo novo osnovno šolo.
Se drugo leto ponovno srečamo? Seveda!
IvicaL etonje Šmid, Tone Toter, Anton Koren,E rikaC verlin, Vili Petek ss oprogo, MilanM enhart,
DančiŽ eleznik, Andrej Medič
doživetja oziroma za nova merila v svetu vodne zabave. V sodelovanju z avstrijskim podjetjem Aqua-rena so v Veplasu izdelali in postavili prvi vodni tobogan s 360-sto-pinjskim obratom in raketnim startom na svetu.
"Več desetletij je veljala ideja o takem toboganu za tehnično neizvedljivo. Veplas in avstrijsko podjetje, ki sta združila znanje in dolgoletne izkušnje pri izdelovanju in montaži vodnih toboganov, pa sta letos naredila pomemben razvojni korak na področju vodnih atrakcij in prva patentirala vodno looping drčo na svetu, ki jo je potrdila tudi mednarodna ustanova TUEV," je povedala Melita Turnšek, vodja prodaje.
Vodne zabave željne čaka ob spustu po dobrem 90 metrov dolgem toboganu 20-metrska višinska razlika, od tega kar 14 metrov prostega pada. "Nenavadno oblikovan vstop v obliki rakete že na začetku poskrbi za popoln adrenalin. Ko se namreč zaprejo vrata rakete, se začne odštevanje 1-2-3, temu sledi 14 metrov prostega pada, nato
looping. Povprečni čas spusta po toboganu je 7,5 sekunde, najvišja hitrost pa znaša 18 metrov na sekundo. Raketni start ter looping zanka sodita v tako imenovani kraljevski razred vseh dosedanjih viso-kohitrostnih toboganov." Po njem se lahko spustijo osebe s težo od 40 do 130 kilogramov in s starostjo od 10 let dalje.
Po zagotovilih Turnškove razvita varnostna zasnova presega vse dosedanje varnostne standarde, zato je tudi tehnični prevzem potekal brez težav. Kot kaže, bo Aqua looping tobogan pomembno zapolnil tržno nišo, saj se zanj zanimajo po celem svetu.
V Veplasu, ki velja za pomembnejšega kakovostnega proizvajalca izdelkov iz kompozitov na svetu, proizvedejo blizu 1000 različnih tipov vodnih toboganov na leto, ki jih avstrijsko podjetje postavlja po Evropi. Prvi vodni tobogan v Sloveniji so postavili v Medijskih toplicah leta 1993, njegovi tovrstni izdelki so danes v vseh večjih slovenskih termah in vodnih parkih.
komunXCHCTOS
velenje dft
Koroška c 3320 VSi
ska 3/a, Velenje
—-HflH03) 896 12 00, fax: (03) 896 12 02 Oispečeiji - dežurna služba (03) 896 12 56
PE VODOVOD-KANALIZACIJA Koroška 3/a, Velenje
Tel.: (03) 896 12 08, fax: (03) 896 12 10 Dispečerji - dežurna služba (03) 889 14 20
ODLAGANJE ODPADKOV GSM: (031) 393 440
POGREBNA DEJAVNOST Pokopališče Podkraj
Tel.: (3) 891 91 53.891 91 54
24 ur na dan na razpolago dežurna služba:
031/ 390138,041/ 390 138,031/ 375 041
3
<9
S0LSKI CENTER VELENJE MiU
Trg mladosti 3,3320 Velenje, Tel.: 03/896 06 00, Internet: www.scv.si
POKLICNA IN TEHNIŠKA RUDARSKA Š01A
POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA Š01A
POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTR0 IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA
P0KUCNA IN TEHNIŠKA ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI
SPLOŠNA IN STROKOVNA GIMNAZIJA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER
DUASKI IN STUDENTSKI DOM
Bodite v družbi najboljših!
■	skrbimo za kvaliteto izobraževanja in bivanja,
■	programi so prenovljeni, posodobljeni in vsebinsko bogatejši,
- učitelji so strokovno usposobljeni, izvajajo kvaliteten pouk v dobro opremljenih specializiranih učilnicah,
■	oprema učilnic za praktični pouk je vrhunska,
■	skrbimo za prehrano dijakov,
■	prevozi dijakov so dobro organizirani in sofinancirani
■	povezujemo se z gospodarstvom,
■skrbimoza vsakega
posameznega dijaka.
ISKRENO ČESTITAMO ZA DAN DRŽAVNOSTI!
Kolektiv
Šolskega centra Velenje
10_KULTURA_
"Trubar sploh ni umrl!"

Vp ogovoru o delu in likuPr imožaT rubarja smoi zvedeliv elikon ovega, večer pa se je še
nadaljeval ob klepetu z gosti, ki jih ni bilo malo.
KOLONA
Vzgojni cilj: oportunizem
Nataša Tajnik Stupar
Ker včasih kdo ne ve, kaj je kaj, bom na začetku kolumne najprej prepisala dve definiciji iz Velikega slovarja tujk Cankarjeve založbe. Oportunizem- zma m (angl. opportunism iz ital. opportunismo) preračunljivost, prilagodljivost; koristolovsko nenačelno prilagajanje mišljenja in delovanja okoliščinam zaradi osebnih koristi (kulturni -, politični -).
Altruizem- zma m (fr. altruiste iz altrui bližnji) nesebičnost v mišljenju in delovanju, nesebična ljubezen do bližnjega, oblika vedenja pri socialnih živalih ZOOL.
Ce bi na hitro in površno poiskali osnovne vzorce ideologij, ki so bile v prejšnjih sistemih, bi lahko potegnili vzporednice z altruističnim delovanjem posameznikov v družbi. Po evolucijskemu biologu Richardu Daw-kinsu je ravno delovanje v smeri nesebičnosti - altruizma gonilo in izbor za dedovanje in prenos boljših posameznikovih genetskih zapisov v prihodnost. Med živalmi so menda altruistični samci zanimivejši za raz-plod kot pa sebični oportunisti, in glej ga zlomka, med ljudmi (višjimi »živalmi«), ki naj bi premogli višek intelekta, velja v zadnjem času na splošno gledano ravno obratno načelo, saj altruistični samci res ostajajo samci, ker si s svojim altruističnim delovanjem niso uspeli pridobiti dovolj materialnih dobrin in statusnih simbolov, da bi pritegnili vsaj malo estrogensko samico. Oportunizem je postal način življenja in tudi vzgojni cilj za prihodnost, saj brez neke predvidene koristi danes raje ne stopimo v kakršno koli dejavno akcijo. Vzajemnost, solidarnost, pravičnost ipd. so bili termini, ki so bili zastopani v altruističnih pogledih prejšnjih sistemov družbene ureditve, kjer je bila danost enakosti in enakopravnosti nekaj samoumevnega. Razslojevanje in izginjanje srednjega razreda je utrlo pot oportunizmu (lahko bi tudi rekli kot posledica prevladujočega kapitalizma), saj najvišji razred ponuja najnižjemu za svojo korist in najnižji sprejema in oportunistično izbira med največjimi drob-tinami. Oportunizem se začenja po vsej verjetnosti že zelo zgodaj v otrokovi vzgoji in zagotovo ni ena od dedovanih lastnosti, upoštevajoč evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa, temveč privzgojena osnovna značilnost posameznikovega delovanja, ki ne premore niti kančka čustvene inteligence, ki bi lahko bila osnova za prepoznavanje in širjenje nesebičnega, altruističnega delovanja.
» Ce nimaš drv, ti bom dal del svojih, ven dar ne tistih, ki dobro gorijo, temveč tista, ki so puhla. Ampak da ne bom imel slabe vesti, ti jih vseeno dam, tudi če bodo gorela dobro le na pogled in ti ne bodo dala toplote.« Opisana akcija sicer na prvi pogled deluje še kar altruistično, vendar, če jo malce »poseciramo« vidimo, da je v ozadju popolnoma oportunistično delovanje. Slaba vest pred tem, da ti imaš veliko preveč drv, on pa nič, je tukaj nezaželjeno stanje duha, pred katerim bi se ubranili s svojo akcijo (torej ne bi delili z nekom dobrih drv, tudi če jih imamo veliko preveč, temveč mu v svoji »škrtosti« damo nekaj puhlih, ki nam tako ne koristijo kaj prida), ki ni naredila nesebične koristi, temveč verjetno tistemu, kije drva dobil, pustila grenak priokus v ustih. Tudi socialni stiki postajajo oportunistični in menim je, da tudi kultura in šolstvo postajata veliki oportunistični igralnici, v katerih ostajajo na površju tiste kulturne in izobraževalne akcije ter umetniški artefakti, kijih oportunistično in koristoljubno podpira kapital. Stiki med ljudmi postajajo stiki med določenimi ljudmi, med tistimi, za katere je značilno ali »daj-dam« ali altruistično delovanje in popuščanje oportunizmu. Če povem bolj po domače: če bom imel od tebe korist, bom tvoj prijatelj, je rekel sedemlet-nik v vrtcu. Tu ne mislim na .sistem vzajemnosti, temveč bolj enostransko oportunistično izkoriščanje na novo videnih osebnih koristi. Altruisti so danes redki ljudje in jih ponavadi oportunisti zelo izkoriščajo. Altruisti se ne ukvarjajo z oportunisti, sicer zelo močno zaznavajo sebično delovanje oportunistov, vendar jih to v njihovi nesebični akciji ne ovira. Globalno gledano, altruisti ne ustvarjajo dobička in si tudi ne ženejo kaj preveč k srcu za kapital. So bolj srečni in uživajo življenje s polno žlico. Njihovi socialni odnosi so bolj polni in resnični. Njihovi otroci podedujejo male materialne dediščine, ki so polnejše drugih zakladov čustvene inteligence, ki našo družbo (že skoraj v ilegali) pelje naprej. Vendar v splošnem prepričanju oportunizma kot zavestnega vzgojnega cilja bo naša družba postala veliko globalno segreto kapitalistično smetišče, v katerem ne moremo več govoriti niti o oportunizmu.	■
Pogovor o življenju in delu velikega Slovenca je razkril njegov pomen ne le v verskem, ampak tudi kulturnem vplivu
Velenje, 12. junija - Odlična udeležba na četrtkovi osrednji počastitvi 500. obletnice Trubarjevega rojstva v velenjski knjižnici je dokaz več, da tudi v Šaleški dolini ne manjka ljudi, ki se zavedajo pomena in lika Primoža Trubarja. To je v slavnostnem nagovoru poudaril tudi Bojan Kontič, podžupan in poslanec v državnem zboru, še več podrobnosti pa smo izvedeli v pogovoru treh velikih poznavalcev obdobja reformacije in začetkov pisane besede v Sloveniji. Gosta večera sta bila namreč akademik dr. Matjaž Kmecl in dr. Mihael Gla-van, z njima pa se je pogovarjal dr. Aleš Črnič.
Na večeru, ki so ga s staroveško glas bo pope stri li čla ni sku pi ne Capella Carniola, je zbranim najprej spregovoril Bojan Kontič. Med drugim je poudaril: "Govoriti o Trubarju je lahko zelo spolzek pomen, če nisi preveč domač v slovenski kulturi. Zato naj priložnost izkoristim za to, da podarim pomen Trubarjevega dela in dogodke v preteklem letu, ko so posamezniki morali posebej poudarjati njegovo delo in tako zagotoviti, da Slovenija letos praznuje obletnico. Nič ni bilo tako samoumevno, da bi se ta slovenski praznik obeležil tako, kot se sedaj
Šaleški akademski zbor j e eden od desetih najboljših zborov v Slovenij i
Velenje - Jutri zvečer ob 19.30 h bodo pevci in pevke Šaleškega akademskega pevskega zbora (ŠAPS) pripravili letni koncert v domu kulture Velenje. Ta bo zagotovo pravo doživetje za ljubitelje zborovskega petja, saj zbor, ki ga vodi Dani ca Pirečnik, sodi v vrh slovenskega zborovskega petja. Na koncertu bodo tokrat kot gostji nastopili pevki, ki sta letos maturantki na glasbeni gimnaziji, pianistki Alenka Podpečan in Maruša Frelih. Koncert bo hkrati priprava za gostovanje na Češkem, kamor odhajajo konec meseca. Na češkem državnem tekmovanju bodo zastopali Slovenijo na revijalnem delu dogodka, na katerem bodo nastopili elitni zbori iz vseh koncev sveta. Velenjski ŠAPS bo predstavil slovensko ljudsko in umetno pesem. To so skladbe, ki so nastale v Sloveniji in predstavljajo slovensko identiteto, z njimi pa se bodo predstavili tudi na jutrišnjem koncertu.
"Šaleški akademski pevski zbor je začel delovati v začetku leta 1999. Prvič smo nastopili septembra ob 40-letnici mesta Velenja. V devetih letih delovanja smo si zastavljali zelo ambiciozne načrte in ti so se nam v večini uresničili. Delo v zboruje zelo resno, rezultat tega
obeležuje ..." V nadaljevanju je povedal, daje bila protireformaci-ja očitno zelo uspešna, saj danes v telefonskem imeniku Slovenije priimka Trubar ni več. "Zgodile so se globoke kulturne spremembe, prav čas reformacije pa je vpeljal individualizem, neposredno odgovornost. Protestantizem ni priznaval barantanja za odpustke. Primož Trubar je tudi zato postal ubežnik, morda celo politični begunec," je še poudaril Kontič in to prenesel na današnji čas. Poudaril je, da gredo zasluge Slovencev in
Slovenk zato, kar imamo danes, prav velikemu Evropejcu Primožu Trubarju.
Utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika
Religiog dr. Aleš Črnič je menil, da o Trubarju po eni strani vemo veliko, nemalo stvari pa nam prihaja v zavest šele sedaj, ko se o času
pa je veliko lepih uspehov na tekmovanjih doma in v tujini. Brez skromnosti lahko zatrdim, da sodimo med deset najboljših slovenskih amaterskih zborov, vemo pa, da pri nas profesionalno delujeta le
dva pevska zbora," pravi Matjaž Šalej, ki v Šaleškem akademskem pevskem zboru poje že vse od prvega dne. V zboru je letos 40 pevcev, kolikor je tudi povprečje v letih delovanja.
"V devetih letih smo pripravili niz koncertov, gostovanj, bili pa smo tudi na petih zborovskih tek-
protestantizma toliko govori. Njegovo prvo vprašanje je odkrilo bistvo veče ra - kaj je tis to, kar dela Primoža Trubarja tako velikega in pomembnega za Slovence, da se o njem po 500 letih še vedno pogovarjamo na posebnih večerih. Dr. Matjaž Kmecl je povedal, da lahko Trubarjev čas enačimo z obdobjem odkritja Amerike. "Mi smo začeli s Trubarjem in opismenjevanjem Slovencev vek, ki ga imenujem začetek informacijske dobe za nas. Trubarje s svojim delom omogočil vsakemu posebej, da nabira
informacije in si sam gradi svoje mnenje o svetu. Mi reformacijo in Trubarjev pomen preveč pojmujemo skozi versko reformacijo, veliko premalo pa s kulturnega in civilizacijskega vidika. Je utemeljitev slovenske književnosti in knjižnega jezika!"
Dr. MihaelGlavan, kije odličen poznavalec knjig Primoža Trubarja, je dodal: "Meni se zdi, da Trubar sploh ni umrl. Trubar je živ. To, kar je storil za Slovence s knji-
movanjih. Prav na vseh smo bili zlati, in to v najzahtevnejših kategorijah, razen lansko leto v Mari-bo ru, ko smo bili sre br ni zara di predolgega programa. Peli pa smo za zlato. To so naše reference, ki
veliko povedo o Šaleškem akademskem zboru. Zato nas skoraj vsako leto povabijo tudi v tujino, kjer ne zastopamo Slovenije tekmovalno, ampak pro mo cij sko. Ob tem naj poudarim, da je raven zborovskega petja v Sloveniji izjemno visoka, zato ob Skandinavcih in zborih iz baltiških držav slovenski zbori sodi-
go in svojim delovanjem, gre z nami neprekinjeno ves čas. Če na to mislimo ali ne. Letos o tem pač več mislimo. Ko se poglabljam v Trubarjeve tekste, ugotavljam, da je bil celovit človek. Izhajal je s stališča, da je treba človeku odpreti usta, da bo lahko bral, poslušal in posredoval svojo besedo, v kateri je bilo v njegovem času obseženo vse, bilo pa je neizogibno povezano z Bogom!"
Na večeru smo izvedeli še veliko, pogovor je bil dolg, a zanimiv. Ob koncu je zbrane pozdravil tudi Viktor Žakelj, predsednik protestantskega društva Primoža Trubarja, ki se je letos res aktivno vključilo v praznovanje. S tem se prire-
ditve ob Trubarjevem letu v Velenju še niso končale. Nadaljevale se bodo jeseni, v oktobru, ko bo tudi svečanost ob dnevu reformacije in več razstav na temo protestantizma in Trubarjevega dela. Osrednjo počastitev Trubarjevega leta pa so pripravili na Zvezi kulturnih društev Šaleške doline v sodelovanju s Knjižnico Velenje in Festivalom Velenje.
■ bš
mo v sam svetovni vrh."
Vsi, ki smo kdaj peli pri zboro-vodkinji Danici Pirečnik, vemo, da je neiz pros na na vajah, da pa je "njen" zbor, ko zapoje, več kot odličen. Šaleški aka dem ski zbor vodi že vse od prvega dne. "Zbor takšne kvalitete zagotovo ne bi dosegel brez Dani ce Pireč nik. Res je neizprosna, ko delamo, ampak ravno zato smo dosegli kvaliteto. Kjerkoli nastopamo, so uspehi. Zato je potrebnega tudi veliko osebnega odrekanja pevcev, saj vsi, ki pojemo v zboru, ne izpuščamo vaj."
■ BojanaŠ pegel
Že četrt milijona obiskovalcev
Velenje, 11. junija - V Muzeju premogovništva je bila priložnostna slovesnost, na kateri so podelili dves-topetdesettisočemu obiskovalcu (to je bil učenec osnovne šole Šentvid iz Ljubljane) posebno nagrado, vikend paket za dve osebi v hotelu Barbara v Fiesi. Nagrado mu je izročil direktor Premogovnika dr. Milan Med ved, ki je bil uspehov, ki jih je dosegel muzej v svojem devetletnem delovanju, zelo vesel. Kot nekdanji vodja razvoja je namreč sodeloval tudi pri urejanju tega muzeja. "Seveda smo si takrat želeli, da bi bil muzej dobro sprejet in tudi množično obiskan. Lepo je videti, da je res tako in da se obiskovalci sem vračajo, pogosto s svojimi prijatelji. Muzej je res edinstven, saj je urejen v avtentičnih rudarskih prostorih nekdanjega obrata Jame Škale, edinstven pa je tudi po
tem, da ga lahko obiščejo invalidi na vozičkih." je dejal dr. Milan Medved.
Podzemni muzej so torej uredili na področju, kjer se je pred več kot 130 leti premogovništvo v Šaleški dolini tudi začelo. Muzej je multi-medijsko opremljen v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Vse bogatejše so tudi zunan-
je zbirke: razstava slovenskega premogovništva in razstava bivalne kulture slovenskih rudarjev, stalna razstava o vsakdanjem življenju rudarjev v njihovem prostem času, scenski prikaz skoka čez kožo, stalna zbirka mineralov in predstavitev nastanka zemlje in premoga.
Prva zgoščenka in letni koncert
Šaleškia kademskip evski zbor boj utriz večerp redstavil slovenskol judsko inu metno pesem.I zvedli bodop rogram, s katerim se bodo predstavili tudi nag ostovanju naČ eškem.

107,8 MHz
^DOJSKO IDO i/äs© PB SRO I M®X5W
Glasbene novičke
■ I V	W • _ • f I	V H«
Nasa počitniška moc Tina
Šolskega leta je praktično že konec in pred vrati so težko pričakovani dopusti. Tudi v naši redakciji, kjer imamo že letošnjo prvo pomočniško (po)moč - Tino Felicijan.
Simpatično dekle prihaja iz Šentilja pri Velenju in je maturantka Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje. Polovico maturitetnih obveznosti je že za njo, v nasled njih dneh jo čaka še nekaj ustnih izpitov. Če je šlo vsa gimnazijska leta, ni hudir, da Tina ne bi zmo gla še zre -lostnega izpiti. Držimo pesti.
Sicer pa je dekle odločeno, da bo nadaljevalo študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, bodisi v smeri novinarstvo ali obramboslovje. Njena odločitev glede na to, kaj vse že počne, ne preseneča. Pridno si namreč nabira novinarske izkušnje pri različnih medij-
TinaF elicijan:» Ker nisem posnela otrok, moram pa še enkrat na teren zap ripravo radijsker eportaže.«
skih hišah. Tako se je že »srečala« s TV kamero in poročanjem za lokalno televizijo, bila je ustvarjalka prispevkov v gimnazijskem glasilu Špric, je urednica Odpirača - evropski projekt Mladi v akciji Mladinskega centra Velenje, piše za nekatera internetna glasila. Do 7. julija bo spoznavala delo časopisnega in radijskega novinarja pri Našem času in na Radiu Velenje, nato pa ...«Upam, da bom lahko še prišla.«
Počitnice? »Najprej je treba dokončati delo. Morda malo morja ali potepanje po Sloveniji. Odvisno, koliko bo na voljo denarja. V Mladinskem centru Velenje je treba izpeljati projekt s prostovoljci, čaka me Kunigunda .... Očitno ne bo časa za pošteno lenarjenje,« je še dejala Tina.
¿Mb
... na kratko...
SHEEVA
Ljubljanska skupina Sheeva, ki preigrava melodičen, a trši rock, je po petih letih delovanja dočakala svoj prvenec. Na albumu s preprostim naslovom Sheeva je izšlo deset pesmi, med katerimi so že zna ni singli Ne pri red ba uspeš ni ce Umbrella in najnovejši Edini, ki je tudi napovedal izid albuma.
VLADO KRESLIN
Svojo uspešnico Z Goričkega v Piran bo skupaj s hrvaškim avtorjem in pevcem Nenom Belanom predstavil tudi v hrvaški različici. V hrvaški jezik pa sta jo prepesni-la pod naslovom S Mure na more Jadransko.
KINGSTON
Skupina Kingston je posnela videospot za svojo najnovejšo skladbo Tropikana klub, s katero napovedujejo novi album. Izid novega albu ma idrij skih popreg gaeja šev pričakujemo 23. junija.
BRIGITAŠULER
To poletje nas bo grela s temperamentno skladbico Zaznamovana. Pesem je nekakšen uvod v novo plo ščo, ki bo pred vi do ma izšla jese ni, na njej bodo med dru gim zbra ne tudi dose da nje uspeš ni ce (Ne dam srca, Samara...).
METALCAMP 08
Ljubitelji metal glasbe iz Slovenije, pa tudi šir še, bodo tudi letos prišli na svoj račun. V Tolminu bo namreč od 3. do 9. julija potekal tra di ci o nal ni Metal camp, ki bo letos na spo re du že petič.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	PUSSYCAT DOLLS-When I Grow Up
2.	JONAS BROTHERS-S.O.S.
3.	ELLIOT YAMIN - One World
Šopek prepevajočih lepotic, združenih v skupini Pussycat Dolls napoveduje skorajšnji izid novega albuma z naslovom To Those Who Wait. Album bo nasledil zelo uspešno ploščo PCD, kot datum izida pa omenjajo 16. september. Kot napoved izida in za zbujanje skomin pa lepotičke ponujajo prvi sin-gl z novega albuma, skladbo When I Grow Up.
I-----
■ LESTVICA DOM
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Harmonikarski orkester Primoža Zvira - Moj avto
2.	Zreška pomlad - Mladost ne ve
3.Malibu-Kaj	ti je
4.	Ans. Javor - Prav vsak je meden
5.	Alpski kvintet - Spominčice v maminih očeh
6.	Vesele Štajerke - Kjer boš sejal
7.	Gorenjski kvintet - Pesem srca
8.	Okrogli muzikanti - Po svoji poti grem
9.	Juhej - Dan in noč
10.	Gorski cvet - Ljubezen združi vse
www.radiovelenje.com
r^i
\
Barbara Mazej navdušila
V teh dneh se v velenjski glasbeni šoli vrstijo zaključni koncerti učencev in dijakov. Med njimi je bil zelo odmeven zaključni srednješolski orgelski koncert Barbare Mazej, talentirane mlade glasbenice, kije pred tem zaključila tudi srednješolsko izobraževanje klavirja. Največ zaslug za njeno glasbeno ustvarjanje ima učiteljica iz drugega razreda osnovne šole, ki je začutila njen talent in svetovala mami, naj jo vpiše v glasbeno šolo. Mama Rezka je to takoj storila. Barbara in njen brat sta glasbeno izobraževanje sprejela z navdušenjem in si z njim napolnila prosti čas. Barbara pa je začela tudi risati. A ob koncu srednje šole ni izbrala nič od tega. "Želja po medicini je bila večja, glasba in slikanje pa ostaja za prosti čas, da si z njima napolnim dušo," pravi Barbara, ki bo v kratkem že absolventka medicine.
■ mz
R. Kelly oproščen
Ameriški glasbenik R. Kelly sije v petek krepko oddahnil, saj ga je porota le po uri razprave oprostila vseh 14 točk obtožnice v povezavi s spolnimi odnosi z mladoletnico. Tožilci so ga obtožili na podlagi videoposnetka, v katerem naj bi glasbenik domnevno spolno
občeval s 13-letnico. Dobitniku glasbene nagrade grammy leta 1997 za pesem I Belive I Can Fly je grozila zaporna kazen do 15 let, njegovi odvetniki pa so izvedli uspešno obrambo na podlagi enostavne trditve, da na posnetku ni bil obtoženec, ampak nekdo drug. Moški, ki je užival v čarih mlade ženske na posnetku, na hrbtu namreč ni imel velikega rojstnega znamenja, R. Kelly pa ga ima. 41-letni Kelly in sedaj 23-letno dekle sta vedno trdila, da na posnetku nis ta ona, ampak nek do drug.
Tožilci so sicer pripeljali 22 prič, ki so prisegle, da je punca na posnetku dejansko tista, za katero so trdili, da je, med njimi tudi štiri njene sorodnike. Obramba pa je poklicala 12 prič, med njimi tri sorodnike dekleta, ki so prisegli, da to ni ona.
Četrti album Coldplay
Minuli četrtek je izšel težko pričakovani, že četrti studijski album britanske skupine Coldplay z naslovom Viva la Vida or Death and All
His Friend. Album, katerega naslovnico krasi slika francoskega slikarja Eugena Delacroixa Svoboda vodi ljudstvo (La Liberte guidant le peuple), je plod sodelovanja skupine z legendarnim produ-centom Brianom Eno. Govorice o albumu so se pojavile že v decembru leta 2006. Že mesece pred izidom albuma so Coldplay objavili single Violet Hill. Coldplay so med snemanjem albuma z akustično kitaro in osnovno snemalno opremo izdatno eksperimentirali z zvokom, preizkušali akustičnost različnih cerkva. S tem so želeli album narediti drugačen in poslušalcem ponuditi drugačen občutek poslušanja njihove glasbe.
Nedosegljiva Saška
Najnovejša uspešnica Saše Len-dero Nedosegljiva je dobila svojo
video podobo. Kot smo pri Saši že vajeni, je tudi to pot s svojo ekipo izbrala precej eksotično lokacijo. Po afriškem puščavskem Maroku, kjer so pred meseci snemali videospot za pesem Levinja, se je tokrat Saša skupaj s svojo ekipo premaknila v Zlato jamo. Ker je njen stalni režiser Miha Tozon trenutno na porodniškem dopustu, je režijske vajeti v svoje roke vzel kar Sašin spremljevalec Miha Hercog. Videospot so snemali v HD (High Definition) tehniki, kar pomeni, da bo
izdelek tehnično na zelo visoki ravni. Sašini zvesti zasebni in poslovni spremljevalki, sestri Nina in Maja Šušnjara, sta tudi tokrat poskrbeli za obleke in masko, prvič do zdaj pa tudi za scenografijo.
Uradna promocija albuma
V nabito polnem amifiteatru grosupeljskega casinoja Kongo se je minuli teden zgodila uradna promocija novega albuma Natalije Verboten Ko te zagrabi. Na koncertu, na katerem je Natalija prvič predstavila novo spremljevalno skupino Deja VU, se je trlo novinarjev in znanih obrazov. Natalija in Dejan, ki že nekaj časa delujeta pod imenom produkcijske skupine Bume-rang, sta z zabavo želela praznovati izid novega albuma in se obenem poveseliti s sodelavci, novinarji in glas be ni mi kolegi. Na zabavo so prišli tudi Rebeka Dre-melj, Kingstoni, Matjaž Jelen, Werner in njegova Andreja, Karma, Turbo Angels, Atomik Harmonik, Monika Pučelj, Omar Naber in še kdo. Dogajanje se je zaključilo pozno v noč, Natalija pa je ob tej priložnosti ponudila še en glasbeni izdelek - remiks za aktualno uspešnico Ko te zagrabi.
I ■
I
COLDPLAY
v
100 točk za Barbaro in Urško
Banja Luka - Velenje - Konec maja je v Banja Luki potekalo 1. mednarodno klavirsko tekmovanje "Banjalučki Bijenale. Kot edini predstavnici iz Slovenije sta se ga udeležili učenki velenjske glasbene šole Frana Koru-na Koželjskega Barba ra Verhov -nik in Urška Cvikl pod mentorstvom Tee Plazl in Manje Gošnik Vovk.
Tekmovali sta v kategoriji klavirskih duov - II. kategorija, letnik 93 in mlaj ši. S svojim igra njem sta navdušili občinstvo in prepričali
Mladip ianistkiB arbaraV erhovnik in Urška Cvikl sta na mednarodnemt ekmovanju v BIHo svojiliž irijo inp rejeli tudi
poseb no n agra do.
strokovno žirijo, ki jima je dodelila zlato priznanje, zaradi soglasne ocene 100 točk vseh petih žiran-tov pa sta preje li tudi poseb no nagrado tekmovanja.
Predstavili sta program Diabel-
lijev Allegro, Igrico za klavir štiri-ročno in Intermezzo Bojana Gla-vine, Hradeckijevo V ritmu sambe in Vandallov Concertino v C--duru za dva klavirja, 1. in 3. stavek.
ml
* 1
r* RAD/0
veieNje

19. junija 2008
d Pravijo, da je Eva Irgl najlepša poslanka v slovenskem državnem zboru. Ko se je pred kratkim mudila v Velenju, kjer se je pridružila svojim strankarskim kolegom, jo je veselo pozdravil Mirko Zamernik, njen sosed iz poslanskih klopi. Očitno se res dobro razumeta, Eva pa je v živo še lepša kot na posnetkih iz parlamenta. Kdo ve, ali Mirko to še opazi? Čvek pa je opazil, da se Eva fotografom prav lepo nasmeji.
^ »Kaj bi zalivali, ko že narava dobro skrbi za to,« so sicer v deževnem sobotnem popoldnevu ugotavljali fantje iz PGD Vinska Gora. Pa so vseeno vzeli v roke gasilske cevi, naredili špalir in kolono vozil, ki so k poroki peljala njihovega stanovskega kolega Tomaža Videmška in njegovo Andrejo, krepko zalili z gasilskimi curki. Za srečo! In za veliko otrok. Poleg vode seveda na poroki tudi riža ni manjkalo, saj Tomažu in Andreji vsi privoščijo najboljše. Za spomin pa je nastala še »gasilska« fotografija.
Priznanje s priokusom grenkobe
P Jože Kavtičnik, nekdanji poslanec, sedaj ravnatelj nazarske osnovne šole, z veseljem v prostem času izpolnjuje dolžnost podpredsednika Zveze društev invalidov Slovenije. V nedeljo je bil skupaj s svojim predsednikom Karolom Straškom med najbolj zadovoljnimi na Konovem.
Tamkajšnje društvo invalidov je ob sodelovanju kraj evne skupnosti in seveda ob njuni pomoči skrbno pripravilo državno prvenstvo invalidov. Gostitelji so vse razveselili tudi s krajšim kulturnim sporedom ln domačimi dobrotami. Predsednik ln podpredsednik sta na koncu vsem tekmovalkam ln tekmovalcem, bilo j ih j e okoli 180, podelil la tudi pisna priznanja (ko sta napisala zadnje, j u j e že pošteno bolela roka), z obvezo, da se v takem številu srečaj o tudi na naslednjem prvenstvu.
Ob letošnjem tednu gozdov so na Območni enoti Zavoda za gozdove Nazarje naziv naj gozdar namenili Andreju Šiljarju, revirne-mu gozdarju v revirju Podveža, ki je eden od treh v krajevni enoti Luče s Solčavo. Ob razglasitvi na Andrejevem obrazu ni bilo zadovoljstva. "Sprejel sem ga z okusom grenkobe. Kaj več ne bi o tem, raje o službi, ki jo opravljam že 33 let," je dejal.
Več dejavnikov je vplivalo na to, da je postal gozdar: malo družinske tradicije, kot gimnazijec je prejemal štipendijo takratnega Gozdnega gospodarstva Nazarje, kjer je med polet ni mi počit ni ca mi opravljal 14-dnevno obvezno prakso, nato pa je delal še po pogodbi. "Rad sem opravljal to delo in sem
bil večino let v poklicu zelo zadovoljen. Zadnja leta sem precej manj. Mogoče se zadevam težje prilagajam, novosti pa je zelo veliko. Res pa je tudi, da gredo stvari v smer, ki je nisem pri ča koval. Ogro mno je dela v pisar ni, biro -kracije, nad čemer pa nisem navdušen." Teren, pravi, je zmerno zahteven, glavne naloge revirskega goz-daija (načrtovanje, gojitev, sečnja, na osnovi načr tov pa odka zi lo, izvajanje gojitvenih del, odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami, nadzor) pa izvaja v sodelovanju s približno 40 lastniki gozdov v svojem revirju. Z večino tvorno sodeluje. Se pa, tako kot povsod, najdejo tudi taki, ki ne upoštevajo dogovorjenih predpisov ali navodil revirskega gozdarja. "Kadar je
tako, si postavljen v nadzorno vlogo, kar mi ni prav pri srcu."
Po Andrejevih besedah se je odnos do gozdov z uvedbo sprememb družbenega sistema ter gozdarske zakonodaje poslabšal. Nato so se zadeve počasi vendarle utiri-le v prave tirnice in danes se lastniki do svojih gozdov obnašajo kot gospodarji in ne kot potrošniki naravnega bogastva. "Zavedajo se tega, da je to zanje pomemben vir dohodka in da posledic zmotnih dejanj ni mogoče popraviti čez noč."
Bi se še enkrat odločil za poklic gozdarja, če bi bil pred odločitvijo o nadaljnji življenjski poti? Vzel si je malo časa za raz mis lek, nato pa: "Zanimivo vprašanje, nanj pa ne bom odgovoril naravnost, ampak
Andrej Šiljar: "Včasih je bil gozdar kars poštovan, cenjen poklic, danes..."
malo po ovinkih. Včasih je bilgoz-dar kar spo štovan, cenjen poklic je bil to. Plače so bile vsaj na repub-
liški ravni, če ne še malo višje. Danes dosegajo 80 do 85 odstotkov povprečja. Zaslužek je torej slabši, obremenitve precej večje. Mislim, da večina revirskih gozdarjev s položajem ni zadovoljnih."
Ker med opravljanjem delovnih obveznosti precej časa preživi v naravi, prosti čas namenja drugim stvarem. Od leta 2003 predvsem branju različne literature. Še posebej skrbno prebira dognanja, možnosti zdravljenja borelioze. Zanjo je zbolel pred petimi leti, posledice pa so prisotne vsak dan bolj očitno. "S prebiranjem najrazličnejše literature proučujem težave, povezane z boleznijo, in možnosti, kako jih čim manj zaznati v vsakdanjem življenju," je sklenil pogovor naj gozdar leta 2008 v Območni enoti Zavoda za gozdove Nazarje Andrej Šiljar.
Da ne bi slo v pozabo
Člani Turističnega društva Pristava v KS Ravne so ob razmišljanju, kako bi ohranili nekatere šege in navade svojih dedkov in babic za naslednje generacije, domislili kuhanja oglja. K sodelovanju so povabili oglarja Rudolfa Strmčnika, po domače Oplotnika, z Graške gore. Ta je v minulih dneh na prostoru pod gradom Fortinek že šestič kuhal oglje, sicerpa je bila to že menda njegova blizu 50. kopa.
Drago Kotnik, predsednik omenjenega turističnega društva, je povedal, da so to turistično ponudbo domačini in tudi drugi dobro sprejeli, v vseh teh letih pa beležijo zadovoljiv obisk. "Mnogi ne vedo, zakaj so včasih kuhali oglje, in tukaj zvedo, da zato, ker je bilo veliko lažje iz grap in težko dostopnih terenov spraviti oglje kot pa les."
Ob našem obisku so z zanimanjem prisluhnili oglarju Rudolfu učenci podružnične osnovne šole Ravne (na sliki).
■ Tp
Naša Saša
Nedeljski referendum naj bi pokazal, kako radi imamo svojo Sašo. Ker ne bo tudi vprašanja, kje naj bo njen sedež, ni pričakovati nasprotovanja.
Godci tako in drugače
Pri nas j e v raznih kraj ih zadnje čase vse več srečanje godcev. Tudi takih, ki vse močnej e godej o, je na raznih mestih vse več!
Sledimo mu
Kot kaže, Slovenci Trubarju vseeno dokaj vneto sledimo. Saj smo znani reformatorj i. Vse več različnih reform smo še imeli ln lih še snuj'emo.
Podobnost
V	Zgornji Savinjski dolini pravij o, da j e promet na njihovi glavni cesti prav tak, kakor teče njena obnova. Steče in obstane, pa gre spet počasi naprej in ...
Brez zamere?
Slišim, da s o nekat eri zamerili Mirku Zamern^ ku, ker le prvi na hitro objavil vest, da j e PV Invest odkupil itaiijanski delež na Golteh. Čeprav z blagoslovom mozirskega župana Suhovešnika.
AKtu al na vprašanje
Med mnogimi našimi upo-koj enci j e že dolgo časa aktualno vprašanje: kako dobiti manj kot 500 evrov in preživeti.
Potr di tev
Poslanci SDS so med zadnjim obiskom močno hvalili gospodarstvo Saše. Predstavniki gospodarstva so zvečer res dokazali, da so dobli. Boljši od leh poslancev. Vsaj v nogometu.
Več noči tev
V	Velenju so predvsem zadnji čas močno zadovoljni s številom nočilev. Ne le v hotelu Paka. Močno je porasl o predvsem v "hotelu PP Velenje".
Sta ri in novi
Z izgradnjo podhoda se bo močno izboljšala povezal nost med Starim in novim Velenjem. Boljša povezanost med starimi in novimi bi bila dobrodošla še kje.
SPORT IN REKREACIJA
Rudarji zaceli - v torek v Velenju Maribor
Za moštva v prvi nogometni ligi so hitro minile počitnice, saj se že sredi julija začenja nova tekmovalna sezona. V njej bodo po dveletni odsotnosti zaigrali tudi nogometaši velenjskega Rudarja, ki so se v ponedeljek že zbrali na uvodnem treningu za novo sezono, včeraj pa so odpotovali v Čatež, kjer bodo ostali do nedelje.
"Razumljivo je, da so fantje potrebovali nekaj dopusta, da so si odpočili od naporne sezone. Poleg tega pa časa ne bo veliko. Moramo se dobro pripraviti, kajti prva liga je le veliko močnejše tekmovanje, kot je bila druga. Opravili smo že tudi preizkus, če so med odmorom ohranjali telesno vzdržljivost.
Rezultati so dobri ne pa odlični, tako da bomo morali še veliko delati," je povedal po prvem zboru trener Marijan Pušnik, ki ostaja v Velenju še naslednja tri leta. "Zahteva" vodstva kluba in glavnega pokrovitelja Premogovnika je, da Rudar postane trden prvoligaš. Prvo leto pa bo seveda cilj - obstanek v ligi.
V moštvu je kar precej sprememb. Proste roke so dobili Enver Han-kic, Žan Grešovnik, Semir Agic, Almir Rahmanovic, Aleš Šmon, Ivi-ca Vuka in tretji vratar Ožbej Krpač. Medtem so že dobili nekaj okrepitev. Pogodbe so že podpisali napadalec Edin Junuzovic (prej Reka, zadnje pol leta je igral kot posoje-
ni igralec v Krškem); Petar Stojnič, branilec ali zadnji vezni, ki je prišel Aluminija; vratar Boban Savic, v prejšnji sezoni je bil član Livarja iz Ivančna Gorice. Vrača se tudi njihov nekdanji igralec Miha Golob (nazadnje je bil na Cipru). Dogovarjajo pa se še z nekaterimi igralci (dvema, tremi), saj po trenerje-vih besedah iščejo igralce, "ki bi podvojili kvaliteto na določenih mestih." Sicer pa bo vodstvo kluba svoje želje preneslo igralcem v soboto na prvem uradnem srečanju z njimi pred novo sezono.
V soboto bodo rudarji odigrali prvo prijateljsko tekmo v tem pripravljalnem obdobju. Na igrišču v Brežicah bo njihov nasprotnik MIK CM Celje, v torek pa bodo v Velenju gostili Maribor.
Marijan Pušnik
"To je bila za nas velika preizkušnja"
Konjeniški klub Velenje je bil tudi letos, tako kot že vrsto let zapored, gostitelj in organizator tridnevnega turnirja v preskakovanju ovir. Tekmovanje, ki vedno na prostor ob Škalskem jezeru privabi veliko tekmovalcev in gledalcev, je letos nekoliko skazilo vreme. "Narava je že nekaj dni pred začetkom turnirja pokazala vse svoje neprijetne strani. Dež je namreč krepko namočil naš, sicer zelo dobro pripravljen in negovan parkur. Zato lahko rečem, da so bili ti tekmovalni dnevi za naš klub velika preizkušnja," je povedal eden od organizatorjev, Bojan Stropnik.
Takšne razmere so seveda za seboj pustile posledice. Udeležba je bila pod pričakovanji, saj so jahači skozi same tekme zaradi namočenega terena odpovedovali svoje nastope. Podlaga v tekmovalnem prostoru je bila namreč kljub sprotnemu valjanju, navažanju mivke in izkoriščanju celotnega prostora, zelo slaba.
Vseeno je klubu uspelo izpeljati vse tekme, ki so jih razpisali. Teh je bilo 23, zabeležili pa so okrog 250 startov v vseh treh dneh skupaj.
S tem pa se letošnja zgodba v Konjeniškem klubu Velenje, vsaj kar se tiče preskakovanja ovir, še ni zaključila. V septembru pripravljajo zaključek tekem za Pokal Slovenije. Stropnik dodaja: "Tudi
takrat bo turnir tridneven, a le-tega nameravamo izpeljati v pokriti jahalnici, tako da bomo neodvisni od vremena."
Poleg tega bo klub v kratkem doživel tudi nekaj sprememb, saj se bo zamenjalo vodstvo. Vodilno vio-
ica), Velenjčani: 6. Matic Lašič (Iris I.), 7. Tomaž Sovič (Cann), 16. Borut Gajšt (Admiral As);mladi konji 4 in 5 let: 1. Gianiuca Apolloni in Duka s Apollo (Italija),; L: 1. Rober Krajnc in Caruso (KK Slovenj Gradec), 2. Matic Lašič in Alexandra 37 (KK Velenje); Ma: 1. Andrej Kučer in Lesoto (KK Ganymed Žalec), 2. Andrej Kučer in
EEKCLL IS IS JO
Tadej Skaza, eden najboljših Velenjčanov na tekmah: "Mislim, da je nedeljsko sonce kar popravilo vzdušje na turnirju. Škoda, da je prej dva dni deževalo. Tudi sam sem jahal v dežju. In glede na pogoje sem s svojim jahanjem zadovoljen. Naredil sem sicer nekaj napak, a jih bom poskušal odpraviti. Sezono bom nadaljeval najprej na naslednjih tekmah, to bo v Ljubljani, potem pa gremo v tujino."
lino bo tako Dejan Radovanovič predal svojemu nasledniku Bojanu Jezerniku. Tudi o tem bomo v našem časopisu še pisali. Rezultati: Petek
A2, tekmovalci z licencami M in S: 1. Anja Jurca in Exorbrilliant (KK Velenje); drugi velenjlčani: Velenjčana: 9. Aleš Pevec (Lady Baloubet), 12. Matjaž Čik (Urame); tekmovalci z licencami A in L: 1. Klemen Kompara in Clarissa 79 (KK Vrtnica - Nova Gor-
Coco (KK Ganymed Žalec), 3. Robi Skaza in Armagedon S (KK Velenje).
A2: 1. Matic Lašič in Iris I. (KK Velenje); ostali Velenjčani: 4. Tomaž Sovič (Cann), 6. Katja Švarc (Doli), 8. Tadej Skaza (Cantus Z), 29. Anja Jurca (Exorbrilliant), 30. Borut Gajšt (Admiral As); mladi konji 4 in 5 let:
1.	Irena Leban in Forever boy (KK Vrtnica - Nova Gorica); tekmovalci z licencami M in S: 1. Maja Habjan in Cooper 60 (KK Ratitovec - Železniki), 4. Matjaž Čik (Censor 11); L: 1. Zoran Käfer in Royal Dame (KK Piramida),
2.	Tadeja Skaza in Cantus Z (KK
Velenje); ostala Velenjčana: 6. Anja Jurca (Exorbrilliant), 8. Matic Lašič (Alexandra 37); tekmovalci z licencami S: 1. Vid Lutman in Margritte T (KK Gibanje), 3. Matjaž Čik in Urame (KK Velenje); Ma: 1. Urh Bauman in Optika Pirtušek Raul (KK Velenje), 2. Robi Skaza in Armagedon S (KK Velenje), 3. Urh Bauman in Loving dancer III (KK Velenje); S*: 1. Urh Bauman in Loving dancer III (KK Velenje), 2. Matjaž Čik in Runner G (KK Velenje), 3. Andrej Kučer in Lesoto (KK Ganymed Žalec).
Nedelja
A2, tekmovalci z licencami M in S: 1. Tadej Skaza in Cantus Z (KK Velenje), 3. Matjaž Čik in Censor 11 (KK Velenje), tekmovalci z licencami A in L: 1. Katja Švarc in Doli (KK Velenje), ostali Velenjčani: 5. Matic Lašič (Iris I.), 9. Tomaž Sovič (Cann), 14. Borut Gajšt (Admiral As); L: 1. Anja Jurca in Exorbrilliant, 2. Tadej Skaza in Can-tus Z , 6. Matic Lašič in Alexandra 37(vsi KK Velenje); S*: 1. Jurij Godec in Le Grand (KK Piramida), 2. Robi Skaza in Flyer (KK Velenje), 3. Andrej Kučer in Coco (KK Ganymed Žalec); Velenjčan: 5. Urh Bauman (Loving dancer III).
■ Vesna Glinšek
Izkazali so se kot prireditelji in tekmovalci
Člani Društva invalidov Konovo so bili v soboto gostitelji državnega prvenstva invalidov, ki so vključeni v Zvezo društev gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Slovenije. Društvo ima več kot 1700 članov. Prav športni dejavnosti namenjajo veliko pozornost, saj je s tem njihovo življenje še bolj kvalitetno.
Okoli 200 invalidov in njihovih spremljevalcev je prišlo na Konovo. Tekmovali so v pikadu, streljanju z zračno puško, ruskem kegljanu in ribolovu. Nadvse so se izkazali gostitelji, ki so dobro izkoristili prednost domačega terena, saj so prejeli največ medalj in pokalov. Domačemu društvu sta se za vzorno izvedbo na koncu zahvalila predsednik Zveze Karol Strašek in njen podpredsednik Jože Kavtičnik, ki je v zvezi hkrati vodja športnih programov. Bivanje na Konovem so tekmovalcem iz različnih krajev Slovenije polepšali z nastopom tudi tamkajšnji Štrajharji, člani okteta in harmonikarski orkester.
Izidi: Streljanje z zračno puško, ženske: 1. ID Kidričevo; moški: 1 ID TEŠ Šoštanj, 2. Konovo ...; mešane ekipe: 1. Brežice; rusko kegljanje, ženske: 1. Konovo; moški: 1. Konovo, 3. TEŠ; mešane ek.: 1. Konovo; ribolov: 1. Brežice, 2. Šoštanj; mešane ek.: 1. Konovo; pikado, ženske: 1. Vuzenica, 2. Konovo; moški: 1. Konovo, 5. Teš; mešane ek.:1. Bohinj, 2. Teš.....
■ vos
NA KRATKO
Kar nekajkrat na stopničkah
V	soboto in nedeljo je bilo v Velenju atletsko prvenstvo Slovenije za mlajše mladinke in mladince. Na stopničkah je stalo tudi nekaj domačih tekmovalcev. Skok v daljino: 1. Dario Čivič 689 cm; 2000 m ovire: 1. Darko Jankovič 6:50,83; 800 m (ml. mladinke): 1. Jerneja Smonkar 2:20,26, 2. Lena Jezernik 2:20,75; 400 m: 2. Jerneja Smonkar 58,05; 400 m ovire: 1. Matic Ogrizek , 56,61 , 2. Nejc Plevnik 57,33; 800 metrov: 3. Miha Ugovšek 2:00,76; štafeta 4 x 300 m: 2. Velenjčani (Nejc Plevnik, Matic Ogrizek, Danijel Lekič in Peter Hribaršek) 2:30, 61).
Skvoš - Mošnik drugi v Italiji
V	italijanskem Riminiju je mladinsko odprto prvenstvo Italije v skvošu. Med tekmovalci iz 15 držav se je ga je kot edini Slovenec udeležil Velenjčan Martin Mošnik. V mednarodni konkurenci je v kategoriji dečkov do 19 let zasedel drugo mesto. V finalu je klonil proti Nemcu Christianu Barzu. Ta mesec se je končala tudi domača sezona, ki jo je Martin končal na drugem mestu državne članske lestvice. Na zadnjem turnirju v Rekreacijskem centru Vogu v Besnici pri Kranju, kjer je v finalu z lahkoto opravil s tretjim s članske lestvice Mihom Kavašem in si z zmago na tem turnirju zagotovil tudi skupno zmago na turnirjih v tem centru za leto 2008.
17. Olimpijski tek
Športno društvo skupine Premogovnik Velenje je v sodelovanju z MO Velenje in OKS - odborom športa za vse 12. junija organiziralo že 17. olimpijski tek. Velenjski teki veljajo med vsemi desetimi v Sloveniji za najbolj množične in tako je bilo tudi letos.
Teka se je udeležilo 226 tekačev, od tega jih je 186 teklo na 3-kilometrs-ki, 40 pa na 6-kilometrski progi okoli Škalskega jezera.
Vsak udeleženec je prejel spominsko majico, diplomo in napitek, sponzorji teka pa so prispevali praktične nagrade za izžrebane tekače.
Državna prvaka v plavanju Nina Drolc in Jože Blažina, skupno osvojili 18 medalj
Pričela so se letošnja državna prvenstva v 50 m bazenih. Zaradi olimpijskih iger v Pekingu in mladinskega evropskega prvenstva v Beogradu je bilo odprto absolutno in mladinsko prvenstvo Slovenije izvedeno že sredi meseca junija. Na štiridnevnem tekmovanju v Kranju je nastopilo 382 plavalcev iz 13 držav in 37 klubov. V številni mednarodni konkurenci so zelo uspešno nastopili tudi vsi najboljši plavalci velenjskega plavalnega kluba. Skupno so si priplavali kar 18 medaljm, od tega 5 zlatih, 6 srebrnih in 7 bronastih. V absolutni konkurenci je kadetinja Tina Meža osvojila bronasto medaljo v disciplini 50 m prsno. V mladinski konkurenci sta bila najuspešnejša Nina Drolc (4 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto medaljo) in Jože Blažina (1 zlato, 2 srebrni in 1 bronasto medaljo). Nina je osvojila medaljo v vseh disciplinah, v katerih je nastopila. Medalje so osvojili še Jana Koradej in Tamara Govejšek ter štafete mladincev in mladink. V Plavalnem klubu Velenje smo z doseženimi uspehi zelo zadovoljni.
Rezultati plavalcev, ki so se uvrstili v finalne nastope:
Ženske absolutno - 50 m prosto: 5. Nina Drolc 27,51; 100 m prosto: 5. Nina Drolc 58,80; 200 m prosto: 5. Nina Drolc 2:07,09; 50 m prsno: 3. Tina Meža 35,15; 100 m prsno: 7. Tina Meža 1:19,86; 200 m prsno: 7. Jana Koradej 2:48,69; 50 m hrbtno: 7. Nina Drolc 30,08; 100 m hrbtno: 5. Nina Drolc 1:06,84; 200 m hrbtno: 4. Nina Drolc 2:22,89; 200 m mešano: 5. Tina Meža 2:32,78.
Moški absolutno - 50 m prosto: 6. Jože Blažina 24,93 (klubski rekord); 200 m prsno: 7. Žiga Hudournik 2:43,85; 100 m delfin: 5. Jože Blažina 1:00,17 (klubski rekord).
Mladinke - 50 m prosto: 1. Nina Drolc; 100 m prosto: 2. Nina Drolc; 200 m prosto: 1. Nina Drolc; 400 m prosto: 3. Nina Drolc 4:29,64; 50 m prsno:
Nina Drolc in Jože Blažina
6.	Jana Koradej 37,18, 8. Ajda Praznik 39,52; 100 m prsno: 5. Jana Koradej 1:19,62; 200 m prsno: 2. Jana Koradej; 50 m hrbtno: 2. Nina Drolc, 3. Tamara Govejšek 32,26, 7. Ajda Praznik 33,98; 100 m hrbtno: 1. Nina Drolc; 200 m hrbtno: 1. Nina Drolc; 100 m delfin: 7. Tamara Govejšek 1:11,16; 200 m mešano: 5. Ajda Praznik 2:40,88; štafeta 4 x 100 m prosto: 3. Velenje (Nina Drolc, Jana Koradej, Ajda Praznik, Tamara Govejšek); štafeta 4 x 200 m prosto: 3. Velenje; štafeta 4 x 100 m mešano: 2. Velenje.
Mladinci - 50 m prosto: 1. Jože Blažina; 100 m prosto: 2. Jože Blažina 54,62 (klubski rekord); 50 m prsno: 5. Jože Blažina 33,66; 50 m delfin: 3. Jože Blažina 27,23, 4. Marko Krstič 28,15; 100 m delfin: 2. Jože Blažina; 50 m hrbtno: 6. Jože Blažina 31,27, 7. Jaka Gorišek 31,76; 100 m hrbtno:
7.	Jaka Gorišek 1:09,79; 200 m hrbtno: 7. Jaka Gorišek 2:33,28; štafeta 4 x 100 m prosto: 3. Velenje (Jože Blažina, Marko Krstič, Peter Zemljak, Jaka Gorišek).
Umrl v požaru
Ljubno ob Savinji, 10. junija - V
torek zvečer je na Ljubnem ob Savinji zgorel manjši lesen bivalni vikend, v katerem so na postelji našli ožgano truplo 58-letnega domačina. Ta je zadnja leta v tej hišici živel sam. Kriminalisti so izključili nasilno smrt. Kot vzrok požara pa navajajo možnost, da bi pokojni zaspal s prižgano cigareto.
Otrok stekel pred avto
Velenje, 13. junija - V petek popoldne se je na Zidanškovi cesti dvein polletni otrok iztrgal materi iz roke in stekel čez parkirani prostor v trenutku, ko je tja pripeljala voznica osebnega avtomobila. Otrok se je pri trčenju lažje poškodoval.
Spet štirje pridržani
Velenje - Odkar je v veljavi nov Zakon o cestnem prometu, bi lahko vsak teden na teh straneh imeli posebno rubriko z naslovom Ta teden so jih pridržali.
V petek, 13. junija, so pridržali voznika osebnega avtomobila, s
Za drogo se je ruval s policistoma
V torek, 10. junija zvečer, sta policista v civilu v Metlečah mlajšemu moškemu zasegla ALU zavitek z marihuano. Kršitelj jima je hotel zaseg marihuane preprečiti, zato sta ga s fizično silo obvladala in ga nato pridržala za šest ur. Zdaj ga čaka postopek na oddelku za prekrške in ovadba zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Drugi "imetniki" marihuane pa so bili mirnejši: tako tisti, ki so mu jo zasegli v četrtek, 12. junija dopoldan, v parku na Vodni-
katerim so se "srečali" v Bevčah. Kazal je očitne znake alkoholizi-ranosti, a je testiranje odklonil. Poleg tega se je do policistov vedel nedostojno. V nedeljo, 15. junija, so pridržali dva voznika, pri katerih je preizkus z alkotestom kazal več, kot bi "smel". V ponedeljek, 16. junija zvečer, pa so gostili še enega voznika. Kazal je očitne znake alkoholiziranosti, test pa odklonil.
Preblizu desnemu robu
Lokovica, 16. junija - V ponedeljek dopoldne je voznica osebnega avtomobila na regionalni cesti v Lokovici vozila preblizu desnemu robu in zapeljala z vozišča. V nesreči se je lažje telesno poškodovala.
Nesreča traktorista
Pristava, 16. junija - V ponedeljek ob 19.20 se je na dovozni cesti v Pristavi v nesreči huje poškodoval 73-letni traktorist. Med vožnjo po klancu navzdol je v desnem ovinku zapeljal levo ven z dovozne
ceste in trčil v tramove gospodarskega poslopja. Zaradi hudih poškodb so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Denar pozabil na bakomatu
Velenje, 16. junija - V ponedeljek popoldan so policisti prejeli prijavo oškodovanca, ki je v četrtek dopoldan dvigoval denar na bakomatu na bencinskem servisu OMV na Partizanski cesti, denar pa je pozabil vzeti iz reže bankomata, kar je opazil šele kasneje. Ker na policijsko postajo nihče ni prinesel pozabljenega denarja, bodo policisti primer obravnavali kot sum kaznivega dejanja zatajitve.
Točil, ne da bi plačal
Velenje, 15. junija - Na bencinskem servisu OMV na Partizanski cesti je v nedeljo popoldan neznani voznik osebnega avtomobila znamke fiat tempra, zelene barve, z znanimi registrskimi oznakami, natočil gorivo in se odpeljal, ne da
Iz policistove beležke
kovi, kot tisti, ki je na Rudarski cesti v Velenju v petek, 13. junija, ostal brez treh zavitkov z marihu-ano in treh zavitkov s kokainom, in tudi tisti, ki so mu jo zasegli v ponedeljek, 16. junija popoldne, na Ljubljanski cesti.
Kri zavre tudi zaradi parkiranja
V torek, 10. junija, ponoči sta se na parkirnem prostoru pred blokom na Goriški cesti v Velenju zaradi parkiranja najprej sprla, potem pa še stepla dva moška, sicer stanovalca istega bloka. Za oba potem parkiranje ni bilo
Učenci kot pomožni policisti
Tudi "preventivni" policisti ne počivajo. V tem času sodelujejo v projektu Otrok, policist za en dan, ki poteka pod okriljem Generalne policijske uprave. Sprejeli so že tri skupine treh učencev šestega razreda treh osnovnih šol, ki so se za dve uri prelevili v pomožne policiste in skupaj z vodjem policijskega okoliša in učiteljem ugotavljali pomen in smisel policijskega dela.
zastonj. Policisti so jima napisali plačila naloga.
Zdaj je jasno, zakaj je kupoval le malenkosti
V sredo, 11. junija popoldne, so policisti obravnavali tatvino v TUŠ-evem Marketu na Splitski cesti na Gorici. Uslužbenec je pri tatvini več kosov govejih suhih salam zalotil mlajšega moškega, ki je v to prodajalno prihajal sicer večkrat na dan, a vedno kupil le kakšno malenkost. Zdaj se ve zakaj.
Petarde v podporo nogometašev so ga nekaj stale
Prav nobenega razumevanja niso pokazali policisti (še prej pa najbrž krajani) nad veseljem, ki ga je navdušen gledalec EP v nogometu s pokanjem petard
bi ga plačal. Za njim poizvedujejo.
Vlomilci s polno paro
Velenje - V torek, 10. junija dopoldne, je bilo vlomljeno v vikend hišico Kunta-Kinte na Koroški cesti. Vlomilec je odnesel motorno kosilnico na nitko in manjši plinski kuhalnik s kartušo.
V	četrtek, 12. junija, je bilo vlomljeno v lokal C1 v Rečici ob Paki. Vlomilec je vzel več zavitkov cigaret in menjalni denar.
V	ponedeljek, 16. junija, so policisti zjutraj obravnavali najprej vlom v poslovne prostore na Efen-kovi cesti v Velenju. Lastnik pogreša denarnico, v kateri je imel osebne dokumente in bančne kartice, USB ključ in digitalni fotoaparat, škoda pa je ocenjena na 600 evrov. Storilec je po dejanju z ukradenimi karticami plačal razne storitve. Vlomilec v gostišče Štorman na Partizanski cesti je odnesel menjalni denar.
V	torek, 17. junija zjutraj, pa so policisti obravnavali vlom v restavracijo Delavski klub na Trgu mladosti.
kazal v četrtek, 12. junija zvečer, v Šaleku. Stanovalca enega od blokov, ki je z metanjem petard kazal podporo svoji nogometni reprezentanci, so oglobili za 400 evrov.
So ga motila korita ali cvetje?
V	soboto, 14. junija zvečer, je pred stanovanjsko hišo v Florjanu pijan mlajši moški razmetal cvetlična korita in razbil steklo na vhodnih vratih. Pomiril se ni niti, ko so tja prišli policisti, zato so ga pridržali do iztreznitve, ob odhodu s postaje pa mu izročili plačilni nalog.
Kuril sredi ceste
V	nedeljo, 15. junija popoldne, je na regionalni cesti v Rečici ob Paki pijan moški na sredini ceste zakuril kup sena. Kršitelja bo to stalo 40 evrov.
Ko dobite več, kot ste pričakovali!
Polni paket TV 24 Mb/s internet Brezplačni klici 24/7*
SJ
i
VirojčeVc
XV.
080 22 88 www.upc.si
• ••
* Brezplačni klici 24 ur na dan, 7 dni v tednu v vsa slovenska stacionarna omrežja. Storitev je možna, kjer obstajajo tehnične možnosti priklopa. UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana
UPC

Počitnice!!!
Piše: Adil Huselja
Junij je najlepši mesec za učence, dijake in študente, saj za večino predstavlja mejnik med učenjem in šolskimi obveznostmi ter dolgo pričakovanimi počitnicami. Zato so dnevi v drugi polovici meseca še bolj razposajeni in čustveno obarvani. Včasih še malo preveč, ne glede na to, ali gredo v pozitivno ali negativno stran, zato se lahko junij tudi klavrno konča in od veselih počitnic ostanejo le še grenak priokus in skomine. Čeprav za čas počitnic velja, da je bolj sproščen in brezskrben, je vseeno treba imeti v mislih, da tudi takrat moramo pomisliti na svojo varnost, varnost naših otrok in varnost našega premoženja. Z varnostjo je tako kot z zrakom. Je vsepovsod okoli nas, a ga ne vidimo. In dokler nam ga ne začne primanjkovati, nanj nismo pozorni.
Kje začeti? Naj začnem pri otrocih. Če imajo težave z učnim uspehom, se pogovorite z njimi o tem in skupaj poiščite rešitev. Pobeg od doma in trenutnih težav ponavadi prinese le večje, pogostokrat tudi veliko bolj neprijetne od seznanitve staršev z vsebino spričevala. Upoštevajmo, da se otroci ali najstniki vsega tega še manj zavedajo kot se mi, odrasli. Zato vsepovsod, še posebej na cesti, moramo biti pozorni nanje. In ker ne hodijo vsak dan po isti poti v šolo, se lahko kaj hitro in nepričakovano znajdejo pred nami, peš, na kotalkah, rolkah ali kolesu. Naloga staršev pa je, da so pozorni na njihovo udeležbo v prometu, še zlasti v primerih, ko se pojavljajo kot vozniki koles ali mopedov. Ker se sami ne zavedajo prežečih nevarnosti je naša odgovornost, da jih primerno seznanimo in naučimo pravilnega ravnanja in preživetja v prometu. Bodimo pozorni tudi takrat, kadar načrtujejo pustolovščine v naravi in se odpravljajo sami v hribe, gore ali na kopanje v bližnja jezera, reke ali "črna" kopališča. Zelo nazoren je bil (odmevni) primer belgijskih tabornikov, ki so se v kratkih hlačah odpravili v visokogorje. Primer je poučen in primeren, da z njegovo omembo v bistvu "povem " vse. Mobilni telefoni nam omogočajo, da smo v stiku z našimi najbližjimi vedno in vsepovsod, zato jih izkoristimo tudi v taki situaciji. Za občutek varnosti, še zlasti v primeru nesreč in potreb po asistenci, so izredno koristni in jih je dobro imeti pri sebi. A vendarle, preden odi-demo, preverimo napolnjenost baterije.
Čas počitnic predstavlja tudi čas potovanj v bližnje ali bolj oddaljene kraje. Pred odhodom je zelo priporočljivo preveriti stanje našega vozila. Od motorja, potrebnih tekočin, klimatske naprave, tlaka v pnevmatikah, še posebej pa to velja za prikolice, ki jih vsakdan ne uporabljamo. Bolje je porabiti čas pred potovanjem za ta opravila, kot pa zaradi malomarnosti obstati kje na sredi poti in se poleg nevšečnosti in stroškov popravila s tem izpostaviti tudi vsem nevarnostim, ki so v takšnih primerih prisotne. Pred odhodom se je priporočljivo pozanimati o trenutnih razmerah v krajih, kamor odhajamo. To še zlasti velja za oddaljene ali eksotične države, kjer nas lahko poleg vremenskih pojavov presenetijo tudi bolj negativni (npr. stavke, nasilje, vojaški udari...). Ne bodimo preveč počitniško razposajeni in preden obiščemo kakšen del države ali mesta, se poleg informacij o znamenitostih pozanimajmo tudi o (ne)varnosti na teh območjih, saj si verjetno nihče od nas ne želi v oddaljeni deželi ostati brez potnega lista, denarja ali še česa drugega. Torej, počitnice začnite z načrtovanjem.
Preden se odpravimo na pot, poskrbimo tudi za dom, da ne bo v času naše odsotnosti postal tarča tatov in vlomilcev, za katere se tudi začenja glavna sezona. Izkoristimo dobro sosedsko pomoč in naj nam poleg zalivanja naših rož redno izpraznijo pošto iz nabiralnika, kdaj pa kdaj prižgejo luč v stanovanju ali hiši in tako ustvarijo videz, da smo doma. Ne pozabite na svoje hišne ljubljenčke. Če bodo potovali z vami, upoštevajte njihove potrebe po sveži vodi in njihovo izpostavljenost vročini, če pa ostajajo doma, naj kdo prevzame skrb tudi za njih.
Da bodo poletni dnevi prijetni in polni lepih dogodkov in dogodivščin, je v prvi vrsti odvisno od nas samih. Če se bomo počutili varno in nas ne bo preveč skrbelo zaradi naše osebne varnosti ali varnosti našega premoženja, bodo tudi ti dnevi bolj prijetni. Zatorej varno in srečno, ne glede na to, kaj boste počeli in kam se boste odpravili!
gorenje
POPRAVEK RAZPISA ŠTIPENDIJ
ZA ŠOL. LETO 2008/2009 GORENJE NOTRANJA OPREMA, d. o. o.
študijska smer	stopnja	štev.štipendij
Mizar - od tega za program Marles Maribor	IV.	8 4
Elektrikar elektronik - za program Marles Maribor	IV.	1
Vloge pošljite na naslov: Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Kadrovska služba, Partizanska 12, 3320 Velenje, najkasneje do 22. 8. 2008.
AKTUALNO
Še vedno manjka gradbincev, kovinarjev, voznikov ...
Na trgu delovne sile v velenjski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje štiri- do petkrat večje povpraševanje po tuji delovni sili kot pred 7 leti - Poenostavitev postopka za pridobitev delovnega dovoljenja za tujce - Vsi potrebni podatki na enem mestu
Tatjana Podgoršek
Velenje, 12. junija - 6. junija je začela veljati novela Zakona o tujcih, ki prinaša nekaj novosti glede zaposlovanju in dela tujcev. Da bi z njimi čim bolje seznanili delodajalce in tudi širšo javnost, sta Upravna enota Velenje in Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Velenje, pripravila novinarsko konferenco. Na njej so predstavili tudi gibanje na trgu delovne sile na območju regije Saša ter Koroške regije, aktualne ukrepe aktivne politike zaposlovanja in možnosti sodelovanja med območno službo zavoda in upravno enoto.
V zvezi s slednjimi je Fidel Krupic, načelnik velenjske upravne enote, dejal, da imajo z območno službo več stičnih točk, največ na področju zaposlovanja tujcev. Skupen cilj - prijazna in učinkovita javna uprava - pa pomeni, da si prizadevajo skrajšati in poenostaviti postopke ter s tem v veliki meri oziroma povsem zadovoljiti pričakovanja strank. "Če se bomo na upravni enoti temu približali v precejšnji meri na področju zaposlovanja tujcev in gradbeniških zadev, mislim, da bomo kar veliko storili."
Po zagotovilih direktorja območne službe Roberta Rajšterja je brezposelnost na območju Koroške in Saša regije najnižja v zadnjih nekaj letih (7,3-odstotna). Letos so jo znižali za 10 odstotkov. "Ker je kandida-
tov za določena dela na domačem trgu vse manj, skokovito narašča povpraševanje po tuji delovni sili. Letos smo na službi že izdali več kot 2500 delovnih dovoljenj in vse kaže, da bomo predvideno kvoto (nekaj čez
Alojz Slemenšek: "Prebivalci občine Šmartno ob Paki si želimo kakovostno pitno vodo. S skupnimi močmi -upam - bomo lahko z njo nazdravili poleti 2009."
4000 dovoljenj) dosegli že sredi leta. Ugotavljamo tudi, da kljub večjim možnostim za zaposlitev ostajajo skupine brezposelnih težje zaposlji-vih - ženske, starejši od 50 let, iskalci prve zaposlitve, dolgotrajno brezposelni. S prekvalifikacijami, dodat-
nim usposabljanjem, preizkusi na delovnem mestu in še z nekaterimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja jim poskušamo poiskati zaposlitev. V zadnjem času pa so za te aktualni tudi razpisi, ki omogočajo pridobitev denarja iz evropskih virov. Za delodajalca, ki bo zaposlil tako osebo za vsaj leto dni, znaša subvencija v enkratnem znesku 3700 evrov
nje tudi na pristojni upravni enoti in ne le na diplomatskem konzularnem predstavništvu, kot je bilo to doslej. "S tem se bistveno skrajšuje postopek za izdajo dovoljenja za bivanje. Prav tako pa je novost, da lahko potrebne podatke pridobijo na enem mestu, ne glede na to, ali se obrnejo po pomoč k svetovalcu strankam, ki deluje na upravni enoti, e-upravi, portalu upravne enote ali pri posameznih uslužbencih." Miklavčeva je še povedala, da lahko državljani držav EU po novem vstopijo na območje RS pred pridobitvijo dovoljenja oziroma potrdila o prijavi bivanja in nato uredijo vse ostalo.
Novosti na področju zaposlovanja
Postopki za pridobitev dovoljenj za tujce so sedaj precej poenostavljeni,
so poudarjali na novinarski konferenci.
(za zaposlovanje starejših in mladih) ter 7500 evrov za zaposlitev dolgotrajno brezposelne osebe. Predvideno število vključenih je seveda omejeno.
Bernarda Miklavc z Upravne enote Velenje je menila, da je za delodajalce najbolj razveseljiva novost, ki jo prinaša novela zakona o tujcih, ta, da kot prosilci lahko podajo vlogo za izdajo dovoljenja za prebiva-
in dela tujcev so - po zagotovilih koordinatorice za zaposlovanje območne službe Danice Godler - narekovala dogajanja na trgu delovne sile. "Čeprav prednostno zaposlujemo domačo delovno silo, ne moremo več pokrivati potreb po delavcih v gradbeništvu, kovinarski dejavnosti, v prometu in še nekaterih drugih tehniških poklicih. Lani smo izdali več kot 4000 delovnih dovoljenj, kar je
štiri- do petkrat več kot leta 2001. Ker so potrebe po nekaterih profilih stalne že vrsto let, je novela zakona omogočila poenostavitev postopka pridobivanja delovnega dovoljenja zlasti za tujce, ki že dalj časa bivajo v Sloveniji, imajo za to kakšne druge razloge ali pa imajo poklic, ki je na območju naše službe deficitaren." Godlerjeva je še povedala, da izdajajo štiri vrste delovnih dovoljenj. Najpogostejša so osebna dovoljenja, ki jih po novem dobijo tujci za 3 leta, če imajo poklicno izobrazbo in če so zaposleni 2 leti pri istem delodajalcu. Prav tako lahko za 3 leta pridobijo osebno dovoljenje ožji družinski člani tujca z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas, če pred tem že bivajo dve leti v Sloveniji. S pravilnikom, ki je začel veljati 16. aprila letos, je bila sprejeta lista deficitarnih poklicev. Zanje lahko delodajalci pridobijo delovno dovoljenje brez kontrole dela. "Novela zakona je precej poenostavila postopke. Včasih je bilo potrebnih za vse vrste delovnih dovoljenj 34, danes lahko delodajalec vse uredili s štirimi obrazci. Novosti so še pri pridobivanju delovnega dovoljenje glede samoza-poslitve tujcev, prav tako za prijavo dela ni več potreben poseben obrazec, ampak zadostuje že prijava v pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavca tujca," je še dejala Danica Godler.
Tretjina otrok ima zdrave, polovica pa čiste zobe
Preventivni programi v zobozdravstvu so usmerjeni predvsem v doseganje dobrega ustnega zdravja otrok in mladostnikov ter v preprečevanje nastanka in zmanjšanja obsega težav z zobmi v odrasli dobi. Zobozdravniki v celjski regiji na osnovi rezultatov ugotavljajo, da je obolevnost zob pri večini pregledanih otrok vsako leto nižja, nekoliko slabše rezultate pa so zaznali pri 12- in 13-let-nikih.
V preteklem šolskem letu so na celjskem pregledali več kot 20 tisoč otrok in mladostnikov ali dobro tretjino. Čeprav je imela le slaba tretjina dvanajstletnikov še vse zobe zdrave in je 70-odstotna obolevnost še vedno visoka, so ti rezultati bistveno boljši kot prejšnja leta. Pred 40 leti je bila obolevnost zob dvanajs-tletnikov 100-odstotna in vsak otrok te starosti je imel v povprečju 12 obolelih zob. Danes ima 12-letnik v povprečju okvarjena le 2,4 zoba. "O okvarjenih zobeh govorimo, kadar je zob kariozen, izpuljen ali plombiran, " je pojasnila specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva in koordinatorica zobozdravstvenega varstva za celjsko regijo Vilma Cvikl.
Analiza podatkov iz desetih upravnih enot celjske regije po njenih navedbah kaže, da si kljub naporom vseh, ki sodelujejo in delajo v zobozdravstvenih vzgojnih aktivnostih, le približno polovica pregledanih otrok zadovoljivo čisti zobe. "Neredno in nepravilno čiščenje zob, nepravilen način prehranjevanja ter drugi negativni vplivi sodobnega življenja so glavni razlog za slabše rezultate pri najstniški populaciji." Po mnenju Cviklove še tako dobro zastavljene družbene aktivnosti ne bodo dovolj uspešne, če strokovnjakom ne bo uspelo motivirati tudi staršev, da bi spoštovali njihove nasvete ter navodila.
■ Tatjana Podgoršek
skupina
With perfect respect for diversify!
Ljudje so tisti, ki dajejo vrednost in moč ideji! 5o največje bogastvo podjetja in so tisti, po katerih se podjetja razlikujejo med seboj!
Čestitamo za dan državnosti.
SKUPINA FORI, Prešernova c. 1a, 3320 Velenje
www.Fori.si
r 1AGER
"trgovine
Jagros d.o.o., Laše 1b, Podplat
www.trgovinejager.com
AKCIJA STRESNIH KRITIN
Glinen petelin, komplet z podstavkom v dveh barvnih odtenkih..
Glineni strešnik Roben, model MONZA PLUS, vrhunska kvaliteta gline, velik ponvasti zareznik ekonomično polaganje, poraba 9,8 kom. na m2, teža 3,95 kg, polaganje od 22 stopinj brez sekundarne kritine, letvanje srednja mera 39.3 cm +/-1,1 cm, bakreno rdeče barve, NA ZALOGI !
Roben MONZA PLUS, kostanjeve barve, edel engoba, z rahlim sijajem. NA ZALOGI !
Roben MONZA PLUS, antracit barve, engobirano.
Za center Jager Velenje, c. Simona Blatnika
ZAPOSLIMO:
-VODJO CENTRA TEHNIKE (m), končana Vl.st zaželjeno trgovske ali tehnične smeri, min 4 leta delovnih izkušenj pri prodaji tehničnega blaga in gradbenega materjala, poznavanje osnove rač. programov, sposobnostjo vodenja kolektiva, sprejemanja večjih strank in poznavanjem trgovinskega poslovanja, pozitiven odnos
-IZMENOVODJE (m,ž), končana V. st., trgovinske smeri , min 2 leti delovnih izkušenj pri prodaji tehničnega blaga , poznavanje osnov računalništva, volja do dela in dodatnega izobraževanja
-PRODAJALCE (m,ž), končana V.st., trgovinske smeri, min. 1 leto delovnih izkušenj pri prodaji tehničnega blaga , poznavanje osnov računalništva, volja do dela in dodatnega izobraževanja
-SKLADIŠČNIKA gradbenega materjala (m), končana IV.st., trgovinske ali tehnične smeri, poznavanje gradbenih materjalov,izpit za viličarja, volja do dela in dodatnega izobraževanja
Delovna razmerja se sklepajo za določen čas z min 2 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z manjšo fotografijo aH kopijo osebne izkaznice pošljejo na naslov: Jagros d.o.o. I.majska 29 , Rogaška Slatina (e:renata@trgovinejager.com)
www.trgovinejager.com		
f)MiR		HäüH!
^Hjs
Investicijsko zavarovanje FLEKS
Za vse tiste, ki želite večjo odzivnost naložbenega zavarovanja in svobodo izbire, tako ob sklenitvi zavarovanja kot tudi med njegovim trajanjem, smo v Zavarovalnici Triglav, d.d., pripravili novo naložbeno zavarovanje, investicijsko zavarovanje FLEKS. Njegovo najpomembnejšo prednost je mogoče razbrati že iz samega imena, ki govori o tem, da gre za izjemno prilagodljivo zavarovanje. Zaradi svoje fleksibilnosti je novost tako v ponudbi Zavarovalnice Triglav kot tudi na slovenskem zavarovalnem trgu.
FLEKS prinaša številne prednosti, med katerimi velja najprej izpostaviti odprto zavarovalno dobo. Gre namreč za vseživljenjsko zavarovanje, katerega potek ni vnaprej določen, temveč ga določi zavarovalec sam, skladno s svojimi željami in potrebami. FLEKS vas prav tako razbremeni stresov, povezanih z izbiro naložbene strategije in višino zavarovalne vsote ter vas tako varno pripelje do zastavljenega cilja - cilja, ki si ga sami izberete.
Preprosto povedano, FLEKS prinaša na naš trg fleksibilnost, kot tudi izjemno prilagodljivost. Razbremeni vas stresov, povezanih z odločitvami, ki bi jih sicer morali sprejeti že ob sami sklenitvi zavarovanja. Poleg odprte zavarovalne dobe prinaša fleksibilne naložbene strategije, kijih lahko med trajanjem zavarovanja spreminjate. Uvaja novost, imenovano "finančni cilji", ki omogoča aktivno upravljanje skladov na zavarovalni polici (letna sprememba košarice skladov) kot tudi dinamično prelivanje sredstev med naložbenimi razredi in s tem varovanje že ustvarjenih donosov.
Najpomembnejše je, da so fleksibilna tudi
izplačila. Sami se namreč odločite, kdaj želite prejeti izplačana sredstva, kot tudi za obliko izplačila (enkratno izplačilo, mesečna renta ali kombinacija navedenih). Ob tem seveda ne smemo prezreti, daje priporočljivo zahtevati izplačilo po preteku desetih let, saj v tem primeru izplačilo ni obdavčeno. Sicer se lahko dostopa do sredstev kadarkoli.
FLEKS torej omogoča "razbremenitev" teže odločitve, prinaša fleksibilnost ob sklenitvi zavarovanja, predvsem pa uvaja izjemno prilagodljivost med trajanjem zavarovanja (sprememba naložbenih strategij, priključitev dodatnih zavarovanj, mirovanje plačevanja premije, predčasna izplačila, vpogled na naložbeni račun 24 ur na dan in sedem dni v tednu), dodatno pa se zavarovalnica zavezuje, da bo vse prihodnje novosti ponudila tudi obstoječim zavarovalcem. Nenazadnje FLEKS nagrajuje tudi zveste zava-rovalce, saj po preteku desetih let zavarovalnica enkrat letno brezplačno pripiše dodatna sredstva na naložbeni račun.
Iz vsega ni težko razbrati, da FLEKS prinaša varnost, prilagodljivost, odprtost, transparent-nost, enostavnost in davčno učinkovitost. Gre za sodobno zavarovanje, ki združuje življenjsko zavarovanje za primer smrti in varčevanje v investicijskih skladih. S sklenitvijo investicijskega zavarovanja FLEKS, ki bo prilagojeno vam in vašim ciljem, bo vaša prihodnost in prihodnost vaših najdražjih postala perspektivnejša, bolj predvidljiva in zato tudi varnejša.
Martina Poiančec Direktorica podpore poslovanju osebnih zavarovanj Zavarovalnica Triglav, d.d.
triglav
Ml$i£ UTLAOlMIft ■ SLOVE 'JI JA »^•tovni podpri (Nnm* mn^ij* Liu sänne, Švica 1 NI
JDZO BOŽO ■ HRVASK A „
mili- umainilfci lOdtiUvflt v Sali lliii uilanavlttli EuraAdrii chi pltr Kidibra
NORBEftT FE RRt - FRANCU A Grand Prm ■ &v*tovni prvi k odnkxi nugi{ü Den N-.'-JÜ Silgijj IOC1]
TINO MARC - NEMCUA ™ jmsgavitae Golden Wind 31.GH.LdPm
Monis Cnrfo 20«
G£R HAH L> IM TACHER - AV S tAl J A pfViKAirtlrfJe 2001
SOMA - MADZAPSKA ~ zmagovite« odnht magpj» Magitor J0DG £
Postavitev najdaljšega točilnega pulta na svetu v Mercator centru Hudinja s 7.500 kozarci za Guinessovo knjigo rekordov in slovensko knjigo rekordov (domine).
H
Celje - Celjani (organizatorji pa pričakujejo tudi obiskovalce od drugod) se bodo konec tega tedna, v petek in soboto, lahko udeležili drugega Carraro fes-ta v Aveniji pod Golovcem. Lanskega se je udeležilo blizu 9.000 obiskovalcev, letos jih pričakujejo enkrat več.
V	dveh dneh se bodo zvrstili številni dogodki, med katerimi velja posebej izpostaviti nekatere.
Veterani Celja proti
beograjskemu
Partizanu
V	popoldanskem času, v petek bo Avenija pod Golovcem utripala v znamenju nogometne tekme, v kateri se bosta že šestnajstič pomerili ekipi celjskih veteranov in beograjskega Partizana. Za živost in zabavo pa bodo skrbeli glasbeniki: Godba in mažuretke Pivovarne Laško, Klapa Riva iz Zadra, Tknja Žagar, Rebeka Dremelj in nepogrešljivi Atomik Harmonik.
V	soboto, 21. junija, bo otroška matineja z animatorji in modna revija.
Humanitarni Celjani podirajo rekorde
Prireditev pa ima tudi humanitaren značaj, povezan z rekordi. Lani so med
Pričenja se drugi Carraro fest
Na Aveniji pod Golovcem bo v petek in soboto živahno - Celjani se zavedajo, da je kulturni turizem lahko pomembna gospodarska panoga
obiskovalce razdelili največjo pleskavi-co na svetu in za Varno hišo s prostovoljnimi prispevki zbrali 2.650 evrov. Letos se nadejajo, da bodo na najdaljšem točilnem pultu (142 metrov) napolnili 7.500 kozarcev za Guinnessovo in slovensko knjigo rekordov. Kozarce bodo za ceno 50 centov tudi prodali, izkupiček pa namenili Javnemu zavodu Golovec in Varni hiši Celje. "Podiranje" rekorda bo v soboto ob 23.40 uri. Obiskovalce bodo zabavali Davor Borno, Sandi Cenov, Karma, Minea, Neda Ukraden. Ob polnoči bodo z velikim ognjemetom
uradno zaključili 2. Carraro fest.
Kulturni turizem kot pomembna gospodarska panoga
Milan Kojič iz Taverne Carraro pravi: "Mestna občina Celje je v zadnjem desetletju doživela velik gospodarski in kulturni razvoj. Prav zaradi želje po organizaciji množičnih prireditev smo se člani organizacijskega odbora Carraro festa odločili za izvedbo dvodnevnega festi-
vala. Hkrati pa je ta naš 'fest' tudi tržno zelo zanimiv dogodek in priložnost za vse, ki verjamejo, da je kulturni turizem lahko pomembna gospodarska panoga."
Ob tem naj spomnimo, da je lanski, prvi Carraro fest, odprl župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
EPP

OBJAVE
r Naredite velike korake za svoje
zdravje ¡n...
posezite po Lahkem desertu ; zelene doline,...
ki razvaja z okusi
jagoda, malina in borovnica.
Blagovna znamka zelene doline združuje...
kakovostne in zdravju prijazne
^mlečne izdelke... in to Lahkii desertni jogurti
zagotovo so.
s^Ji
malina, jagoda, borovnica
1
"j r
1
t
Čestitamo vam za dan državnosti.

ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 9. junija 2008 do 15. junija 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE - URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 9. junija 2008 do 15. junija 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
50-- - 40- —■- -	
30- - — - - 20- - — - -11 1 — 10 H jiJH Lf	j (J
■ II illllrl IlIrlnllBIIB II ŠOŠTANJ ZAVODNJE VELENJE ŠKALE ■ 9. jun «10. jun 111. jun 112. jun 113. jun 114	Jill J J MOBILNA . jun 115. jun |
MESTNA OBČINA VELENJE
župan
Na podlagi 60. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/2007) Mestna občinaVelenje, Urad za okolje in prostor, organizira
JAVNO OBRAVNAVO
1.	Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 03 - krajevne skupnosti Plešivec, Cirkovce, Paka in Bevče;
2.	Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Zazidalnem načrtu kompleksa ob železniški progi (območje urejanja M4/10 v Velenju)
3.	Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Lokacijskem načrtu za rekreacijsko območje »Jezero« v Velenju (območje urejanja R4/4)
Javna obravnava bo v torek, 24. junija 2008, ob 17.00 uri v Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2, predavalnica št. 1 (pritličje - vhod št. 2)
Na javno obravnavo so vabljeni vsi zainteresirani občani, zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalnih skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
ŽUPAN Srečko MEH, s.r.
Koncert v Domu za varstvo odraslih
Godba na pihala, ki uspešno deluje pod okriljem velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje, je z nastopom razveselila stanovalce doma Velenje - Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje je pogost in dobrodošel gost v Domu za varstvo odraslih Velenje. V torek, 10. junija dopoldan, je krožek Godba na pihala za stanovalce doma priredil koncert.
Gospa Melvina Kastelic in Zorica Špital sta organizirali prireditev tako, da so se je lahko udeležili skoraj vsi obiskovalci. Prireditev so organizirali
celovečernem koncertu na Velenjskem gradu in na drugih nastopih pa so pokazali, da odlično obvladajo zelo raznovrsten program. Glasbenike je poiskal in spodbudil za nov začetek gospod Lojze Kričej. Za doseženo kvaliteto pa je poleg godbenikov zaslužen mladi dirigent prof. Rok Šin-cek.
Godba na pihala nam je vsem zgled in vzpodbuda, kako obnoviti, dograditi in razveseljevati sebe in druge z glasbo.
Na univerzi deluje naslednji glasbeni krožki: godba na pihala, citre, električne klaviature, frajtona-rica zaigraj in petje v malih skupinah. Pridružite
zunaj, pred zgradbo. Tja so pripeljali vse varovance, razen bolnih in nepokretnih, ki so lahko glasbo poslušali v posteljah skozi odprta okna.
To je bil že osmi nastop krožka Godba na pihala, ki je začel delovati pred slabim letom dni. V njem je zbranih 22 godbenikov - veteranov. Na
se nam v novem študijskem letu v jeseni. Veseli bomo predlogov za nove krožke in seveda vaše udeležbe.
Ob zaključku šolskega leta vam želim prijetne počitnice in dopust, jeseni pa nasvidenje.
■ Erika Veršec
ESOTECH
usTvarjamo boljši sveT
Družba Esotech vam želi prijetno praznovanje Dneva državnosti.
Skupaj ohranimo okolju prijazno Šaleško dolino.
Esotech,
Družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, d.d. Preloška cesta 1, 3320Velenje www.esotech.si
Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu državnosti!

Uresničene želje.
Čestitamo vam ob Dnevu državnosti, 25. juniju.
BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje
ZAGOTOVITE SI CENEJŠE VSTOPNICE V PREDPRODAJI:
v Velenju: VTV, MAX klub, Hotel Paka, Agencija Gost, Avtokamp Jezero, po Sloveniji: www.eventim.si (klicni center 031 349 000), Petrol, Kompas, B Koroški študentski servis, Modri in E-študentski servisi, www.vstopnice.com,www.koncerti.net.
KONCERT BO OB VSAKEM VREMENU - POKRIT PROSTOR!
OBJAVE, RAZVEDRILO
Nagradna križanka VZAJEMNA
m Vzajemna
VzajemnaNezgode+ Omilite posledice
Zavarovanje za nezgodno smrt in trajno invalidnost.
Že star pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva.
Zato so pri Vzajemni pripravili zavarovanje VzajemnaNezgode+, s katerim se zavarujete za primer nezgodne smrti in trajne invalidnosti, ki ga lahko poljubno nadgradite z dodatnimi oz. izbirnimi kritji glede na svoje potrebe in želje.
PREDNOST ZAVAROVANJA
Samo Vzajemna vam izplača zavarovalnino takoj po poškodbi, čeprav zdravljenje še ni zaključeno in nezgoda morda ne bo pustila trajnih posledic.
Zavarovanje lahko sklenete vsak dan na zastopstvu v Velenju in Mozirju. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www.vzajemna-nezgode.si ali pokličite na brezplačno številko 080 20 60 in sporočite svoje osebne podatke.
Izrezano geslo pošljite najkasneje do 30. junija, na naslov:Naš čas,d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom "Vzajemna". Izžrebali bomo tri nagrade: merilec vlažnosti kože, brisačo in majico.
Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., objavlja
VABILO K ODDAJI PONUDB ZA NAKUP NEPREMIČNINE
Najugodnejšemu ponudniku prodamo poslovno pisarniški prostor na Ulici Borisa Kraigherja 1 v Velenju, v skupni neto izmeri 148,40 m2, v pritličju (druga etaža) stanovanjsko poslovnega objekta, s pripadajočim idealnim deležem skupnih delov zgradbe in gradbene parcele, ID stavbe 1163, parc. št. 2624/2 in 2624/16, vl. št. 3180/18, k.o. Velenje.
Izhodiščna cena je 1.300,00 EUR/m2 in znaša 192.920,00 EUR.
POGOJI ZA NAKUP
1.	Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se izkaže z registrskimi listinami, ki niso starejše od 30 dni, ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu (fotokopija osebnega dokumenta) in kopijo davčne številke.
2.	Pisne ponudbe morajo vsebovati podatke o ponudniku, ceno in dokazilo o plačani varščini.
Fizične osebe morajo dostaviti naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko, EMŠO, kopijo davčne številke, številko transakcijskega računa in fotokopijo osebnega dokumenta. Pravne osebe morajo dostaviti naslednje podatke: naziv, sedež, telefonsko številko, ID številko za DDV, matično številko, številko transakcijskega računa, pooblaščeno osebo za podpis kupoprodajne pogodbe in izpisek iz sodnega/poslovnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni.
3.	Ponudniki morajo za nakup nepremičnine vplačati fiksno varščino v višini 5.000,00 EUR, kot jamstvo za resnost ponudbe, na TRR prodajalca št. 02426-0017217937 pri NLB d.d., sklic 00 2305. Izbranemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino, v primeru njegovega odstopa jo zadrži prodajalec. Vsem ostalim ponudnikom bo varščina vrnjena v 15 delovnih dneh po izboru kupca. Varščina se ne obrestuje.
4.	Odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v 15 dneh od dneva, ko bo potekel rok za zbiranje ponudb. Izbran bo ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno. Če izbrani ponudnik ne sklene kupoprodajne pogodbe, pridobi pravico do sklenitve pogodbe naslednji najugodnejši ponudnik.
5.	Izbrani ponudnik mora v roku 15 dni od prejema obvestila, da je izbran, s prodajalcem skleniti kupoprodajno pogodbo.
6.	Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške prenosa lastninske pravice nosi kupec.
7.	Nepremičnina je naprodaj po načelu "videno-kupljeno".
8.	Prodajalec ni obvezan skleniti kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov.
9.	Izbrani ponudnik mora kupnino v celotnem znesku plačati najkasneje v roku 30 dni od sklenitve kupoprodajne pogodbe na TRR prodajalca št. 02426-001721937 pri NLB d.d.
Plačilo celotne kupnine je bistven pogoj za veljavnost kupoprodajne pogodbe.
10.	Ostali pogoji bodo dogovorjeni s kupoprodajno pogodbo.
Podrobnejše informacije in ostalo dokumentacijo o nepremičnine lahko zainteresirani zahtevajo na vpogled na elektronskem naslovu komerciala@te-sostanj.si. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru. Kontaktna oseba je ga. Pavlica Šibanc Kodrun na telefonski številki +386 (0)3 8993 633.
Pisne ponudbe naj ponudniki predložijo v zaprtih ovojnicah do vključno 04.07.2008 do 10. ure na naslov Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, Slovenija, z oznako "Ponudba za nakup poslovno pisarniškega prostora - ne odpiraj".
Nagrajenci nagradne križanke "Bodoni", objavljene v tedniku Naš čas dne 5. junija 2008, so:
-	Frančiška Ponikvar, Polje c. xx / 15 a, 1260 Ljubljana;
-	Vanda Anžič, Kardeljev trg 4, 3320 Velenje;
-	Marjetka Železnik, Metleče 4, 3325 Šoštanj.
Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: ZAVESE BODONI
ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-
DEŽURSTVA
478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
21. in 22. junija - PRIMOŽ JEVSEK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD
GIBANJE PREBIVALSTVA
Velenje).
25. junija - IVAN JANEŽIČ, dr. dent. med. (delo opravlja v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
Upravna enota Velenje
Poroke:
Gutaj Florina, Velenje, Cankarjeva cesta 2 a in Susuri Artan, Srbija, Zhur; Tadic Danijela, Šoštanj, Kajuhova cesta 7 in Boric Miro, Šoštanj, Kajuhova cesta 7.
Smrti:
Slavinec Frančišek, roj. 1954, Šoštanj, Kajuhova cesta 2; Miklavžina Mihaela, roj. 1926, Topolšica 36, Šoštanj; Močil-nik Marija, roj. 1920, Mežica, Prežiho-va 17; Jovan Justina, roj. 1924, Lopat-nik 7 a, Velenje; Ristič Vladimir, roj. 1945, Slovenske Konjice, Liptovska ulica 16; Remic Jožica, roj. 1957, Pri-hova 1, Rečica ob Savinji.
nikoli sami
ČETRTEK, 19. junija
Tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Ana z zelene domačije, 24/26
09.35	Male sive celice, kviz
10.20	V dotiku z vodo, 13/26
10.50	Široki vrh - Broad Peak 8047
m, dokum. oddaja
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Začnimo znova, 35/35
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Simon v deželi risb s kredo, 4/13
16.10	100-odstotna piramida,
dokum. film iz BiH
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Jasno in glasno
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	In to je vse!, risanka
18.50	Rjavi medvedek, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Referendum o pokrajinah
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Čas želja, nemški tv film, 1. del
01.10	50 let televizije: tv dnevnik 19.
6. 1990
01.35	Duhovni utrip
01.50	Dnevnik
02.30	Dnevnik zamejske tv
02.55	Infakanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal
07.00 50 let televizije: tv dnevnik 19.
6. 1990 07.20 Hri-bar 08.20 Tv prodaja
08.55 Seja državnega zbora, prenos 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Z glasbo in s plesom... 19.30 Zapojte z nami 20.00 Poletje pod balkonom, nemški film
21.45 Zvezde slovenskega filma:
Miha Baloh 23.20 Pod rušo, 6/12 00.15 Pojoči detektiv, am. film 02.00 Zabavni infokanal
pop
06.30	24 ur, ponovitev
07.30	Sprehod s pošastmi, 2/2
08.30	Srce, ki odpušča, nad.
09.25	Ukradena sreča, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Razigrani par, nad.
11.40	Sladka skrivnost, nad.
12.35	Tv prodaja
13.05	Sherlock Holmesove
	pustolovščine, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.40	24 ur zvečer
23.00	Urgenca, nan.
23.50	Seks v mestu, nan.
00.25	Gospa predsednica, nan.
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev 11.35 Pop corn, glasbena oddaja,
ponovitev 12.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, oddaja za najmlajše, 3. TV mreža - S prijatelji na piknik 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja
20.55 Regionalne novice 3 21.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna
oddaja - bolečine v hrbtenici 20.55 Regionalne novice 3 21.00 AKTUALNO : Pred
posvetovalnim referendumom o pokrajinah. Gost dr. Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko
21.30 Večer z Ano, glasbena oddaja, 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila
TV SLO fT
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Jakec, ris. serija
09.35	100-odstotna piramida,
dokum. film iz BiH
09.50	Enajsta šola
10.20	Jasno in glasno
11.15	Osmi dan
11.45	Duhovni utrip
12.00	City folk: Amsterdam
12.25	Slovenski magazin
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Primož Trubar, 4. del
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš? - so vakeres?
16.00	Iz popotne torbe: zakaj
16.20	Risanka
16.25	Maks, 1/8
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška
17.35	Tv p
17.45	Moč znanja, 5/6
18.40	Brenč in cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Blisk, 1/15
20.30	Alpski večer 2008, 1. del
22.00	Odmevi, Evropa.si, šport, vreme
23.10	Polnočni klub: sence nogometa
00.25	50 let televizije: tv dnevnik 20.
6. 1990
00.50	Moč znanja, 5/6
01.45	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	50 let televizije: tv dnevnik 20.
6. 1990
07.25	Žogarija, 8/10
07.55	Glasnik
08.20	Evropski magazin 08.55 Seja državnega zbor, prenos
13.25	Italijasnka misija, ang. film
15.00	Referendum o pokrajinah
16.45	Oto Pestner, tv Koper
17.30	Zdaj!, oddaja za razg. življenje
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Velika imena malega ekrana,
Vili Vodopivec
20.00	Pustolovka, 5/6
20.50	Odkar si odšla, 3/8
21.25	Priča zločina, nizoz. film
23.00	Pot v Koktebel, ruski film 00.45 Huff, 9/13
01.40	Zabavni infokanal
POP
06.35	24 ur 07.35 Trenja
09.20	Srce, ki odpušča, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Ukradena sreča, nad.
11.40	Sladka skrivnost, nad.
12.35	Tv prodaja
13.05	Sherlock Holmesove pustolovščine, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Možje v črnem 2, am. film
21.25	Pod lupo pravice, 18. del
22.20	24 ur zvečer
22.40	Epizoda II. - napad klovnov, am. film
01.10	Tečni starci, dokum. serija
01.45	24 ur, ponovitev
02.45	Nočna panorama
09.00 Dobro, jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Skrbimo za zdravje, svetovalna
oddaja- bolečine v hrbtenici 11.50 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 AKTUALNO : Pred
posvetovalnim referendumom o pokrajinah. Gost dr. Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Planet polka, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Videospotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Odkritosti, dokumentarna
oddaja, 3. TV mreža 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 21. junija
TV SLO fT
07.00	Zgodbe iz školjke
07.35	Šola, 5/10
07.55	Male sive celice, kviz
08.40	Smrkci, 2/23 09.05 Ime mi je Evgen, švic. film
10.50	Polnočni klub, ponovitev
12.05	Gorska jezera, dokum. oddaja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Berlin, Berlin, 5/26
13.35	Berlin, Berlin, 6/26
14.00	Slovenski vodni krog, izob.
14.25	Moderni časi, am. čb film
15.55	Sobotno popoldne
16.00	O živalih in ljudeh
16.15	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
17.25	Kraji in ljudje
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pravi biznis, 10. del
21.00	Romantična duša, 2. del
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.30	Deadwood, 6/12
00.25 50 let televizije: tv dnevnik 21.
6. 1990 00.45 Dnevnik
01.15	Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 08.30 Tv prodaja 09.00 Skozi čas
09.10 50 let televizije: tv dnevnik 21.
6. 1990 09.35 Vroči stol 10.30 Oto Pestner, tv Koper 11.15 Absalonova skrivnost, 24/24 11.45 Pustolovka, 5/6 12.35 Tv prodaja 13.05 Glasben spomini z Borisom
Kopitarjem 14.00 Ciciban poje in pleše, 2. del 15.25 Peter in Petra, slov. mlad. film 16.20 Tv prodaja
16.50 Zdaj! oddaja za razg. življenje 17.15 Pozdravljen, Peking, olimpijski magazin
17.50 SP v kajakih in kanujih na
divjih vodah, posnetek 20.00 300 let Slovenske filharmonije 20.55 Gala koncert ob 1 □□-letnici slov. filharmonije, prenos iz Ljubljane 22.05 Bleščica, oddaja o modi 22.35 Alpe, Donava, Jadran 23.05 Sobotno popoldne 01.20 Anna Pihl, 4/10 02.10 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Mali rdeči traktor, ris. serija
08.40	Brata Koalček, ris. serija
08.50	Kopalčki, ris. serija
09.00	Krofko, ris. serija
09.10	Slonček Benjamin, ris. serija
09.35	Jagodka, ris. serija
10.00	Winx klub, ris. serija
10.25	Ninja želve, ris. serija
10.50	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija
11.05	Ed in Eppa, ris. serija
11.25	Žuželke napadajo, dokum. serija
12.25	Napad iz pradavnine, nan.
13.25	Šola za pare, nan.
13.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN Francije
15.05	As ti tud not padu?, ponovitev
16.50	Tootsie, am. film
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.00	Soba za paniko, am. film
23.00	Ljubezen in cigarete, am. film
00.55	Težave z biljardom, am. film
02.45	24 ur, ponovitev
03.45	Nočna panorama
ster laja,
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Vredno je stopiti note: M Plečnik, dokumentarna od ponovitev 10.20 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, oddaja za najmlajše - S prijatelji na piknik 18.40 Duhovni vrelec: 18.50 Cinema paradiso, oddaja o filmu
19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1661. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Ta svet je za otroke, posnetek 2. dela dobrodelnega koncerta OS Gustava Šiliha Velenje 22.00 Odprta tema, 22.30 Rock Otočec 2007,
dokumentarna oddaja 23.05 Vabimo k ogledu 23.10 Videospot dneva 23.15 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 22. junija
TV SLO fT
07.00	Živ žav
09.50	Žogarija, 9/10
10.15	Izgubljeni zaklad Fidžija, 1/13
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	39. tabor slov. pevskih zborov,
prenos iz Šentvida
14.40	50 let televizije: po domače z
zadovoljnimi Krajnci
15.05	Kaj je novega, mucka?, am. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Letalski miting
18.20	Pokec, risanka
18.25	Ozi Bu, risanka
18.30	Žrebanje lota in super lota
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.25	Zrcalo tedna
20.00	Zvezde pojejo
21.40	Družinske zgodbe
22.30	ARS 360
22.50	Poročila, vreme, šport
23.25	Zmuzljivi Roger, am. film
01.05	50 let televizije: tv dnevnik 22.
6. 1990
01.30	Dnevnik
01.55	Dnevnik zamejske tv
01.25	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
08.10	Tv prodaja
08.40	Skozi čas
08.50	50 let televizije: tv dnevnik 22.
6. 1990
09.15	Globus
09.45	Trutamora Slovenica, 2/2
10.45	Svet vodnih živali, 2/13
11.10	Med valovi
11.40	Alpe, Donava, Jadran
12.10	Tv prodaja
12.40	Čarovnik Hauru in potujoči
grad, japonski film
14.35	Tv prodaja
15.10	SP v veslanju, posnetek
16.40	SP v kajakih in kanujih na
divjih vodah, posnetek
17.45	Alpski večer 2008, 1. del
19.00	Marjana Deržaj v hali Tivoli
20.00	Pariz, 2/3
21.00	Pri Maupassantu, 3/6
22.00	Š - športna oddaja
22.45	Številke, 4/13
23.30	Zlata resna glasba in balet TVS
(1958 - 2008)
00.15	Zabavni infokanal
POP
07.30 Tv prodaja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.40 Brata Koalček, ris. serija 08.50 Kopalčki, ris. serija 09.00 Krofko, ris. serija 09.10 Slonček Benjamin, ris. serija 09.35 Jagodka, ris. serija 10.00 Winx klub, ris. serija 10.25 Ninja želve, ris. serija 10.50 Altair v Zvezdolandiji, , ris. serija
11.10 Življenje v divjini, nan. 12.05 Skrivnostne poti, nan. 13.00 Gospod Bean, nan. 13.30 Formula 1, prenos dirke za VN Francije
16.00 Moto GP, prenos dirke za VN
Velike Britanije 17.15 Klic narave, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur
20.00 Helenca na preizkušnji, am. film
22.05 Zvezde na sodišču, nan. 22.55 Vrhunci VN Francije, oddaja o
23.15	Elizabeta, ang. film
01.25	Junakinje predmestja, nan.
01.55	24 ur, ponovitev
02.55	Nočna panorama
09.40 10.00
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
Miš maš, otroška oddaja, ponovitev
1660. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja
10.05 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.25 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje, ponovitev 10.50 Duhovni vrelec: 11.00 Poslanska pisarna, pogovor v studiu. Gost: Drago Koren, poslanec NSi v DZ RS 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Planet Polka, oddaja z narodnozabavno glasbo -gostje: Malibu 13.20 1661. VTV magazin, regionalni
informativni program 13.40 Kultura, informativna oddaja 13.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, oddaja za najmlajše - S prijatelji na piknik 18.40 Pop corn, glasbena oddaja 19.20 Rock Otočec 2007,
dokumentarna oddaja 20.00 Ta svet je za otroke, posnetek 2. dela dobrodelnega koncerta OŠ Gustava Šiliha Velenje 21.30 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 23. junija
TV SLO [7
06.45 Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Žogarija, 9/10
09.40	Simon v deželi risb s kredo,
4/13
10.05	Risanka
10.10	Iz popotne torbe: zakaj
10.30	Maks, 1/8
11.00	Moč znanja, 5/6
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Zvezde pojejo
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Timotej hodi v šolo, 24/26
16.10	Martina in ptičje strašilo:
melodije
16.20	Bitezi, 6/10
16.35	Kako sem videl svet izpod
mize: veselica, 7/10
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Divja Kitajska, 2/6
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, risanka
18.45	Dragi domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Vroči stol
21.00	Bridkosti tropskega otoka, 1/6
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05 Umetnost igre
23.30	Glasbeni večer
01.15	50 let televizije: tv dnevnik 23.
6. 1990
01.35	Divja Kitajska, 2/6 02.25 Dnevnik 03.05 Dnevnik zamejske tv 03.35 Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Sobotno popoldne, ponov.
13.45	Tv prodaja
14.15	Kaj govoriš? - so vakeres?
14.30	Slovenski utrinki
14.55	Posebna ponudba, potrošniška
15.10	S - športna oddaja
16.00	50 let televizije: tv dnevnik 23.
6. 1990
16.25	Osmi dan
16.55	ARS 360
17.10	Alpe, Donava, Jadran
17.40	Evropa.si
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Berlin, Berlin, 20/26
19.25	Berlin, Berlin, 21/26
20.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	City folk: Ljubljana
22.50	Memento, am. film
00.40	Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Medved Paddington, ris. serija 08.25 Tom in Jerry, ris. serija 08.55 Stanko, ris. serija
09.20	Art Attack, izob. oddaja
09.50	Najbolj nori videoposnetki
10.15	Tv prodaja
10.45	Srce, ki odpušča, nad.
11.40	Sladka skrivnost, nad.
12.35	Tv prodaja
13.05	Sherlock Holmesove pustolovščine, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.00	Poletje v školjki, slovenski film 22.35 24 ur zvečer 22.55 Brez sledu, nan.
23.50	Seks v mestu, nan. 00.25 Gospa predsednica, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Ta svet je za otroke, posnetek 2. dela dobrodelnega koncerta OŠ Gustava Šiliha Velenje 11.40 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja-
Mladi brezglavo v poletje? 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Pravljica: 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Dober večer, gospa
predsednica. Gostja mag. Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Jesen bo digitalna: UPC
Telemach, svetovalna oddaja 21.35 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.05 Vabimo k ogledu 23.10 Videostrani, obvestila
TOREK, 24. junija
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Medved in čebele
09.20	O kresi se dan obse, otroška
oddaja
09.40	Vitezi, 6/10
10.00	Risanka
10.10	Veselica, 7/10
10.30	Zgodbe iz školjke
11.00	Divja Kitajska, 2/6
11.55	Družinske zgodbe
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Vroči stol
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Risanka
16.00	Moj prijatelj Piki Jakob, 6/7
16.15	Zoja Kajeto, 21/26
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Podobe Slovenije: Pivška kotlina
18.00	Country, izob. serija
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Angelina balerina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slavnostna seja državnega
zbora, prenos
20.25	Bela, modra, rdeča, dokum. feljton
20.50	Proslava ob dnevu državnosti, prenos
23.25	Poročila, vreme, šport
23.50	Stric iz Avstralije, dokum. oddaja
00.45	50 let televizije: tv dnevnik 24. 6. 1990
01.05	Podobe Slovenije: Pivška kotlina
01.40	Dnevnik, ponovitev
02.20	Dnevnik zamejske tv
02.45	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.20	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.35	Tv prodaja
13.05	Dober dan, Koroška
13.35	City folk: Ljubljana
14.35	Studio city
15.35	50 let televizije: tv dnevnik 24.
6. 1990
16.00	Prisluhnimo tišini
16.30	Tv prodaja
17.00	Glasnik
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	V duhu glasbenega in plesnega
izročila
20.00	Platforma
20.30	Globus
21.00	Prava ideja, poslovna oddaja
21.20	Lilija in lev, 5/5
23.05	Zlati časi, špan. film
00.55	Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Medved Paddington, ris. serija
08.25	Tom in Jerry, ris. serija
08.55	Stanko, ris. serija
09.20	Art Attack, izob. oddaja
09.50	Najbolj nori video posnetki
10.15	Tv prodaja
10.45	Srce, ki odpušča, nad.
11.40	Sladka skrivnost, nad.
12.35	Tv prodaja
13.05	Pustolovščine Sherlocka
Holmesa, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.05	Plesni učitelj, am. film
22.40	24 ur zvečer
23.00	Brez sledu, nan.
23.55	Seks v mestu, nan.
00.30	Gospa predsednica, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Dober večer, gospa
predsednica. Gostja mag. Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1662. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Šu kham - oddaja o življenju
Romov, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SREDA, 25. junija
tv slo rr
07.00 Pajkolina s Prisoj in njeni
otroci, risanka 07.45 Pipi in Melkijad, gled.
predstava 08.25 Srebrnogrivi konjič, 31/39 08.50 Pogumni padalec Piki, 6/7 09.05 Zoja Kajeto, 21/26 09.20 Rodil se je genij, oddaja o
Mozartu 10.00 Hotel obmorček, ris. nan. 10.15 Rojstni dan, igrani film 10.25 Kdo je rdeča kapica?, dokum.
10.45 Glasbena šala (šola) 11.05 Knjiga mene briga 11.25 Podobe Slovenije: Pivška kotlina
12.05 Zlata resna glasba in balet TVS
(1958 - 2008) 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 ARS 360 13.45 Umetnost igre 13.10 Kranjica v Kambodži, dokum.
15.10	Mostovi
15.45	Ana z zelene domačije, 25/26
16.10	Pod klobukom
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Med hribi kačjih glav, dokum.
18.25	Žrebanje lota
18.40	Bacek Jon, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Sladke sanje, slov. film
21.40	Prvi in drugi
22.00	JBTZ - zlom režima
22.50	Poročila, vreme, šport
23.15	Omizje
00.30	50 let televizije: tv dnevnik 25. 6. 1990
00.50	Med hribi kačjih glav, dokum.
01.40 Dnevnik 02.20 Dnevnik zamejske tv 02.45 Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 11.50 Tv prodaja 12.20 Skozi čas
12.30 Proslava ob dnevu državnosti,
posnetek 15.00 Svet vodnih živali, 2/13 15.30 50 let televizije: tv dnevnik 25.
6. 1990 16.00 Tv prodaja 16.30 TO - 001 Velenje, igrani film 17.20 Brez smrti zemlja nikoli ne postane domovina, dokum.
18.15 Resnica o Holmcu, dokum.
19.00 Pesem ima moč, dokum. oddaja
20.00 Slovenija na barikadah,
21.10	Zgodba iz Idrije, dokum. film
22.05	Maistrova najdaljša
mariborska noč, tv igra
23.40	Slovenska jazz scena
00.25	Salaam bombay!, indij. film
02.20	Zabavni infokanal
POP
05.55	24 ur, ponovitev
06.55	Preverjeno
08.00	Medved Paddington, ris. serija
08.25	Tom in Jerry, ris. serija
08.55	Stanko, ris. serija
09.20	Art Attack, izob. serija
09.50	Najbolj nori videoposnetki
10.15	Tv prodaja
10.45	Srce, ki odpušča, nad.
11.40	Sladka skrivnost, nad.
12.35	Tv prodaja
13.05	Sherlock Holmesove pustolovščine, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Tatica umetnin, am. film
21.25	Zapleteni um, nan.
22.15	24 ur zvečer
22.35	Brez sledu, nan.
23.25	Seks v mestu, nan.
00.00	Gospa predsednica, nan.
00.50	24 ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Jesen bo digitalna: UPC
Telemach, svetovalna oddaja 11.20 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja 18.35 Regionalne novice 2 18.40 Cinema paradiso, oddaja o filmu
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja-Rock Otočec 1997 - 2007 20.55 Regionalne novice 3 21.00 Odprta tema, pogovor v studiu - Zgodnje odkrivanje raka -programa SVIT in DoRA, pogovorna oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
hU
oroskon
Oven od 21.3.do21.4.
Delovali boste zelo nemirno in nemirni tudi boste. Ne boste se znali sprostiti, čeprav si boste to silno želeli. Iskali boste napake, si celo marsikaj očitali in se zato počutili vsak dan slabše. Kaj, ko bi si končno priznali, da ste vredni ljubezni in da vam tega nihče ne bo pokazal, če se ne boste imeli radi tudi sami? Da vas imajo drugi radi, včasih dvomite, a v naslednjih dneh vam bodo dokazali, da je tako. Pokažite jim, koliko vam pomenijo. Več kot stokrat se vam bodo vaše delo in dejanja povrnila že kmalu. Dobra novica bo povezana s tujino.
Bik od 22.4. do 20.5.
Moč, ki ste jo našli v sebi, bo počasi kopnela. Za to, da se boste bolje počutili, potrebujete več. Največ pa vam še vedno pomeni dobro opravljeno delo in občutek, da ste dobri v svojem poslu. Zato bo še najbolje, če se čim prej lotite dela, ki ste ga morali postaviti na stranski tir. Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepšali dneve, vam pa se bo zdelo, da vam gredo vse bolj na živce. Nikar se ne umikajte v samoto, to bo najslabše, kar lahko naredite. Lepi poletni dnevi bodo kar sami ponujali možnosti za razvedrilo. Vprašanje pa je, koliko jih boste opazili.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Partner vas bo v teh dneh resno vprašal, kaj se dogaja z vami. In ne bo vam preostalo drugega, kot da mu nalijete čistega vina in mu poveste, kar se v vaši duši nabira že dolgo. Pri tem pa pazite, kako daleč boste šli. Če si želite ohraniti zvezo in v njej le popraviti stvari, ki vas najbolj motijo, bodite previdni v besedah in dejanjih. Kar se financ tiče, se bodo počasi začele izboljševati. To vas bo vsaj malo potolažilo, saj dnevi, ki so pred vami, sicer ne bodo najbolj prijetni. Prava preizkušnja bo letošnji dopust. Ali bo počilo, ali pa boste uspeli zakrpati zvezo.
Rak od 22.6. do 22.7.
Ko se vam bo ravno začelo odpirati na več različnih straneh in bo vse kazalo, da vam bo končno uspelo uskladiti zasebno življenje, hobije in redno delo, se bo začelo lomiti. Pa ne boste čisto nič krivi, saj veste, da na potek dogodkov niste mogli vplivati. Boste pa zato kar malo nervozni, posledično tudi tečni. Kar pomeni, da boste svojo slabo voljo prenašali tudi v svoje okolje. Bolje bo, če jo sproščate s športnimi aktivnostmi. Te vam namreč zelo koristijo, kar že dobro veste in tudi občutite. Tako dobro, kot se telesno počutite v zadnjih tednih, se namreč že dolgo niste. Vreme bo končno lepše in to morate izkoristiti, saj ste preveč doma.
Lev od 23.7. do 23.8.
Že vaši najbližji se sprašujejo, kaj se zadnje čase dogaja zvami. Preveč popustljivi ste in preveč pridni. S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pa si žal v zadnjih dneh delate levjo uslugo. Mnogi bodo menili, da ste se močno spremenili. Pa ne bo čisto tako. Zaradi nove situacije v vašem življenju, ki jo boste skrbno skrivali v duši, boste precej nervozni in brezvoljni. Družite se s tistimi, ki jim zaupate, ostale imejte na pravi varnostni razdalji. Pa čim prej si privoščite nekaj dni daleč od doma. Potrebujete jih, četudi to še ne bo pravi dopust.
Devica od 24.8. do 23.9.
Že nekaj časa se nabira, sedaj bo udarilo. Čas ni najbolj primeren. Sicer pa se dobro poznate in veste, da če se vam v življenju kaj ne izide tako kot bi želeli, vedno divje reagirate. Tokrat boste največjo napako storili zato, ker ne boste molčali. Ljudje pa so privoščljivi, sploh, če vidijo, da komu drugemu ne gre vse po maslu. Zato se vam bo to že kmalu obrnilo kot bumerang. Ne bo prijetno, ko vam bodo jasno povedali, da ste za nastalo situacijo krivi predvsem vi sami. To boste težko sprejeli. Nekaj dni počitka bi bilo zelo dobrodošlo, sploh, če boste v njih razmislili in se odločili, kako naprej. Vaša čustva so povsem zmedena.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Ne le, da ste na pragu poletja zelo obremenjeni v službi, še večjo zmedo kot delo vam povzročajo težave, ki se kar kopičijo. V teh dneh se pogosto sprašujete, kako naprej, da bi brez vmešavanja čim bolje razrešili čustveno praznino, ki se kopiči v vas zaradi družinskih zapletov. Partner bo tisti, ki vam bo dajal moč in energijo. Zato mu boste zelo hvaležni. Če boste v naslednjih dneh že kaj dopustovali, boste naredili prav, saj je včasih tudi kratek pobeg od doma prava osvežitev, predvsem pa sprostitev. Kar se zdravja tiče, bodo hude skrbi kmalu pozabljene. Novice bodo dobre.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Presenečeni boste ugotavljali, da je denar spremenil tudi nekaj tistih vaših prijateljev in znancev, ki ste jim doslej zaupali. Zato se raje zanesite le nase in na svoj razum. Srce vas bo tokrat zavajalo, saj boste pod vplivom čustev, to pa ni najboljši obet za prihodnost. Sorodnik vas bo prosil za pomoč, vi pa bi najraje prosili njega, saj jo potrebujete tudi sami. Partner se vam že nekaj časa odtujuje, kar dobro veste. Da bi kaj spremenili, pa še niste našli ne volje in ne pravega motiva. Včasih se celo sprašujete, če si to sploh še želite.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Sploh ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si želite v vašem življenju veliko sprememb. Nimate pa ne volje in ne moči, da bi z njimi začeli spreminjati svoj svet. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vašem razmišljanju. Tudi vaši najbližji se znajo obrniti proti vam. Ljubezensko področje bo bolj mrtvo kot ne, zato pa vam vsaj pri zdravju in financah v teh dneh kaže bolje. Povabilo bo iskreno, zato ga nikar ne zavrnite! Pa čeprav je lahko to, da se nanj odzovete, pika na i v ljubezenskih zapletih.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Nič čudnega ne bo, če boste v teh dneh ugotavljali, da ste precej utrujeni. Morda boste celo rahlo zboleli. Tudi zato, ker je za vami res nekaj napornih tednov, v katerih ste kar pozabili nase in na tiste drobne užitke, ki vam lepšajo dneve. Če ne drugega, se boste morali zamisliti nad svojim početjem in počutjem tudi zato, ker se že nekaj časa zavedate, da se preveč razdajate drugim, zase pa storite veliko premalo. Ker problem ni od včeraj, tako dobro veste, kaj morate spremeniti, moči za drastične spremembe pa nimate. Povabilo na zabavo pa le sprejmite - potrebujete namreč sprostitev in pozabo. Smeh je še vedno pol zdravja!
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Na delovnem mestu bo v naslednjih dneh vladala panika in čudno vzdušje. Napovedujejo se namreč spremembe, ki se vas osebno ne bodo dotaknile, občutili pa jih boste vseeno. Če bo le šlo, se ne vmešavajte. Najbolje bo, da modro molčite in počakate na izid dogodkov. Predvsem pa službenih zadev nikar ne prenašajte v domače okolje. Tam rešujte tiste težave, ki bi se jih morali že zdavnaj lotiti. Zadajte si cilj, da jih počistite pred odhodom na dopust. Časa ni več veliko, zato kar hitro na delo. Nekoga boste prosti svojim pričakovanjem močno pogrešali.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Prav ste storili, da se niste vmešavali v čuden spor, ki ste mu bili priča, direktno vpleteni pa niste bili. Ostali boste eden redkih, ki bodo lahko še modro pomagali pri razreševanju nastale situacije. Sicer pa boste v teh dneh spoznali, koliko vam pomeni dober znanec. Dogodki naslednjih dni lahko močno spremenijo vašo in njegovo prihodnost. A le, če boste končno spregledali in tudi vi videli tisto, kar vidijo že vsi okoli vas. Drži kot pribito, da ste znani po tem, da sprememb nimate preveč radi, ko pa ne gre več, je bolje, če se ustavi. Četudi se vam bo zdelo, da čas ni najbolj pravi, se zavedajte, da za take stvari čas nikoli ni pravi. Se pač zgodi.
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 19. junija
18.30 Ribiška koča ob Šoštanjskem jezeru
Razmigajte svoje možgane 17.00 Nakupovalni center Velenje in McDonald's Velenje Plesno popoldne s Plesno šolo Devžej
18.00 Glasbena šola FKK Velenje Pojemo, plešemo, igramo -Zaključni koncert skupin Glasbene šole Velenje 18.00 Hotel Paka
Slavnostna otvoritev slovenskega pustolovskega tekmovanja Adventure race Slovenia - 2008 od 18. ure dalje
Vila Herberstein, Velenje Turistični teden - Večer ribjih jedi 19.19 Knjižnica Velenje _ Pogovor z Majdo Širca
Petek, 20. junija
7.00 - 18.00 Središče mesta Velenje
Redni sejem 9.00 TRC Jezero, Velenje (start) Slovensko pustolovsko tekmovanje Adventure race Slovenia - Velenje 2008 20.00 TRC Jezero, Velenje
Noč ob jezeru - Koncert Kad bi bio Bijelo dugme (Bebek, Alen, Tifa) s predskupinama AVE in Billysi 20.00 Lokovica
Praznovanje 100-letnice PGD Lokovica - Večer z narodnozabavnimi ansambli 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer filmske glasbe
Sobota, 21. junija
7.00 - 13.00 Središče mesta Velenje
Redni sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Nakupovalni center Velenje in Spar Velenje Zaključek šolskega leta 10.00 - 12.00 Muzej premogovništva
Bergmandlcove delavnice za otroke 0d 10.00 do 13.00
IntersparVelenje Predstavitec digitalne TV in novosti + podelitev nagrad od 16.00 dalje v Lokovici
Praznovanje 100-letnice PGD Lokovica - Parada gasilcev, proslava, prevzem in blagoslov gasilskega vozila ter veselica z ansamblom Gregorji in Tanjo Žagar 18.00 - 22.00 Galerija Velenje Poletna muzejska noč 18.00 TRC Jezero, Velenje Družinsko popoldne 20.00 TRC Jezero, Velenje
Noč ob jezeru - Noč legend: Pro Arte, Vladimir Savčic - Čobi, Helena Blagne, Seid memič -Vajta, Teška industrija, Alpski kvintet, ognjemet ... 20.00 Kavčnikova domačija v Zavodnjah Poletna muzejska noč pri Šoštanju
Kresni večer na Kavčnikovi domačiji
20.30 Velenjski grad
Poletna muzejska noč Koncert Šaleškega študentskega okteta
X Mladinski center Velenje
Praznovanje prvega poletnega dneva s sadno Bovlo
Nedelja, 22. junija
17.00 TRC Jezero, Velenje
Noč ob jezeru - Miss Slovenije -regionalni izbor
Torek, 24. junija
19.00 Pred knjigarno Kulturnica
Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Nejc Gazvoda: Sanjajo tisti, ki preveč spijo
X Park pred velenjsko gimnazijo Paka fest
Sreda, 25. junija
18.00 Pri Lipi samostojnosti (Prešernova cesta) Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 19. junija
20.00 - 22.00
veteranska liga v malem nogometu na umetni travi
Petek, 20. junija
18.00 Hiša mladih
Disco na prostem
X Izlet z vlakom v Sarajevo
Sobota, 21. junija
od 08 do 18. ure
Železniška postaja in Hiša mladih 7. tradicionalno srečanje moto veteranov
Torek, 24. junija
20.00 Kulturni dom
Proslava ob dnevu državnosti
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 19. junija
19.30 Ribiška koča ob Šoštanjskem jez. Bridge - razmigajmo možgane
Sobota, 21. junija
X Ulice mesta Šoštanja
Šoštanj rola 2008 - rolanje
20.00 Kavčnikova domačija
Kresni večer na Kavčnikovi domačiji v Šentvidu
20.00 Rokometno igrišče Šoštanj Šoštanj rola 2008 - rolanje
Ponedeljek, 23. junija
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Torek, 24. junija
17.00 Skorno (Sv. Anton)
Prireditev ob dnevu državnosti
Sreda, 25. junija
X Ravne pri Šoštanju
Pohod po Ravenski poti 710m
Zgodilo se je ...
od 20. do 26. junija
-	20. junija 1961 je Velenje obiskal predsed-
nik afriške države Mali Modibo Keita;
-	20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dim-
nik na območju bivše Tovarne usnja Šoštanj;
-	23. junija 1981 je predsedstvo Republiške
konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se 10. oktobra Velenje preimenuje v Titovo Velenje;
-	23. junija 1986 je bila na osnovni šoli Anto-
na Aškerca velika javna tribuna o onesnaževanju okolja v Šaleški dolini; pripravila sta jo občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije; pred začetkom tribune je po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so udeleženci opozarjali na vse večje probleme onesnaženosti okolja v Šaleški dolini; 24. rožnika je kresni dan in po ljudskem izročilu velja, da je to najdaljši dan v letu; "O kresi se dan obesi" pravi star slovenski pregovor;
v zahvalo za izgradnjo ceste skozi Hudo luknjo so v soteski, ravno nasproti vhoda v podzemno jamo, 24. junija leta 1830 odkrili spomenik nadvojvodi Janezu, ki je imel velike zasluge za izgradnjo te ceste;
-	24. junija 1989 so šaleški obrtniki ob 15.
obletnici Združenja obrtnikov občine Velenje v Starem Velenju dobili svoj dom;
-	24. junija 1990 so na trgu Bratov Mrav-ljakov v Šoštanju ponovno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga;
-	25. junija 1977 so na Titovem trgu v Vele-
nju na slovesnosti, na kateri je bilo okoli 20 000 ljudi, svečano odkrili Titov spomenik;
-	25. junija 1989 je bila v Škalah svečana otvoritev novega krajevnega središča s šolo;
-	25. junija je dan slovenske državnosti; na ta dan je leta 1991 skupščina Republike Slovenije na svoji seji sprejela Deklaracijo o neodvisnosti, Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavni zakon za njeno izvedbo;
-	26. rožnika 1799 se je na Vranskem rodil Peter Musi, učitelj, organist, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar in bančnik;
-	26. junija 1965 je v Ljubljani umrl Davorin
Ravljen, pisatelj, pesnik, prevajalec in publi-
Lunine mene
26 . junij, ob 14.10 -zadnji krajec
Koledar imen
Junij (veliki traven)
19	. četrtek - Julijana,
Romuald
20	. petek - Silverij,
Florentina
21	. sobota - Alojzij
(Slavko), Rajmund
22	. nedelja - Ahac
23	. ponedeljek -
Kresnica olimpijski dan
24	. torek - Janez
25	. sreda - Hinko
dan državnosti
K INO VELENJE
IRON MAN
(Iron Man), Akcijska pustolovščina, 96 minut. Režija: Jon Favreau Igrajo: Robert Downey Jr., Terrence Howard, Gwyneth Paltrow, Jeff Bridges, Leslie Bibb, Clark Gregg idr.
Petek, 20. 6. ob 19.00 Sobota, 21. 6. ob ob 21.00 Nedelja, 22. 6. ob 20.30
SPEED RACER
(Speed Racer), Športna pustolovščina, 135 minut. Režija: Andy & Larry Wachowski. Igrajo: Emile Hirsch, Matthew Fox, Susan Sarandon, Christina Ricci idr.
Petek, 20. 6. ob 21.20 Nedelja, 22. 6. ob 18.00
ZBEGANI
(Delirious), Komedija, 107 minut. Režija: Tom DiCillo. Igrajo: Steve Buscemi, Michael Pitt, Alison Lohman, Callie Thorne, Julia Garro, Gina Gershon, Minnie Driver, Anne Heche idr. Sobota, 21. 6. ob 19.00
RATATOUILLE
(Ratatouille), Družinski animirani film sinhroniziran v slovenščino, 110 minut. Režija: Brad Bird. Slovenski glasovi: Lado Bizovičar, Matjaž Javšnik, Branko Završan, Iztok Valič, Vojko Belšak, Niko Goršič, Boris Cavazza, Nina Ivanič, Marko Potrč, idr. Nedelja, 22. 6. ob 16.00 - otroška matineja
V tednu od 20. 6. do 22. 6. napovedujemo:
grozljivko SKRIVNOST MEGLE, romantično komedijo DVA DNI V PARIZU, komedijo BEANOVE POČITNICE, Od 4. do 7. 7. tudi v Velenju romantična komedija SEKS V MESTU
Huda luknja
cist, ki je bil rojen v Šoštanju; kot novinar je služboval pri Jutru, Slovenskem poročevalcu in Tovarišu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom. Pripravlja: Damijan Kljajič
Miss Slovenije 2008 za Miss World
MISS WORLD
Uradni in hkrati največji lepotni izbor na svetu je lepotno tekmovanje za MISS WORLD. Izbor MISS SLOVENIJE pa je atraktivna lepotna akcija, ki je v Sloveniji združila agencijo GERŽINA VIDEOTON, ki je lastnik licence, Televizijo Slovenija, Slovenske novice, ..., ki so vedno spremljevalci atraktivnih in zanimivih dogodkov. Miss Slovenije 2008 prejme osebni avto, lepa darila, kompletno najkvalitetnejšo opremo, ki jo potrebuje za nastop na svetovnem izboru, ... Vsekakor pa je že uvrstitev v slovenski lepotni finale lep dosežek, ki prinese dekletom nastope kot manekenke, modeli, ... mnogim pa je sodelovanje tudi odskočna deska v nadaljnji karieri. Prvi predizbori bo v nedeljo, 22. junija ob 17. uri v Velenju v Turistično rekreacijskem centru Jezero za MISS SAVINJSKO-ŠALE-ŠKE REGIJE 2008 v sklopu velike tridnevne prireditve NOČ OB JEZERU 2008. Letos so za sodelovanje na uradnem lepotnem izboru za MISS SLOVENIJE razpisani naslednji mednarodni pogoji: sodelujejo lahko simpatična in komunikativna dekleta, državljanke Slovenije, s skladno postavo, visoke več kot 165 cm, ki so v letošnjem letu stare med 17 in 24 let, neporočene, brez otrok in nekaznovane. Vse dodatne informacije dobijo kandidatke in predstavniki medijev na naslovu agencije Videoton ali po mailu: gerzina.vide-oton@siol.net
Kandidatke se prijavijo na naslov: Agencija VIDEOTON, P.p. 84, 2001 Maribor, Tel.: 02 300 1240, Fax: 02 332 7303, Email: gerzina.videoton@siol.net s priloženo prijavnico ter vsaj eno svojo fotografijo.
Priimek:
Ime:
Ulica:
Pošta:
Telefon:
E-mail:
Datum rojstva: Mere - višina: - teža:
- konfekcija:
Podpis:
Podpisana izjavljam, da so vsi navedeni podatki resnični in da sem pripravljena sodelovati na uradnem lepotnem izboru MISS SLOVENIJE 2008 za MISS WORLD.
Vabilo v gore:
Sobota, 21. junija: Vajnež - Stol -Vrtača (dvodnevni izlet) - PD Velenje (sekcija Premogovnik); nedelja, 22. junija: Olševa (PD Velenje, sekcija Topolšica).
^Hjs
mali OGLASI
RAD i O V ELEN J E
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
NUDIM
NEUPORABNE avtomobile, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 38-LETNI moški, ki je ostal sam z otrokom si želi spoznati zvesto žensko. Gsm: 041/229-649. ZELITE spoznati zvestega fanta? Pokličite in ga spoznajte. Gsm: 041/959-192.
ODDAM
opremljeno in vseljivo 1. 7. 2008. Gsm: 031/650-498.
2-SOBNO opremljeno stanovanje oddam. Gsm: 041/610-774. NUDIMO stanovanje s posebnim vhodom v Šoštanju v zameno za pomoč mami. Telefon: 586-6252.
RAZNO
PRIDELKI
2-SOBNO stanovanje, 56 m2, v centru mesta, oddam mlademu paru. Je delno
VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671. BOROVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
100 let
PGD Lokovica
Prisrčno vabljeni na prireditve v sklopu 100-letnice PGD Lokovica:
PETEK, 20. junij, ob 20.h
Večer z mladimi narodno-zabavnimi ansambli Lokoviški harmonikaši * Bratje Avbreht * Navdih * Hey * Minutka
SOBOTA, 21. junij, od 16.h dalje
*	Gasilska PARADA
*	VESELICA z ansamblom GREGORJI
*	Gostja večera TANJA ŽAGAR

Gasilci PGD Lokovica
ŽIVALI
PESJAK s streho in kritino, mere 220 x 300 cm, prodam. Gsm: 040/766-868. BRAKO prikolico prodam za 150 evrov. Gsm: 031/346-322. BELO POHIŠTVO za hodnik in kopalnico, umivalnik in pipo, prodam za simbolično ceno. Gsm: 041/374-800
TELETA, stara od 10 dni naprej, črno bele pasme, prodamo. Telefon: 8974353.
BIKCA, limuzin, 120 kg, prodam. Gsm: 041/837-093.
PRODAJA nesnic, ki že nesejo v nedeljo, 22. junija od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
NEPREMIČNINE
4-SOBNO stanovanje, 78 m2, v Nazarjah prodam. Gsm: 051/640-058. STANOVANJSKA HIŠA v Lipnici pri Tuzli, velikost hiše 8,5x7,5m, dve etaži, parcela 210 m2, vodovod+elektrika, prodam. Cena po dog. Gsm: 040/638-553
Hi	labit lepremičnine Alt, d.o.o, Kersnikovo 11, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO
l-sobno stanovanje v Šoštanju, 43,27 m2, 1. nad., obnov. 2006. Cena 45.000 € ali po dog. Na novo obnovljeno stanovanje v centru Šoštanja, vgrajeni delilniki za vodo in ogrevanje, vredno ogleda. Garsonjero na Kersnikovi v Velenju, velikost 25,59 m2,4. nadslr., stavba obnovljena 1990. Cena: 50.0006 ali po dog. Je v celoti obnovljeno, kuhinja, soba, kopalnica, shramba, vsi priključki, vredno ogleda... Garsonjero petoriek nad Tržnico, Velenje, velikost 23,33 ml, mansarda (2. nadstr.), letnik 1955. Cena 56.000€ ali po dog. Obnovljena kopalnica in okna, ob odkupu skupnih prostorov možnost ureditve v dvosobno stanovanje (60 m2) 3-sobno stanovanje v centru, 86 m2, 1. nad., stavba obnov. 1990, cena 150.000€alidog. Stanovanje je v celoti nadstandardno obnovljeno in se prodaja popolnoma opremljeno.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
PRODAMO: Lepo novejšo hišo 240 m2 v Vinski gori, letnik 1995 s 564 m 2 zemljišča, možnost bivanja dveh družin, cena 195.000 evr.
Hišo na lepi lokaciji v Kavčah, 180 m
2, parcela 5245 m2, letnik 1968, možnost gradnje več hiš, cena 125.000 evr. 3 -sobno STANOVANJE nad trgovino Velma v Velenju, 86 m2, popolnoma prenovljeno leta 2006, 2. nadstropje, cena 95.000 evr
4sobno stanovanje na Kard. plošč. pri Sparu v Velenju, 88,37 m 2, 5. nadstropje, letnik 1984, cena 93.000 evr.
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
041/624-775, 897-58-13 PRODAMO 2 POSLOVNA PROSTORA V VELENJU: Pritličje, 79,55 m2 in 79,50 m2, l. 1978. Cena 1083,33 EUR/m2 (+ 20% DDV) 3-SOBNO STANOVANJE V DOBRNI: 1. nadstropje, 87 m2, z garažo, l. 2006. Cena 120.000 EUR 1-SOBNO STANOVANJE V VELENJU: 2. etaža (Šalek), 50 m2, l. 1988. Cena 65.000 EUR 3-SOBNO STANOVANJE V VELENJU: 14. nadstropje (Gorica), 77,90 m2, l. 1977, opremljeno, delno obnovljeno, klima, na sončni strani, v bližini vrtca in šole, cena 80.000 EUR
« I " i ti i. 107 MHz FM
ČETRTEK, 19. junij:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 20. junij:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 21. junij:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 22. junij:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 23. junij:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 24. junij:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 25. junij:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Praznično popoldne na Radiu Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Okusne jedi iz krušne peči teknejo tudi poleti
Čeprav je letošnji junij vremensko muhast, smo na pragu poletja, ko si tudi mi vzamemo več časa zase, za svojo družino in za drobne užitke, ki nam lepšajo vsakdan. In ker gre ljubezen tudi skozi želodec, si bomo v tem poletju zagotovo privoščili tudi kakšno malico, kosilo ali večerjo v prijetnem ambientu, ob dobri hrani in pijači. Vse to boste doživeli z vsemi svojimi čuti, če se boste odločili za obisk pizzerije Picadilli v Starem Velenju. Zagotovo Picadilly že dobro poznajo vsi gurmani, ki cenijo dobro hrano, saj je pizzerija odprta že polnih 13 let. Trudijo se, da redni ponudbi vedno dodajajo kaj novega, pri tem pa se prilagajajo tudi letnim časom. Tako si boste v poletnih dneh pri njih lahko naročili veliko sladkih jedi s svežim sadjem, z dodatkom sladoleda ali le slastne smetane... Ko si boste zaželeli krepkega in okusnega obroka, pa vam bodo v Picadilliju, kjer pizze pečejo v pravi krušni peči, postregli še niz drugih okusnih specialitet. Tako si lahko poleg 26 vrst pizz, od klasičnih do sladkih sadnih, izberete tudi druge okusne jedi iz krušne peči. Pripravijo vam polnjeno štručko, pa testenine z morskimi sadeži, mletim mesom ali sirom, kjer uporabijo kar 4 vrste sira. Kako drugačen okus imajo tako pripravljene testenine, vedo le tisti, ki so si jih že privoščili. Vsem ostalim pa jih toplo priporočamo. Kot tudi različne steake, saj lahko izberete med kar petimi, od beefsteaka z jajcem do Florentinskega steaka, pa T-bon ...
Stari trg 35
Velenje
tel.: 586 93 58
V	senci poletnega vrta
Poleg tega vam bodo v Picadilliyu pripravili še nekaj vrst zelenjavnih juh, od gobove do čebulne. Če prisegate na govejo, lahko izberete tudi to. Vsako sredo vam postrežejo s hišno specialiteto - Picadilly lojtro. Ob hrustljavo zapečenih svinjskih rebrcih vam bodo postregli krompir iz krušne peči in različne omake. Tekne, verjemite. Če si boste v vročih poletnih dneh zaželeli bolj lahko hrano, izberite katero od solat, po katerih so prav tako dobro znani. Če vam bo med zelenjavo manjkal kakšen košček mesa, je odlična izbira Fitnes krožnik, mešanica zelenjave in popečenih koščkov piščančjega mesa. Vse to vam bodo v poletnih mesecih postregli na vrtu ali v notranjosti pizzerije, kakor boste želeli.
V	Pizzeriji Picadilly lahko praznujete tudi kakšen osebni praznik ali vesel dogodek. Sprejemajo rezervacije za zaključene skupine do 30 oseb, dovolj pa bo, če jih pokličete kakšen dan pred želenim terminom. Ob dobri hrani bodo poskrbeli tudi za dobro ohlajeno pijačo, njej izbor pa je res bogat. Pizerrijo Picadilly lahko obiščete vsak dan, razen nedelje, od 9. do 23. ure. Za naročila pa pokličite na telefonsko številko: 03/ 586 93 58.
OBVESCEVALEC
_ v_
V	v VAROVANJ E
protivlomna vrata, roloji in rešetke
I brezplačna tel. št. 080 32 33*www.topvarovanje.si 1
Zastopnik: Peter Budna, 031 396 629
TOP VAROVANJE d.o.o., Cradnikove brigade 21. 5000 Nova Gorica

Odšla si tiho, brez slovesa, niti roke nam podala, v naših srcih za vedno boš ostala. Srce ljubeče zdaj že v grobu spi, nam pa solzijo se solzne oči. Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine.
Po dolgi bolezni nas je zapustila teta
VIDA GMAJNER
Koroška 22, Šoštanj 1928 - 2008
■	POGREBNE STORITVE USAR ■	VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in
sveče. Hvala g. Urbancu, dr. med., osebju Bolnišnice Topolšica ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Roman z družino
V SPOMIN
19. junija mineva dve leti, odkar je za vedno ugasnilo mlado srce našega ljubljenega sina
MATEJA BENKA
Ljubil je hitrost in lesk samotnih nočnih cest, mlado moč motorju dal, kot z njim bi šel vihar
Bil je miren, tih večer, kot vlival bi zlato, je pomahal in odšel, nazaj ga ni bilo.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Mamica, ati in sestra z družino
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, očeta in brata
MATEJA KOVAČA
11. 12. 1977 -11. 6. 2008
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisna in osebno izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvala Pogrebni službi Usar, gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma Marku in Sebastjanu. Hvala trobilnemu kvartetu in praporščakom. Zahvaljujemo se BTC-ju in Gebrüder Weiss Ljubljana,
Pošti Celje in Velenje. Posebno zahvalo izrekamo Marici Kovač in Ireni Ževart za nesebično pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Nataša s hčerkico Mašo, ati, mami, brat Iztok z Matejo
V SLOVO
Le včasih veter jo obišče, le veter skrito sled poišče, poboža cvet, ki tam dehti, visoke trave poravna, nekomu zglavje porahlja in svet spet dalje odhiti.
ZDENKI DOBNIK
Zahvaljujeva se Zlatki in Bernardi iz Centra za socialno delo, Dragu Kolarju za izrečene besede, sodelavcem PV, HTZ - PC ESTO, pevcem, sorodnikom, prijateljem, osebju doma za varstvo odraslih, Bolnišnici Topolšica in vsem sosedom iz Topolšice. Še posebej se zahvaljujeva Tini, Petri in Vojku za pomoč in podporo v težkih trenutkih.
Zvone in mama Fanika
ZAHVALA
7. junija 2008 nas je tiho zapustila draga mama in babica
IVANKA MARKO
9. 5. 1927 - 7. 6. 2008
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu Martinu Pustatičniku za poslovilne besede, gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospe Karmen Škruba s Centra za socialno pomoč in patronažni sestri Bernardi Pušnik za njuno pomoč.
Žalujoči: sinova Franjo z družino in Zvone
SILVA TERŽAN
1936 - 2005
V SPOMIN
Kje sta starša naša ? Kje je vajin obraz? Kje so roke vajine, ki srbele so za nas?
Ne moremo še doumeti, saj vse prezgodaj je, zato zavemo grenke se tišine, da nazaj vaju več ne bo.
Čeprav vaju črna zemlja krije vajin lik med nami še živi. Naj duši vajini mir uživata tam med zvezdami prebivata.
HINKO TERŽAN
1935 -2007
Hvala vama za vse skrbi, dobroto, vedno bosta ostala z nami. Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Vsi njuni
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON SPITAL
iz Gaberk
Skrb, delo in trpljenje	3 6 1919 - 11 6 2008
bilo Tvoje je življenje.
Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam nesebično pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju
Bolnišnice Topolšica, gospodu dekanu za opravljen pogrebni obred, g. Urbancu, dr. med., govornikom, pevcem, gasilcem in Pogrebni službi Usar.
Vsi njegovi
... prišla je noč, podala ti roko in ti odšel si z njo ...
ZAHVALA
7. junija se je poslovil od nas dragi mož, oče in dedi
FRANJO ŽAGAR
27. 1. 1939 - 7. 6. 2008
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetja Figaro, d. o. o., kolektivu OŠ Gorica, kolektivu OŠ Šoštanj, OO SVIZ Velenje, g. Pavlu Grošlju, dr. med., dežurni službi ZD Velenje, osebju Bolnišnice Topolšica, pevcem, g. župniku Luki Mihevcu, Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste nas tolažili v težkih trenutkih slovesa, nam stali ob strani in se od njega poslovili.
Žalujoči njegovi
Izbiramo naj osebnost meseca maja
Bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje izbirate naj osebnost vse leto. Mesečnim izborov bo
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4, bomo izžrebali dva kompleta Subrine za nego las, pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World - kompleta za nego prejmeta: Veronika Konec, Jenkova 5, Velenje in Marica Kovač, Gaberke 262, Velenje.
decembra sledil še letni izbor. Osebnost leta bomo razglasili na velikem silvestrovanju tik pred pol-
nočjo, zadnji dan v letošnjem letu.
Zdaj smo torej že pri mesecu maju in pred vami so predlogi za ta mesec. Za predlagane kandidate lahko glasujete samo še na današnjem kuponu in kuponu, ki ga bomo objavili prihodnji teden, 26. junija. Glasujete pa lahko tudi vsak dan, malo pred 17. uro, na valovih
Radia Velenje po telefonu 897 5003 ali 897 5004. Upoštevali bomo vse vaše kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do ponedeljka (zaradi praznika bomo redakcijo zaključili nekoliko prej), 23. junija.
Sergej Rus,
zdravnik (odličen zdravnik in požrtvovalni človek; prisluhne pacientom in jim skuša pomagati; velik strokovnjak, a preprost in prijazen človek)
Marjanca Kamenik,
glavna sestra v Zdravstvenem domu Velenje (požrtvovalna in prizadevna pri svojem delu in številnih humanitarnih društvih)
Marjan Pušnik,
trener Rudarja (člansko moštvo je ponovno popeljal v prvo ligo)
Ekskluzfvnf pokrovitelj
DROGGRUe /Q^ PARfHjneRue \j£>rld
Izdelki za popolno zasorelost
Sedaj ugodneje, z 10% popustom
V«lcnJ«, Standard In Ctirttr Nona
Šal«ika ti, M.t*M57»1
Sam Ml.t
S9S 57 90
C«IJ«, Manct Tu» In Cctelapark
I Mariborska c* 1W* Ml.! 03/415 H15
Aškerčeva c. 14, M.¡03/«5
14,
II10
Zlata poroka Satlerjevih
Po 50 letih nazdravili s kozarci, ki sta jih prejela za poročno darilo
Ko so vsi napovedovali še eno deževno soboto, je bila za Tinko in Miha Satler sončna kot le malokatera pred tem. Le kako ne, saj sta ta dan slavila zlato poroko: petdeset let, odkar sta si obljubila pred "Bogom in Cesarjem" večno zvestobo.
Tinka je kot štirinajstleten deklič iz Stojincev na Dravskem polju prišla služit v Andraž. Danes bi rekli, da je prišla za pomoč v gospodinjstvu, za gospodinjsko pomočnico, takrat so rekli, da je prišla za deklo. Najhuje ji je bilo, ker nihče od gospodarjevih ni razumel njenega dialekta. Pa se je našel postavni rudar Miha, ki jo je
Po 50 letih sta ponovno rekla da na cerkvi v Šaleku.
naučil našega dialekta, no, pa še česa drugega tudi. In ker je bila ljubezen tako vroča in močna, železo pa se kuje, dokler je vroče, sta se v maju leta 1958 tudi poročila. Z lastnimi otroki nista bila obdarjena, sta pa zato bila vzorna rejnika Magdi in Viliju, vsem otrokom na Prešernovi 6 pa nepozabna "teta Tinka" in "stric Miha".
In ko bi ju v soboto videli, kako ponosno in spoštljivo sta drug drugemu ponovno obljubila večno zvestobo v krogu sorodnikov in prijateljev, kako sta na poročnem slavju držala "štimung", potem bi se zagotovo vprašali, le od kod jima toliko energije, hudomušnosti in dobre volje. In da bi je imela še dolga, dolga skupna leta.
■ Jo
Sprejem za odličnjake
Šmartno ob Paki, 13. junija - Prejšnji petek je župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek sprejel učence tamkajšnje osnovne šole, ki so bili odlični ves čas šolanja. Takih je bilo 8.
Podgoršek se jim je zahvalil za njihov trud, jim zaželel mnogo uspehov na nadaljnji življenjski poti ter izrazil upanje, da bodo s svojim znanjem pomagali lokalni skupnosti v prizadevanjih za nadaljnji razvoj okolja.
Učenci pa so v prijetnem pogovoru povedali svoje izkušnje v "pripravnici" za življenje ter občutke, ki jih prevevajo ob zapuščanju osnovne šole. V spomin na srečanje jim je Alojz Podgoršek izročil lepe knjige o Sloveniji.
■ Tp
V soboto, 31. maja 2008, je bilo srečanje sestričev Dretnikove družine pri Savineku v Belih Vodah. Srečanja se je udeležilo preko sto udeležencev koroško-štajerske rodbine. Zakaj koroško-štajerske?
Naš praded Martin Maze je bil doma na kmetiji v Zavodnjah nad Šoštanjem, po domače pri Pavelnu. Poročil se je z Virtičevo Elizabeto, ki je v Šentvidu podedovala malo bajtico, in tam sta imela gostilno. Ker so se Štajerci in Korošci vedno pretepali in vse razbili, sta se odločila, da se preselita k Dretniku v Javorje.
Rodilo se jima je 6 otrok, naša "bica" Ivana (Maze)in, med drugimi, njen brat Melhior (Maze), ki se je kasneje poročil in kupil posestvo pri Savineku v Belih Vodah. To je bil dedek naše ministrice za zdravje Zofije Maze Kukovič. Bica Ivana je ostala pri Dretniku in se poročila s Simonom Kompanom, ki je prišel iz Lepe Njive. Rodili so se naši starši, ki pa so skoraj vsi žal umrli, le Kavnikova mama Marija Kompan, žena najmlajšega iz rodbine naših staršev Lojzija Kompana, še živi in je stara 84 let. Zdaj smo tukaj mi, sestriči, s svojimi družinami. Ta rod šteje približno 150 članov, srečanja pa se je udeležilo več kot sto. Fotografija je malo okrnjena, saj se fotografiranja niso udeležili vsi prisotni. Za dobro voljo so poskrbeli ansambel Kavnik in ansambel Njivski kvintet.
Ta dogodek se nam je zapisal v spomin, še posebej tistim, ki živijo v tujini, v Belgiji, saj še nikoli niso videli svojih sorodnikov. Zadovoljni in veseli smo sklenili, da se v kratkem spet dobimo.
■ Zlatka
63 zlatih
Tisti, ki so vsa leta osnovnošolskega izobraževanja zaključili z odličnim uspehom, so bili tudi letos deležni posebne pozornosti velenjskega župana Srečka Meha.
odličnjakov
Velenje, 11. junija - Prejšnjo sredo dopoldne je v velenjskem domu kulture potekala prireditev, na kateri je velenjski župan Srečko Meh sprejel učenke in učence velenjskih osnovnih šol, ki so vsa leta osnovnošolskega izobraževanja zaključili z odličnim uspehom, nekateri učenci pa so poleg odličnega uspeha prejeli tudi Cankarjeva, Vegova, Stefanova, Preglova zlata priznanja ali zlata priznanja iz znanja logike. V letošnji generaciji je vsa leta osnovnošolskega izobraževanja zaključilo z odličnim uspehom 63 devetošolcev iz šestih matičnih
osnovnih šol, kar predstavlja 22 odstotkov letošnjih velenjskih deve-tošolcev. Največ učencev z odličnim uspehom, kar osemnajst, je na
Osnovni šoli Antona Aškerca.
Župan jim je na dopoldanski svečanosti izročil knjigo "Bridkost po slovensko" avtorja dr. Matjaža Kmec-
la, ki je tudi častni občan mesta Velenje. Ker letos praznujemo 500-letni-co rojstva Primoža Trubarja, je izbrana knjiga še posebej primerna, saj je
prva od petih v njej objavljenih monodram prav tista, ki nosi naslov "Trubar pred slovensko procesijo". V programu so sodelovale učenke
Glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega Velenje, ki so na državnem tekmovanju mladih glasbenikov prav tako prejele zlato priznanje. ■