"Proletarec" je delavski list za misleče atatelie. IftAMkZJffil OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE — WO. 1289 CHICAGO, ILL-j »j MAJA, (MAY 26,) 1932. GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. LETO — VOL. XXVII. ZEN ZBOR JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV V AMERIKI lil KIJE OPRAVILA 2E VELIKO DELA. PRED SE VEČJIMI NALOGAMI Spored QL rednega zbora JSZ vključuje vsa važna V vprašanja. — Velika, reprezentativna delegacija SEME JAPONSKEGA ARIZMA DOZOREVA Deveti redni zbor Jugoslovanske socialistične zveze se gnide v času največje ekonomske panike kar jih beleži zgodovina te dežele. Jugoslovansko delavstvo v Ameriki pa je ie v svoji poaebni krizi. Zaradi že več let ustavljenega na-seljevanja je treba asimilirati naše ustanove novemu položaja in se zategadelj brigati toliko več za uapoeobljanje ame riike slovenske mladine, da bo v stanju nadaljevati delo naših pionirjev po začrtanih potih. Tisoče in tisoče jugoslovanskih delavcev živi v bedi, kakor le njegovi izkoriičevalci. Sedanje krize ne bi bilo, če bi delavstvo ne bilo Se v toliki meri prežeto s kapitalistično vzgojo. Socialistično gibanje se proti nji bori in v dokazovanju pravilnosti našega stališča so nam jasna in najboljša priča sedanje razmere. Zbor v Mil-waukeeju bo storil vse v svoji moči, da to situacijo izkoristi za širjenje socialistične vzgoje in jačanje naših organizacij.! Zbor bo razpravljal o agitaciji med mladino, o položaju v domenah premogovniških baronov, kjer živi velik del na- v tolikem števihi toliko časa še ljudstva,o naših kulturnih sikdar poprej. Tisoče jih je o- društvih, o aocialistični agita-itarelih in zanje v sedanjem1 ciji med hrvatskim in aribakim sistemu ni več upanja, da še do- delavstvom, o podpornih organizacijah, unijah,zadružništvu, be delo, ker profitarski sistem starejše delavce zavrže in jih nadomešča z mladimi. Vse gospodarske ustanove jugoslovanskih delavcev so vsled teh posebntk^ razmer med nami v tolike večji nevarnosti, dasi se to reauco v javnosti prav ma- našem tisku, življenskem položaju v naselbinah itd. Nobena druga jugoslovanska organizacija v Zed. državah se ne udejstvuje v toliko različnih aktivnostih kakor JSZ in nobena druga nima na svo- aaglaša. Ljudje upajo, da jib zborih aporeda, ki bi obse- - se obrne na boljše, da se kaj spremeni, kar bi jih rešilo iz tegs pekla. Bolj kot kdaj poprej je da-aes lahko jasno vsakemu, ki hoče videti in razumeti, da pot rešitve delavstvu v Ameriki že leta predočuje socialistično gibanje, toda delavci so rajše verjeli špekulacijami orgiji in omotici "prosperitete" nego «ttfc Danes, v uri stiske, pa so brez zastopstva, brez varstva in brez Izdatne pomoči. Socialistično gibanje pa dala, gradi in uči dalje, v svesti ■i« da je edina rešitev delav-aktga ljudstva v socializmu. Med jugoslovanskim delavstvom vrti to prosvetno in agi-tacijsko nalogo že nad dvajset lat Jugoslovanska socialistična zveza. V dnevih 28.—29.—-80. maja se vrši v Milwaukeeju njen deveti redni zlbor. V tej dvojni krizi so naloge te organizacije toliko večje in delegacija, ki se snide v Milwaukeeju •c jih zaveda. Za svoje tridnevno zasedanj« si je določila velik, važen ■pored, o vseh problemih, ki >o za naše delavstvo vitalnega pomena. Najvažnejša za delavca kot za vsakega drugega je vzgoja. Dslavec, ki je pod vplivom vzgoje, katera je njegovim interesom škodljiva, je najboljši P<*nočnik svojih sovražnikov. Naloga delavskih organizacij K da širijo med ljudstvom resico in mu pokažejo, da so ti-ki se mu laskajo, v resnici gal toliko važnih vprašanj. ; Zavedno jugoslovansko delavstvo širom dežele se zanaša, da bo delegacija ¿brana na IX. rednem zboru JSZ kos svoji veliki nalogi. PREDSEDNIŠKI KANDI DAT SOCIALISTIČNE STRANKE Norman Thomas je zdaj drugič kandidat socialistične stranke za predsednika Zed. držav. Avstriji proti MM T||0MASf ^ MOKER, STA NOSILCA SOCIALISTOM LISTE Konvencija prerojenja socialistične stranke. — HiH-quitov otvoritveni govor, floanov pozdrav V avstrijskih koncertnih dvoranah je nastopalo letos, kot običajno, tudi nekaj zamorskih pevcev in plesalk. Ker pa "odjedajo kruh domačinom", so avstrijaki fašisti napravili v glediščih in pred njimi proti zamorcem tolikšne demonstracije, da so prekosili celo ameriški jug, kjer črnca še zdaj ne smatrajo za človeka. NORMAN THOMAS. Pred štirimi leti so mnogi, ki niso socialisti, odkrito priznavali, da je izmed vseh kandidatov najsposobnejši, in ob enem obžalovali, ker ni republikanec ali demokrat, kajti kot socialist "nima prilike biti izvoljen". Thomas je eden najaktivnejših socialističnih voditeljev, veliko na agitaciji, alovit predavatelj, veščak v analiziranju tekočih dogodkov in razvoja. Socialistična stranka ne bi mogla izbrati boljšega nosilca svoje lirfte kakor je Norman Thomas. Aà« >• ~ wwr DELAVSTVO ENAJSTIH DRŽAV ZASTOPANO NA IX. REDNEM ZBORU JSZ Na IX. rednem zboru JSZ bodo delegatje is držav Ohio, Pennsylvania, Illinois, Wisconsin, Michigan, Kansas tn Minnesota, v katerih živi pretežna večina slovenskega in dragega jugoslovanskega delavstva. S pooblaščenci pa bodo na tem zboru zastopane tudi podporna in kulturna druitva v državah California, Montana in New Mexico. Vsa važnejia delavska kulturna društva med ameriškimi Slovenci bodo zastopana, dalje iNis zadružna in več drugih delahrakSi Na zborih JSZ ni repre-/enfirano le ŠTEVILO, nego aktivnosti na j razumnejših in idealističnih skupin našega delavstva. In v tem je njihova važnost ter vitalnost. Delegate je prijerilo 28 klubov JSZ, tri l*mf«r*nčne organizacije tn 32 nih ter kulturnih Prosvetne matice. Prejšnji zbor JSZ ae je vršil lata 1930 v Ko je na konvenciji socialistične stranke v «nedeljo 22. maja v Milwaukeeju predlagal delegat Louis Waldman iz New Yorka za predsedniškega kandidata Normana Thomasa, so nastale v prostornem milwau-škem avditoriju, ob svitu žarnic, ki so jih instalirale filmske konvpanije ter dnevniki, nepopisne ovacije. Ko je bil Thomas pred 4. leti prvič nomini-ran, je bilo zanimanje za socialistično stranko z izjemo 1. 1924 najnižje v njeni zgodovini. Delegacija v Milwaukeeju pa je zopet reprezentirala živo, napredujočo stranko, kakor smo jo poznali nekoč. Waldmanovo nominiranje Thorn asa so podprli s kratkimi govori milwauški župan Hoan, J. W. Sharte iz Ohia, Oscar Ame-ringer iz Oklahome in Wm. Coleman iz Wisconsins. Po teh govorih je priredila mladinska socialistična liga parado po dvorani, z rdečimi zastavami, napisi in z godbo na čelu. De-legatje in gosti so prepevali raizne delavske pesmi Stoje. Za podpredsedniškega kandidata je .bil predlagan James H. Maurer iz Pennsylvania, znani pionir v unijakem in socialističnem gibanju, ki je imel visoke strankine nominacije že večkrat prej. Predlagal ga je Član pennsylvanske legislature Darlington Hoopes. Delegat Geo. Goebel iz New Jerseyja je predlagal Meto Berger, . ženo pokojnega V. L. Bergerja, ki pa je nominacijo odklonila v prid Maurerja. Nominacijski seji konvencije je predsedoval senator Pola-kowski iz Wisconsina. Konvencija v celoti je začela z zasedanjem v soboto 21. maja, razni njeni odbori pa so se se-šli 20. maja. Konvencijo je pozdravil župan Hoan, otvoritveni ali takozvani keynote govor pa je mojstersko podal strankin predsednik Morris Hillquit. Očital je v kratkem naloge socialistične stranke v tej kampanji in dejal, da bo glavna zahteva socialistov, naslovljena vladajočemu sloju, "surrender the country to the people!" V imenu obrambnega odbora za preganjane premogarje v Kentuckyju je nagovoril konvencijo znani radikalni pesnik Kalp Chaplin. Delegacija je njegov apel za nadaljno sodelo" vanje z General Defense komitejem odobrila in na seji 23. maja je za obrambo 43. sodno preganjanih premogarjev sprejela še posebno resolucijo. Zelo obširna je bila debata o predlogih za formuliranje strankinega stališča napram sovjetski Rusiji. Bilo je šest resolucij, izmed katerih je bila po precejšnjem prerekanju o-svojena ona, ki Sta jo predlagala Paul Blanshard in Amerin-ger. Večina je odobrila k nji le dva Thomasova dodatka, vse druge dodatke, predloge za spremembe in ostale resolucije pa je zavrgla. Sprejeta resolucija je krajša nego ona, (Nadaljevanje na 7. strani.) Jugoslavenskim _ radnicima P Pogled na prošlost RED ŠESNAEST godina organizovani radnički pokret medju Jugoslavenima bio je jak i konstruk- tivan. Sva djelatnost je bila upravljena u praven racionalnog razvoja. Došao je rat sa svojom histerijom da poruši otpočetu gradjevinu naših radničkih pionera. Ako se obazremo na prošlost i uporedimo je sa sad&šnjošču, to vidimo samo ruševine i garišta. Klasna evijest je još samo u frazama, koje se u mnogim slučajevima graniče običnim fanatizmom. Medju hrvatskim radnicima nema nikakvog kon-struktivnog radničkog pokreta. Medju srpskim bori ae protiv silne reakcije nejaka srpska sekcija Jugoslavenskbg Socijalistočkog Saveza. Medju Slovencima pako je ova| Savez jači nego Ji ikada prije. Potporne organizacije — osobito našo največu — izjeda demagogija i beznačelna borba za kontrolu. Idea-lizam, sa kojim smo se nekada susretali po hrvatskim kolonijama, izčezao je i tako je prestala nekadanja snažna organizovana radnička akcija. Razvoj lakejske "politike" _ U našim naseobinama širom Amerike, gdje su nekada postojale močne radničke političke i kailturne grupe, danes 3e šire demokratski i republikanski lakeji, koji pro-davaju glasove svojih zemljaka za Jtakovu službicu iK slične materijalne koristi. Radništvo im je ljestva za penjanje na više položaje. Kadgod bi naši radnici bili u štrajku, to bi ga često izrabili a potom ostavili na cjedilu vodje reakcionarnih unija na jednoj strani. Na drugi strani pako ekstremisti sa svojim gradnjenjem unija preko noči i sličnim pusto-lovinama stvaraju velike neprilike dobromislečim sviest-nim radnicima. Početak kaosa i njegove posljedice Godine 1919, kada se je hrvatska sekcija J. g. S. ko-načno pridružila komunistima, otpočinje zadnje poglavlje kaosa, koje još nije završeno. Na mjesto stvarnog rada oko budjenja i obrazovanja radnika dobili smo "revolucionarne čelije", u kojima su razni amateri objavljivali svoje konfuzne ideje, sijali paklenu mržnju i pričinjavali zajedničkoj radničkoj stvari toliko štete, da au potrebni temeljita reorganizacija i veliki napori a da ae uklone katastrofalne posljedice. Demagozi, zaogrnuti plastem radikalizma, proglasili su se zaštitnicima Sovjetske Rusije i pod tom firmom raz-vijaju svoju razornu taktiku i šire u narodu bujicu mržnje i neprijateljstva. Pojava konSuznoga nacionalizma Na drugom ekstremu pojavila se "hrvaština" sa svojom "seljačkom strankom" i sličnim grupama, koje im američkih naseobina "oslobadjaju". narod preko mora, dok za stvarne narodne probleme — kao ovdje, tako | tamo — nemaju ijl smisla, niti volje za razumjevanje. Medju jugoslavenskim doseljenicima galame još i ljudi, koji se udvaraju režimu u Beogradu sa svojim stož-benim "patriotizmom" radi povišica ili kakvih drugih nagrada. Ova konzulsko-kraljevska propaganda je našem radnom narodu upravo toliko isto štetna, koliko i djelatnost'onih, koji tvrde da je potrebno samo otcijepiti Hrvat-sku od Srbije, pa bi sve bilo dobro, slobodno i sjajno. I jedni i drugi — svijesno ili usljed zasljepljenosti — su neprijatelji pravih narodnilt interesa. Nije ništa pogrješno u tome, ako se ljudi interesuju za prilike u staram kraju. Potpuno je pravilno i potrebno boriti pe protivu diktature. Samo ta borba mora biti načelna, bez da se pravi razliku izmedju Aleksandrove ili Mussolinijeve diktature. No mi ne smjemo zaboraviti, da je naš iivotni pro- I (NasUvak na 3. stranici) ^ ¿fj PROLETAREC (jlüSO iz Nascga NAŠ PROGRAM Boj proti tedanjemu »istemu in sa socializem do zmaga. 1 Večja socialistična stranka. Več klubov JSZ a večjim številom članstva. Več aktivnosti v klubih. I Več socialističnega mišljenja med socialisti. , Več društev v Prosvetni matici. Več kulturni)* društev s delavsko ideologijo.1 Več «delavske prosvete v delavskih organizacijah. Poostritev borbe proti zavajalcem. Gojitev socialističnega prepričanja v delavcih, da postane nepremagljivo. izčrpek zapisnika seje ekse- ! kutive j. s. z. 1 dne 6. maja 19)2 Navzoči na seji Fr. Alesh, F. ravno tudi na JSZ in žete od Godina, J. Oven, F. A. Vider, nje vsaj tisoč dolarjev. 0d~ F. Zaitz in Geo. Maslach od Izvali smo se in razposlana so ekeskutive, D. J. Lotrich in B. bila klubom navodila ter pole. Novak od nadzornega odbora V krogu Prosvetne matice JSZ, F. Margole in Angela pretekli mesec ni bilo posebnih Zaitz od nadzornega odbora aktivnosti, ker je sezija dram-slovenske sekcije, A. Garden, skih predstav pri kraju. Igre 1. Molek in J. Rak od prosvet- in vloge so bile poslane druš. nega odbora, tajnik Chas. Po- 600 SNPJ v Johnstownu in gorelec in Cavich od srpske dram. druš. "Anton Verovšek" nekcije. v Collinwoodu, O. za civilne svobod&čine v kentucky ju Predseduje Oven. Zapisnik sprejet kot predložen. V razpravi o pripravah za zbor je bilo med drugim skJe- Tajnik prečita razna pisma njeno, da naj tajnik, v »kolikor iz gi. urada stranke in od funk- potrebno instruira delegate o vožnjih cenah. Sklenjeno, da izide apel na cionarjev klubov v raznih na seibinah o razmerah, o pripra- vah za agitacijo in nekatera, v hrvatsko in srbsko delavstvo v katerih poročajo o nastalih ne-aporazumih. * S. Kokotovich je aporočil iz Norwooda, O., da referat o gibanju med srbskim in hrvatskim delavstvom sprejme. S. K obe sporoča o ustanovitvi postojanke JSZ s delokrogom po vsem železnem okrožju Minneaote. hrvatsko-srbpkem jeziku naj prvo v Proletarcu in potem v letaku, ki se ga razpeča med delavstvo omenjenih narodnosti v do 50,000 izvodih. Na predlog Ovna se sklene poslati californijakemu gover-nerju v imenu JSZ protestno poalanico zaradi njegovega stališča o vprašanju osvoboditve Tajnik Pogorelec je med'Tom Mooneyja. Za sestavo dragim poročal, da ata od pro- resolucije sta bila delegirana šle seje napredovala v član- 0ven ™ Pogorelec. afcvu najbolj kluba v Milwau-keeju in West Allisu. Na podlagi prodanih članskih znamk je imela JSZ v prošlih 4 mesecih povprečno 902 člana skup- Chicago, III.-Kakšno je no število članov pa je zdaj pn- stališče katoliške in ^di dru-bližno 950. Od ptošlega zbo- ^ cerkva do socialističnega ra dozdaj smo napredovali za|gibanja? A,. gme wti k unije se civilne svobodičine (American Civil Liberties Union) jo posegla s svojo akcijo v Kentucky, lds izvojuje v dvema Mcrajema (counties), v katerima . dominirajo premogovniško kom penije, domačim prebivalcem in drugim državljanska prava, katera jim gnnantfoa ustava. Državni p-avdnik pa je funkcijonarjem lige dejal, da also pridejo, bo fc» le nov visi smradu, ki prihaja v Kentucky od zunaj, in da bodo s "pre-vratneži" in "brezbožneii' tudi v bodoče postopali kakor m pOetopa s steklim psom. To je močno rečeno in državni pravdntk se ni še ¡1. Kadar >e treba varovmti bofeboječe domačine pred "newyorško brezbožno, boljševi ko kugo", se na gaHancije v ustavi P" njemu. S gumentira, da naj slovenski J tudi do delavci navajajo slovenske in ™a ,dohodkov Proleta™> * druge trgovce, od katerih ku- ?v*r usmerijo, kakor pujejo potrebščine, oglašati v ®em " prej i**1***1- Tefa Proletarcu. Ni dovolj, da pri- ** piÄem v sebe nego iz de naš zastopnik k trgovcu sa- ®P,0^ega vpogleda. Dobro jfe, mo po oglas, treba je tudi, da da.J*ovo™™ odknto' *ato' d* ga rojaki v povračilo upošteva- bolJše r*™™1""™^ jo, seveda po pravilu, ako do- da tudl ?eč za našo be pri njemu ravno tako do- skupn0 Jstvar; Poudarjam po-bro blago po istih cenah ka-, no?T' tho?*e ^ kor drugod v sličnih trgovinah. *el konf.t^ ^ toliko m nm Vzemimo za primero Detroit. poma«atldo Povečanja, kakor Tu je nad dvajaet slovenskih mu.Jahko P®»*«* 8 ogta. trgovin. Socialistov je med tukajšnjimi Slovenci kakih 200, in morda okrog 300 somišljenikov. Ako ^i vsi ti sodrugi in somišljeniki kupovali potrebščine v slovenskih prodajalnah, bi nedvomno radevolje o-glašali v Proletarcu. Ce bi dali povprečno deset oglasov vsak teden po $2 do $5, bi prejemal ProJetarec za oglase samo iz Detroita od $20 do $50 na teden. In enako se bi lahko organiziralo v tem oziru druge naselbine. S pomočjo teh dohodkov bi se Proletarcu boj za obstanek ne samo olajšalo, ne- klubom in društvom ALI želite svojim priredbam čimveč moralnega Is gmotnega sspeha? ct oclatajte jih v proletarcu i ^ navedena v registracijskih knjigah. Pridobite vse, ki so socialisti po mišljenju, da postanejo tudi člani socialistične stranke in aktivni v nji. Pomagajte pri oglašanju socialističnih shodov in razdelite kolikor največ mogoče strankinih kampanjskih letakov. Jačajte klube JSZ, ker S tem jačate socialistično stranko. Širite Proletarca, ki $e edini jugoslovanski socialistični list v Zed. državah. Pomagajte pri zbiranju prispevkov v strankin kampanjski fond. Ker mora JSZ zbrati v ta fond določeno vsoto, je potrebno, da vse prispevke pošljete skozi njen urad, ¿etudi dobite nabiralne pole direktno iz kampanjskega urada v Wa-ah m g bonu, ali iz jkakega drugega strankinega urada. Jugoslovanski Ideiavci, kateri so pred 4. leti glasovali za Hoovra in Smitha, bodo letos oddali svoj glas tta socialistične kandidate in socialistični program, ako se bodo Sodrugi in eomišljeniki dbvolj potrudili v (agitaciji, da jih pridobe. Torej vsi v akcijo. » Naprej za socializem) Proč e krizo m s kapitalizmom! kleta kriza. Slovenski delavci In delavke g0 bi ga člani JSZ lahko dobi v Clevelandu, pokažimo, da \ vali brezplačno in uprava bi imamo dovolj delavske zavesti lahko potrošila tudi kak denar in da smo pripravljeni storiti, v pomoč potovalnim agitator vse v svoji moči za širjenje jem. Tako bi naše glasilo po- razredne zavesti in jačanje delavske organizacije. Za boj v novembru se moramo pripravljati taikoj. Treba je, da se o vsem dobro informiramo in pomenimo. Čaka nas ogromno agitacijsko delo. Naši kandidatje so nominirani, kar se stranke tiče, ali treba je še tisoče podpisov na peti-cije, da pridejo na glasovnico v novembru. Ce gremo v akcijo vsi, delavci vseh narodov, dobimo v jeseni svoje zastopstvo v vse zakonodaje. Ta cilj ni težak, samo aloge je treba med nami. V volilnih bojih oddajte svoj glas le socialističnim kandidatom. Ce imaš puško v rokah in srečaš bandita, mu jo ne boš dal tebi nič meni nič iz rok nego se postavil v bran, četudi bi bil bandit prisiljen in brez tega orožja. Toda ako se bi mu ne postavil po robu nego mu dal svoje orožje, da bi počel s tabo kar bi hotel, bi ti bil skrajno nespameten. Enako je z delavci, ki dajejo vso politično moč kapitalizmu. Kapitaliatov je malo, delavcev milijone — in svoje puške — svoje glasove, izročajo stavili na močno gospodarsko podlago. Zdaj pa je v glavnem odvisen od dohodkov naročnine, ki za kritje stroškov nikakor ne more zadostovati. V Detroitu je nekaj družin, katere goje z ozirom na odno-šaje s slovenskimi trgovci geslo "svoji k svojim". Ostali kupujejo kjer že. Le kadar je treba dobiti oglase v naše publikacije, privede pot k slovenskim trgovcem. Podružne ali verižne trgovi-ne (chain stores) imajo med Kupujte torej pri svojih ij«-deh enako dobro blago po enakih cenah kot ga dobite drv-god, in trgovcem pa povejte, da kupujete pri njih radtega, da bi oglašali v Proletarcu. Več promefa pa bo našim tr govcem tudi pripomoglo, d* vam bodo lahko še boljše postregli.—Anton Jurca. Listnica uredništva Ker je bil urednik "Proletarca" nekaj dni na konvenciji soc.. stranke v Milwauketfc so priobčena iz dopisov, kste-re smo prejeli v soboto ali v pondeljek, le nujna naznanila, drugo pa objavimo prihodnji*. Švedska socialistični stranka ■ jjffl Na Švedskem je socialistično gibanje že dolgo močno in or ganizirano tako vzorno kot ▼ malokateri deželi. Na strankinem marčnem kongresu je bilo poroča no, da ima švedsks e<*. stranka zdaj že 289,000 članov. Lani je narasla za članov. 1,706 občin je pod » cialistično upravo. Č«aa ■tpredna dmitt« W* * •albina a« aclalajo •▼•jit indi t "Pralatartu"? Članstvo J. S. Z. v Milwa ukeeju in West Allisu izreka delegatom is delegatkam IX. rednega zbora Iskrene sodružne pozdrave. Dobrodošli v naši sredi! v NEWYORŠKIH NASELBINAH MED SLOVENSKIMI FARMARJI Piše Anton Vicič (1* Vi*uw potopki Je prod udni Pravi, da je vsaka tekočina, ki ■rs« *«ta, dobra v tolašilne iii o- k-l g ruulalj« ^ ^ «et objavljali, ) V bodoče dokler ne f* bo Mislim, (Nadaljevanje.) Ko sem se z Frank Roian-ki js prvi naš naseljenec f Little Fallsu in z njegovim jinom ter Jos. Cvetižarjem odpeljal na farme po cesti po kateri som se pripeljal v ta kraj i s. Ratajcem, sem si mislil, da bo po teh farmah agitacija obsojena neuspehu še predno bi i njo pričel. Nisem pa svojih spremljevalcev dosti spraševal, ker sem si mislil, da se moram prepričati sam. Bilo ps mi je tudi teško poizvedovati o farmah, ker sem se bal, 4s bi me smatrali za kakeg* nevednega "škrica", četudi ne ipsdam v tako "kasto". Prišli smo v Hartwich v Otsego County in se ustavili pri rojaku Frank Korošču. Njegovo farmo mi je pokazal z avta prejšnji dan Ratajc. Zapeljemo na dvorišče. Za hišo ao cepili drva, ki jih je bilo cele kupe. Misel na drvarje se mi je vrnila. Bila je pač zima in mnogo snega ter ledu. Fr. Rošanc pozdravi gospodarja, s katerim sta dobra prijatelja, in ma po slovenski gostoljubni navadi pomoli v pozdrav žepno ftekleničico z železno vodo. frank to stvar nosi s seboj kakor frančiškani in drugi misijonarji blagoslovljeno vodo. krepčevalne namene, da je v pravem. V pomenku pravi farmar, da pozna vse razen mene. Moj spremljevalec Frank me predstavi, da aem iz Chicaga, zastopam list, ki se imenuje "Prole-tarec", torej časopis, ki bi ga moiali č i ta ti tudi farmarji. Prišli smo, da ga jim priporočimo v naročitev. V takem slučaju pridejo izgovori na "dnevni red" in bilo jih je dosti, sem se držal v rezervi, kajti v prid moje naloge je govoril Frank, sem se začel resno bati, da je moja pot med slovenske farmarje v New Yorku zapisana neuspehu. Pa ni bila. Kjer so mogli, so naročili. A tudi farmarji niso svobodni in denarja imajo le malo v svojih skrinjah. Tudi v bankah ne. Za svoje pridelke na trgu zdaj malo dobe, če je sploh kaj trga zanje. Gremo proti Cooperstownu. izhaja še vedno v formi revije. Takrat mi res ni ugajal." Postregla je nam z okusnim kosilom in pili smo newyorčana. Poaebno mi je ugajalo, ki je ta rojakinja izjavila, da je pripravljena prevzeti zastopništvo "Proletarca". Bilo je izključeno, da bi jaz mogel v taki zimi priti v dotiko z vsemi slovenskimi farmarji, nji pa se bo v daljšem času to gotovo posrečilo. Upam, da bo Mrs. Trink-haus pri tem poslu uspešna in da bo rojakom farmarjem "Proletarec" ugajal kakor u-gaja stoterim drugim novim naročnikom. Farme v teh krajih niso na ravnini, nego v hribih. Poleti ®mora biti gotovo lepo, a pozimi asl sem si ta kraj predstavil za planine. Hribi in aneg. Sneg In hribi. Slovencem v Ameriki je le malo znano, da se nahajajo te slovenske farme v Newyorški državi na zgodovinskem ozemlju. Dne 28. feb. me je vozil okrog Matija Gorinšek. Matija I je živahna osebnost Avto ga mora ubogati, pa če je treba še Penich, sestra našega pionirja ne procesije, armado bednih, ki čakajo dan za dnem na svoj sendvič in skodelico kave. (Dalje prihodnjič.) Fr. Ratajca. Vozili smo se po zgodovinskih krajih, kjer spomeniki in plošče v njih pripovedujejo o bitkah -t- o bitkah in bojih — o bitkdff in bojih z Indijanci in z vsemi, ki so se borili z orožjem tiste čase. Vidite spomenike farmarjem, ki so se naselili tod, začeli obdelovati zemljo, a so jih poklali Indijanci. To je bilo leta 1771. Kakor veste brez zgodovine, so koncem Indijsnci izgubili na celi črti in zdaj žive v rezervacijah. Eni pravijo, da so boljše preskrbljeni, kakor pa ljudstvo belega plemena, ki je osvojilo to veliko deželo — za KAPITALIZEM. Videl sem Kongres Zadružne lige v Clevelandu Letos se šesti kongres te lige vrši v Clevelandu v Slov. nar. domu na St. Clair cesti. Dele-gatje pridejo iz vBeh krajev osrednjega zapada. Najibftlj zanimiva bo bržkone diskuzija o zadružni izobrazbi. Prične se v nedeljo ob 1:30 popoldne. Kriza je tukaj in vprašanje je pred nami, ali je kooperacija potrebno in komu koristi ? Refererttje so pri-poznani veščaki I . , . - -------- v zadružnem trdnjave — na-,gibanju, torej bo dobro, ako se ZA KENTUCKYSKE PREMOGARJE kdanje trdnjave, staro orožje, topove kakršni so bili moderni nekoč, videl napiss in premišljeval zgodovino deželo, ki je imela do ruske revolucije pozornost vsega sveta. In jo ima še danes. naši ljudje v Clevelandu in okolici poslužijo te izredne prilike in posetijo kongres, ki je vstopnine prost. V pondeljek se kongres na-. . . . daljuje do 5. pop. nakar se de-Milijoni iz vseh kra- legat je in drugi odpeljejo v jev so prišli sem. V bitkah z siov. delavski dom na Water Indijanci so osvojili kraje, ne- ]00 Rd. na banket, ki se prične legalno seveda, in zdaj jih novi tako v hrib. Dne 27. februar- ,aatnfki le**ln<> ja je snežilo vso noč. "Nika- Zgodovina Zed. držav je mor ne bo mogoče", sem si ža- kratka zgodovina, če človek o- losten mislil. Zgodaj zjutraj gleduje sohe, napise, spomeni-' maja. ob 6:30 zvečer. Kdor le utegne naj se udeleži razprav tega? zanimivaga kongresa. Trajal bo 29. in 30. Medpotoma zavije naš voznik 28. feb. zazvoni telefon. Ma-'ke in kipe. Pa je vendar zgo-! Joseph A. SUkovich, tajnik pred hišo, nedvomno posest |tija mi sporoči, da je avto pri- dovina. Naseljenci z vseh ve-1 ---- slovenskega farmarja, sem sTpravljen in da gremo, zima gor trov sveta so zgradili v njih |f dovotam«__m__' predstavil. "To so Trinkhauso-;zima dol/ Frank Rožanc je šel 'bogastva, kakršnim ni primere ** refUie- vi," mi pove spremljevalec.T z nama in žegnano vodo je tu- nikjer na svetu. In jih še vedno1 jgg I Je Se Z Pozdravimo se. Dobri ljudje. Inteligentna gospodinja. Na~ ročili so "Proletarca". Dam di imel s seboj. Frank Petavs grade. Tu so bogataši — tiso-seveda ni ostal zadaj, pač pa če bogatašev, ki niti ne vedo, je delil sedeže z nami. Fina i koliko imajo. In po vsej tej jim eno številko. Gospodinja družba! Bila je popolna, kajti zgodovini, na vseh teh groboma pogleda: "A, tak je sedaj? spremljala je nas tudi zavedna vih Indijancev, katere so kro-V tej obliki ga bom imela raj- somišljenica ter dolgoletna na-^lje belokožcev poslala v več-še," je rekla. 'Mislila sem, da ročnina Proletarca , Elizabeta na lovišča, vidimo danes kruŠ- Jugoslavenskim radnicima (Nastavak sa 1. stranice) Uem BORBA za poboljšanje položaja } konačno oslobod-jenje u državi u ko jo j živimo i radimo. štetno izmicanje ¡spred realnosti Sve napred pomenute grupe ili stvarnost ignorišu, ili pak problem borbe za opstanak naopako tumače. Osim več pomenuti^f postoji medju hrvatskim radni-itvom još jedna druga grupa, koja naglašava, da joj je cilj in zadača prosvjetni rad. No i ona je pokazala u toku prošlih godina, da nije razumjela potrebu vremena i da nije prilike pravilno procijenila. Da se nije ogriješila o svoju dužnost, mogla bi vrlo lako uspješno medju hrvatskim radnicima obaviti koristan posao. Sta nam preostaja? Kuda god se obazremo, vidimo razdor. Po kolonijama se šire jeftini političari. U potpornim organizacijama razvija se divlja frakcijska borba, koja dovodi njiho-vu imovinu i opstanak u kritičan položaj. U radničkom pokretu, medju hrvatskim i srpskim radnicima, a djelomično i slovenačkim, za sve ovo vrijeme provodili su pustolovine "revolucionarni" amateri, koji su se podizali i padali u uzajamnoj utakmici za vidnije plačane i besplatne pozicije. Razbacali su u svojim akci-jimtstotine hiljada dolara, pokupljenih največim dijelom medju hrvatskim radnicima, a rezultat je bio—poraz! Pristaše evandjelja—da samo prosvjeta, kalcu ju oni razumi ju i tumače, nije otrov — su se u tom slatkom snu povukli u zapečak, kao kaludjeri u manastire. Pravu pro-«vjetu — u klasnom smislu, — medju radnicima su sasvim zanemarili. J šarlatani su gulili i gule narod skoro nesmetano i bez ikakvih obzira na sve strane. P Gflje je izlaz? Htjeli-nehtjeli, moramo priznati da gazimo u taj kaos wljed sloma socialističkoga pokreta medju hrvatskim i •n*kim radnicima. Potrebno je dakle, da ga obnovimo. protivu nasilja sa svih strana potrebna jedna močna organizacija, te ako vam je stalo do napretka radničke klase, to'čete se spremno pridružiti akciji, kojoj je zadača obnavljanje u našim kolonijama socialističkog pokreta i izgradnja zajedno sa Slovencima Jugoslavenskog Sociali-tfižkog Saveza, koji bi bio jači i čvršči, nego li ikada prije. Sbcijalistička stranka naglo napreduje. Oni, koji su joj kopali grob i proricali smrt, vrlo lako su upotrebili »fcpani grob za sebe. U životu ove države socijalisti Postaju sila. Dokle su postojala jaka socijalistička udru-fenja i medju Hrvatima i 3rbima, Mo je javni život medju *meričkim Jugoslavenima mnogo adraviji, nego li je danas. t • e • Nije Još sve izgubljeno Ovogodišnji izbori nam pružaju lijepu priliku za sistematski rad. Gdje god vas ima po više, obrazujte so-«ialističko ud rušenje I Pomozite ponovnu izgradnju pogreta, kojega su medju nama uništili prije trinaest fodina fanatična jurnjava dolar-patriotizma, agenti provokateri, nerasudjivanje i nerazumni idealizam! Ove pogrješke možemo ispraviti jedino, ako obnovimo konstruktivni rad-nički pokret u okviru pocialističke partije. Blačenje i laganje nije naša taktika Mi ne napadamo, niti čemo napadati komuniste. Ako te*a Pa preskibelo vse po-oni« drže da su bdenje i laži kojima^e služe u borbi pro- ^tu"^^^ Milwaukee, Wis. — Posebni pripravljalni odbor 15. sodru-gov in sodružic je skoro končal svoje delo, da uredi vse potrebno za zbor in sprejem delegatov. Delo je bilo ogromno in o-težkočeno vsled drugega dela za časa volilnega boja in kasneje pripravljalnega dela za prvomajeko proslavo in konferenco Prosvetne matice. Toda veliko požrtvovanje vseh sodru-gov in sodružic je omogočilo, da je bilo delo izvršeno natančno po načrtih. Predvsem se je sknbelo za kolikor mogoče veliko udobnost glede stanovanj in prehrane članov zbora in gostov, po- l— __ Vfcokotolci ▼ Chicagu, ki *o Organizirani Jiymikmm aocfcliattfi hm tor ▼ U«i sa Industrialim> domokracijo, ao damonatrirali proti satiromj* pramofarjov * Kantuckyju ki proti Inaullovkn iatmvom v Chicago, U domini raj o ura o« • |ir—i>g im*i> polja * notoriciMin Harlan la Ball «kraj« « Kontuckyj«. Nokoj dijaka J« policija aratirala. ti-Čni odsek pripravljalnega odbora, katerega vodi sodrug Puncer, še nudil tisti večer. V nedeljo popoldan se bo vršil izlet delegatov po mestu, to je, ako bo dovolj časa za to; tudi slikanje delegacije se vrši to popoldne. Vodstvo izleta ima v rokah sodrug Fr. Er-menc, ki ima v tem pogledu žiru potrebno, posebno, ker ni na razpolago primernih socialnih dram v angleškem jeziku. Toda odbor računa, da je pač treba nuditi delegatom po dolgih, težkih razpravah na zborovanju tudi nekaj razvedrila, zato se bo nudilo nekaj kratkega in zanimivega namesto socialne drame, ki bi bila pač tivu socijalista i socijalističke stranke, — komunizam, večer 29. maja" neka im bude! Mi nismo j>rotivu Sovjetske .Rusije, kako Banketa se bo udeležilo veto oni tvrde, nego naprotiv, mi pozdravljamo svaki stvarni liko *tevil° društev katero bodo predstavljali člani korporativno ali pa potom po- ¡mladinskega o4peka kluba št. sobnih zastopnikov. Sodeč po 37 J. S. Z. pokušaj, koji vodi ka aocijalističkom društvenom uredje-nju. Ne vjerujemo pa ni u kakva božanstva, makar se ukrašavala i revolucijonarnom oreolom. Nijedan revolucionarni pokret nije svetinja. Nijedan nije bio, niti če biti bez pogrjesaka. Ove se pak najbolje kontrolišu i po-pravljaju posredstvom slobodne štampe, govora, organi-zovanja i kritike. Oduzimanje ovih sloboda je, razumije se, štetno i opasno. Mi 3mo čvrsto ubjedjeni da je za oslobodjenje rad-nika u Sjedinjenim Državama Amerike i za izgradnju so-cijalističkog društva potrebna taktika, koja najbolje odgo-vara karakteru, tradicijama i odgoju ovdješnjeg ljudstva. S obzirom na kulturne, potgbrne i druge organizacije naše je stanovište, da su one korisne radnicima samo onda, ako rade u granicama razumjevanja socijalnih problema. Mnoge — koje su u večoj ili manjoj konfuziji — mogle bi se lako popraviti, ali ne sa demagogijom, napadanjem i surovom borbom. Ovogodišnja (1932) izborna kampanja Izborna kampanja u ovoj godini je vrlo važna. Prvi put za poslednjih šesnaest godina radnici ppet imaju mo-gučnost, da efek&ivno demonstriraju protivu dvojčici republikanske i demokratske stranke, koje su dosledno i uvijek ugadjale američkom kapitalizmu. Budite radnik i čovjek koji misli SVOJOM glavom! . Ako pte za svoju Ako imate vjere u sebe, ako priznajete da je za borbu klasu, agitujte za sdčijalističku listu! Obnova socijali- stičkog pokreta medju nama označavala bi preporodjaj naših kolonija, povratak ka konstruktivnom radu i pameti. - Takav je naš apel, kojeg na vas upučujemo bez bombastičkih usklika i lozinka, kakve ste privikli slušati u godinama poslije rata. Pozivamo vas u akciju za svoju Klasu, takvu akciju, koja daje korisne rezultate, koja nas snaii! ' Odazovite se, ako osječate, da vam to nalaže RAZUM i DU2NOST! Radi objašmjenja se obratite na jednu od slijedečih adresa: SOCIALIST PAlUT 549 Randotpli 5t., Chicago, 111. \ J UGOSLA VENSKI SOClALISTlCKI SAVEZ . 3639 W. 26th St., Chicago, 111. , GEORGE MASLACH, tajnik Srpake sskcije J. S. a 8S7 Fullerton Ave., Chicago, 111. posebne izkušnje in izvrstno or- najbolj na mestu, ganizatorično sposobnost. Pol V Milwaukee, kakor tudi ▼ izletu, ki bo končan okrog še*te sosednih naselbinah vlada ve-ure popoldan, bo večerja, na- liko zanimanje za ta velevažni kar se bodo delegati podali k dogodek, zato ni dvoma, da bo večerni prireditvi v zgornjo tudi prireditev v nedeljo ve-d v orano. čer, to je dne 29. maja, uspela Na večernem programu je vsestransko in da se bo ta dan predvsem govor sodruga Hoana zbralo v dvorani vse napredno in raznih drugih voditeljev na- delavstvo našega naroda,* ns šega gibanja, potem pevske to- samo iz Milwaukee in West Čke, nakar se bo pričela igra Allisa, temveč tudi iz sosednih naselbin. Za pripravljalni odbor,. številu razprodanih vstopnic za banket ,bo tisti večer v dvorani kakih 400 udeležencev. Glavni govornik na banketu bo župan sodrug Hoan, poleg šerifa, sodruga Bensona. Banketa se udeležile tudi drugi glavni mestni uradniki, kot s. Raskin, mestni pravnik, Mur droch, mestni blagajnik, alderman Tesh, župan mesta West Allis sodrug Baxter in član o-krajnega odbora sodrug Tucker. Na sporedu banketa bodo razne pevske točke, deklama-cije, govori, dvospevi in solo-spevi, vmes pa bo igral izvrstni Hedgijev tamburaški zbor. Četa aaših mladih sodruginj bo skrbela za postrežbo pri mizah, druge sodružice pa bodo vladale v kuhinji in skrbele za telesni blagor goltov. Sicer pa vlada glede programa neka tajnoet, da se ne ve prav natančno, kaj nam bo do- TRINERJEVO ■tonco m| Pf« »«pr»N. dafc«—I .P*tt«u. 1 bolu, ta gubi «panja. V UharaakJ Prvotno je bilo določeno, da se bo vprizorilo Upton Sinclar-jevo dramo "Machine", toda kasneje so morali to idejo o-p ust it i, ker bi vzelo preveč časa, upoštevajoč, da se bo moral vršiti celotni program zvečer. Zaradi preobilnega dela za časa kampanje, kjer smo rabili vse naše moči pri delu, ki se je vršilo skoro noč in dan, posebno zadnje dni, je bilo nemogoče izvršiti vse, kar je v tem o- MHIIMMMMMMMMM» Milwaukee Leader : mm ; na kW, M M m pa* kis, $1.M ; Naslov: 540 Joum Ave. MILWAUKEE, WIS. ♦♦♦•»♦♦♦♦♦♦»♦♦»»»»♦♦M»»»« SODfttyCOM IN SIMrATlCARJKM V CLEVZLANDU. •4 Ti9S Uf kl«W it. 27 JSZ. m rrU dk prri prnHmk ▼ ¿•nakaga ob S. mlw. Mladinski anfUiki od-•ok mk potok imn prvega ob S. evocor, TM f klubov i k proatorik T S. N. D. Sodrug i in •odrušteo, agitirajt» in pridobivajte novih ¿l&nov in ¿lo-nie klubu tor novik naročnikov Pro-lotorcu. V orgainsaciji in isobrmsbi jo naia moč. IM................... Johi Metelko, 0. D. Pro k»— •« hi 5417 St. Clair Ava^ CLEVELAND, O. Phone Lawndale 4872 Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURa 4002 W. 26th Chicago Uradne ure od 1. do • pop isvzemši nedelje. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., Ne. Chicago IB. T«L 6524. Gospodinjo, saht* vaj to v m* kruh Is SLOVENCEM PSI POSOJAMO KAVARNO _ MERKUR — 3551 W. 26th SC, i CHICAGO, ILL. (V blUHni urada SNPJ i. Prolotarcn.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASEK. laMnlk. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:30—8:80—6:80—8:80 Dally Tol. Crawford 2212. at 1858 W. 22nd Stroet 4:80—6:00 p. m. daily. Tol. Canal 0164. Wednesday and Sunday by appointments only. Racidotvoa Tol.t Crawford S440 If no an«wur—Call Rockwall 0200. <0 tiskovine saaasamrnKsemmmmammmmmmmmmmmmmammmmmmmmammmmmsssKssacs^r —= SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA - ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-5« S. Crawford At«., Chicago, III. T*L proletarec ______ Ut »a inten— d.l.v.k«K. I imiatv. Uhaja mk četrtek, lad«j• Jufialovantiu Dal«vek« Tlekavaa praik«. Glasila Jacaslavaaska SecleJietifee Zve«« NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa celo leto $3.00; m pol leta $1.75; ta četrt leta $1.00. Inozemstvo: aa celo lato $8.60; u pol leta $2.00. Vsi rokof isi in oglasi mara j ß biti ▼ nalem uradu najpozneje do pondel)ka popoldne sa priobčite v _ r iterilki tekočega tedna. PROLETAREC Pablished every Thursday by the Jugoelav Workanen's Publishing Co., Inc. Establiahed 1908. EdlUr___ Business Manager Frank Zaks Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United State«, One Year $8.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $8.60; Six Months $2.00. - PROLETAREC 8S3S W. 26th ST., CHICAGO. ILL. »t Rockwell 2884. IXe Zbor JeSeZe Dne 2. februarja 1900 je bil v Chicagu ustanovljen prvi slovenski in prvi jugoslovsn-ski socialistični klub v Zed. državah. Ovire zanj so bile v taikratnem morju nazadnjaštva in vsled neizkušenosti naprednih delavcev prevelike in je v dobrem letu razpadel. Leta 1903 pa je bil obnovljen in od tedaj je ta klub ves čas aktiven. V Jugoslovanski socialistični zvezi je označen s številko 1. Vzelo je mnogo truda, predno je socialistična ideja med naše delavstvo prodrla toliko, da je bilo mogoče ustanoviti socialistične klube širom dežele. Iz t?h je nastala socialistična ,zvez$ slovenskih klubov, dne 3. julija li*10 pa je bila ustanovljena iz klubov vseh jugoslovanskih socialistov Jugoslovanska socialistična zveza. Na polju razredne borite in delavske pro-sve.e je izvršila veliko važnega dela. Proti zas.epljevalcem in izkoriščevalcem je voje-vaia silovite boje. Toda naloga še ni dovr-šena in še dolgo ne bo. JSZ bo šla dalje po začitauih potih do ciljev. Delegatje, ki se zbero v Milwaukeeju na njenem devetem rednem zboru, reprezenti-rajo ne samo vse kar je zavednega in delavsko aAtivnega med ameriškimi Jugoslovani, nego načela in moč prepričanja — prepričanje v pravičnost delavske stvari in v njegovo zgodovinsko nalogo, zgraditi nov red,—socializem ! IX. redni zbor v Milwaukeeju se vrši v času, ko se socialistično gibanje v Zed. driavah vidoma jača, ko so klubi JSZ povečali svoje aktivnosti, ko se delo, ki je odrejeno Prosvetni matici JSZ bolj in bolj kristalizira in dobiva svoj pravi izraz. Zbor v Milwaukeeju se vrfti v izrednih razmerah in nalaga delegaciji izredne naloge. Prepričani smo, da jim bo kos in da bo JSZ ter njena Prosvetna matica ▼ bodoče postala še važnejši faktor v življenju jugoslovanskega delavstva v Zed. državah. Sodrugi in sodružice, pozdravljeni v delu! "Zaradi razialjenja veličanstva a a a" Madžarska je monarhija, toda brez kralja. Legitimno pravico do prestola in krone sv. Štefana si laste Habsburžani. Ko je bil nedavno v vojaški akademiji v Ludoviceni odkrit spomenik zadnjemu avstro-ograkemu cesarju Karlu, je en ograki list dogodek komentiral, da cesar Kari prav nič ne zasluži, da ae bi ga postavljalo ogrskim vojakom za vzor, kajti če se bi ogrski vojaki obnašali in počeli to kar je počel cesar in kralj Kari, bi j m vojni trubunal obsodil na smrt. Znano je, da je bil cesar Kari kroničen pijanec, neodgovoren za svoja dejanja in sploh sposoben za vse kaj drugega kakor za vladarja 60-milijonekemu ljudstvu. Urednik na Ogrskem, ki je ob omenjeni priliki to resnico povedal, pa je bil dne 16. marca t. 1. obsojen zaradi "razžaljenja veličanstva" na tri mesece zapora, uredniške službe ne sme sprejeti celo leto in skozi tri leta bo pod poroštvom in strogim policijskim nadzorstvom. "Progresivna" politika Progresivni republikanski senator Norris je 5. maja izjavil, dR ns bo za Hooverja, nego za "progresivnega" demokrata, kot je npr. governer Roosevelt, Pred fttirimi leti je Norris AfJtiral za demokratskega progresivca Smitha. Danes priznavajo največji finančni mogotci, da bi bil Smith prav tako dober služabnik "ameriških institucij", kakor je predsednik Hoover. To se pravi, oba sta bila najeta delati v en in i^ti namen. Le "pro-gresivci" v senatu tega ne zapopadejo in še vedno vztrajajo pri svoji komediji. dobimo socializem? Ho bodo s*nj anali tisti delavci, ki zaalepljenoetl 1« napadajo so- ŽENSKE V SOVJETSKI ARMADI in njeno časopisje so imele Strankine postojanke že nad sto tisoč Članov. Imela je približno dve sto angleških tednikov, mesečnikov in dva, vča Jugoslovanski vladni tisk v Ameriki V Buenos Airesu, Argentina, ^ začel dne 10. marca 1932 izhajati tednik "Slovenski Dom", ki je konkurenčni list Slovenskemu Tedniku" v i-stem mestu. "Slovenski Dom" je ob enem glasilo beo-gradakega režima med argentinskimi Slovenci. Podpira ga jugoslovanaki poslanik Schwe-gel, ki je bil pred vojno v avstrijski konzulski službi. V svojem uvodnem članku pravi, da bo list urejevan "v duhu kraljevega manifesta z dne 6. januarja", in da bodo veseli, če jim bo mogoče kaj pripomoči do ustvaritve velike jugoslo- Atlanti. Seymour Stedman je kor sneg ob toplem "pomlad- van8ke ^J®» "ki si jo je pobil nominiran za podpredsed- nem soincu, bodisi, da so izgi- 8tavi! kot končni cilj naš modri, niškega kandidata, in ker je ( nili v ničvrednih delnicah, ali j inteli*entni vladar, kralj Alek-bil Deta v zapcru, je le on vo- ao jih pogoltnili bankirji, ali 8aTU*er dil kampanjo in nastopal na pa jih je odnesla kaka druga 4ik Tn/1« 4t. JI n.k. .. J — Jt: Ionian V sovjetski Rusiji je mnogo mladih žensk, ki So pripravljene služIli v armadi. Obstoje tudi posebni ženski oddelki, kjer se mladenke ve ž ha jo v vojni stroki. Na sliki sPo daj na levi je aovjeUki vojni komisar V or i i lov. V svojem prvomajskem govoru je namignil, da ee Japonski {ali kaki drugi tovražnici s "jetska Unije ne bo dobro godilo, če pnovo-cira vojno s Rusijo. Socialistična stranka 1920-32 I'red navalom ameriške re- 'glas izraženega prepričanja'jih je. Njihovi prihranki so v akcye na socialistično stranko I proti vojni v federalni ječi v I milijone slučajih skopneli ka- Klnbom, društvom Is članstvu Dvorana, v kateri se bo vršil v dneh 28!—29.—30. maja deveti redni zbor JSZ., ae imenuje South Side Turn Hal. Nahaja ae na? 725 W. National Ave. Klubi, društva ali posamezniki, ki bodo poslali asboru kako sporočilo pismeno ali brzo-javno, naj naalove, J. S. F. Convention, 725 W. N agonal Ave., Milwaukee, Wis. sapica. si tudi tri dnevnike. Časopisje 'shodih. Toda tudi Debs v ječi njento narodnostnih federacij , je bil sam na sebi mogočen agi- ž Štiri leta je kratka doba to-je bilo izredno močno. Vojna tator. Imel je med delavci ti- da za gladne brezposelne in funja in fanatizem "stonro- soče iskrenih «omisli»« i k™ u niih Hm.*««* ___a Iz tega stavka vidite, da pišejo kraljevaški listi v Argentini, kjer so slovenske našelbi- >, •. -- --- ........ . aiiici je mou ueiavci ar "« *» giaane nrezpoeeine. in ne nastale v glavnem šele v llnEih * sio»™'>*<*e iskrenih somišljenikov, m(njih družine . pomeni večnost, povojnih letih, veliko bolj od- STSSh ifliI nf!\ '"T*0.J*« je 8mo «P* v volilni kampa- prto za "modrega ,inteligentne- Sj^SJutl^o Žnka ^ da JC njl tojocml«! pripovedujemo1 ga kralja" in njegove cilje, kot nokn?™ 0° ime 8kraj,n° delavstvu isto ka- pa kraljevaški listi v Zed. dr- t eT dru gi m i zak onT JE^? E""0'. £ i* ^ mal°" k°r *** JetL Takrat žavah' kJer 80 naselbine že Sešče Cr ioTd^^ZLl^0 */*l»n™*U> ^ Je socia- so se nam večinoma posmeha, stare in je duh monarhističnega to, d a se^m ogla Si Nato Z' * ^ gU" l-T ni hude" ^P^stva že precej splahnel, pa je DrišUše n kaj Se bl ukvarJ'ali z "Slovenski Dom" potrjuje, £«£. U jt ^ff^AoS0 detroitski konvenciji 1, umnostmi kot jih uči sociali- da jugoslovanska vlada res gando "revolucij? i 's da fe! 21 Jf 80cia,iflti*na franka ^ ko pa se nam dobro godi, «podpira liste, ki brezpogojno že za bSK£ in ¿e!SP^eIa, P° katerem >e ^J 8m° V deželi!;pišejo zanjo. Poslanik Schwe- iahko : :,akde,ratL- !ifrtfn0Vit^*70Clah,te VeIik0 rajSe Pravi' <*« ^ tudi prejšnje- zjutraj, vsekakor Da Tr^tlltf^ ^^ toda pri51a ^ 0r^,2irajo in le mu uredniku "Slovenskega Ted zjutraj, vsekakor pa predno preteče mesec dni. Obljubova-li so jo, kakor zdaj kapiUli-stični propagandiati prosperi-teto, ki pa le noče izza ogla, kakor ni hotela leta 1919-20 Ruthenbergova-Frainova-Reed-ova revolucija. Precej jugoslovanskih 'isvi-čiijev" iz tk^h diu, ki so trdno verjeli v revolucijo, js da nee pri demokratih, kjer sa ni dalj kot do nominacijake konvencije raznih delavskih —----w — - — — ucia?BAUI-------------« rvi»j f £t skupin leta 1924 y Clevelandu, batnega dosegli, ker se mudi na kateri sta bila nominirana Glad je v deželi. žele, da bi socialisti hitro po- nika" (v Buenos Airesu) dajal la kaj 1'* denarno podporo. Ako bi ho- tel enako iskreno govoriti kon denar ali v upanju, daga do- gvojim "delavskim prijateljem" be, moledujejosdrage rodjake, - --- - - J da naj glasujejo za "delavske prijatelje" v demokratski stran- ki. Tudi ameriških levičarjev iz t&tih kritičnih dni je danee mnogo otvorjeno v atrankama kapitalizma. Marsikdo izmed njih je bil že razkrinkan, da ni bil iskren revolucionar ali komunist, nego uslužbenec "ju-stičnega" departmenta ali pa agent provokator, najet od te ali one kapitalistične agencije. V takih okolščinah je socialistična stranka vsled napadov z vseh strani do malega razpadla. Leta 1920 je bila njena prva volilna kampanja po vojni. Njen predsedniški kandidat je bil Eugene V. Debs, ki pokojni senator La Follette za predsedniškega in senator Wheeler ss podpredsedniškega kandidata. Ta lista je d<»> bila do 5,000,000 glasov, toda "progresivcem" v unijah ki v politiki se je zdel eksperiment ponesrečen in so šli nazaj k Tako je prišel socialistični stranki na pomoč agitator Glad, katerega ni vesela in bi ga sploh ne bilo, če bi delavstvo hotelo misliti Ob pravem času. Treba pa ga je odgnati. Storite tudi vi svoj del, da postane letos socialistična stran- ----------— sila, ki bo privedla ameri- v repulbrksnski in demokrat-j ško delavstvo k zmagi in v soški atranki. Medtem se je za- cializem. zul v Chicagu, bi lahko imenoval en alovenski in en hrvataki list, katera ata deležna njegove "milosti". Ko se v Jugoslaviji oziroma v Beogradu spametujejo, bodo spoznali, da s kupljenimi uredniki in listi med izseljenci ne bodo pridobili simpatij do domovine, nego ustvarjajo le gnjev do take vlade. čela v Ameriki "brezprimerna prosperiteta" in milijone delavcev je verjelo, da slabih časov nikdar več ne bo. Kupovali so lote in hiše, delnice in pa vsakovrsten luksus, seveda vse na obroke. Leta 1928 je socialistična stranka skušala z velikimi napori prepričati VBaj razumnejši del ameriškega delavstva, da je v omoticir da so črni oblaki ekonoimike katastrofe blizu in da naj nikar ne dopuste, da jih kriza zaloti brez zastopstva v zakonodajah. Ljudje pa so hiteli ku/povati delnice in karkoli že so jim prodali agentje in niso culi svarečega, dobro premiš- NEPRISTRANOST. "Nepristranske" delavske organizacije ni, ker taka sploh ne eksistira. reč Resnice ne skrijejo Dve leti je kapitalistični tisk tajil krizo. Zdaj jo priznava in jo podi stran s propagando! za "pivo" MOLITEV BO ODPRAVILA KRIZO je bil tedaj zaradi svoje,, na| ^^T.J^Lf^Z slanice. To pojasni, čemu sta leta 1928 dobila Thomas in Maurer le kakih 300,000 gla- Kapitalizem in socializem V KAPITALISTIČNI dru žbi lasttije nekaj posameznikov večino bogastev, ne da bi si jih prislužili. Na eni strani ogromna premoženja, na drugi beda. Pod kapitalizmom pomeni izobilje in "nadproduk-cija" paniko, glad za delavce in ekonomsko anarhijo. V socialistični družbi bo izobilje pomenilo piknik. P reduciralo ae bo sa potrebe prebivalstva, ne za pro-f it ar je. Bogatašev pod socializmom ne bo» pa tudi re-vežev ne. Ako ste za skrajšanje delavnika, za več prostega časa, več zabave, več zdravja, za ekonomsko sigurnost aebi in avoji družini, za pravico do uživanja vseh dobrin življenja, je vaše sto v socialistični stranki. SOV. Drugi so bili Oddani Hoovru, ki je zatrjeval, da je on poosebljena garancija za trajnost prosperitete in ohranitev dobrih plač. Precej milijonov glasov je šlo demokratu Smithu, ki se po službovanju kapitalizmu in v drugem mišljenju od Hoovra v ničemur ne razlikuje. Leto po teh volitvah je za bobnelo in prosperiteta, zgrajena iz delnic, se je zrušila kakor hišica iz kart. Kriza se je pomikala že proti letu 1930, predno se je ljudstvo v svoji omotici toliko prebudilo, da jo je začelo čutiti, toda tolažilo se je a Hoovrovimi obljubami, da je to le mal glavobol, ki kmalu preide. Leta 1931pa js ta glavobol postal že skrajno mučen in šele tedaj ao se začeli milijoni ameriških delavcev vpraševati, kaj pravza prav je na stvari. Zaskrbelo Dna 18. anaja je i.d.l spat «IMiko, * kateri akeoj» poklsiml M-at, ki U po .Ista, in ki «. * .ilorko raaiirila. Zale - ter V*. .!«„. rfbeaja, katera p~t. «„1. «fcf cr*«»»cijo". Na koncu je p«*oi «kad« eee»«^«! ^ |T mo|H*. cJLrSZ3 ^^bl ^ CuA»o jo, da se |>m»> mi ns Ijadi sorodi njik polilop. po slata. k» je |e v mali papsia^i dri.Tiei «koro fuk. ifrar po^mlmm in tudi papoi mm ruTi*K-r- ko. N.IHio oncikliko, - to i«, e tUoi «^d, ~ in krlno prsrl s odrodbo krlrtjonom. d. aej od S. do 10. janlje a^lijo sTaT Z. tija. la te W liajpada mlo »oai.flo. M M ***** povili delavskega Sikanja na Slovenskem : PRIREDIL ANTON KRISTAN (Nadaljevanje.) Obrtnik" 1. 1889 it. \ in od 8. jan. se M|„ obiirno peča ie s hajnfeldskim strankamki« *rr:KnaP*da pa dr- Adler->a in Braon, « iida ki bi se ne smela mešati med delavce* roroča ,da začno slovenski delavci do kn^il ču i »dajati noj "Dalavakl IJat^ 1 % «,? ca 1889 razlaga, da je na Dunaju ie kX skosocijalna stranka, "ki Ka je povabH, ^ razgovor in nič se ne sramujem, da sem z JS v druibo krščansko socijalnih delavcev ^ vodstvom duhovnika Eichhorna." Doliro V/ «a je laviral politično med porajajočo t kfi čansko smerjo in med narodno stranko VnZ čno je zašel v slednjo. Ali ni i^t'p5f Zato se je posvetit z»olj svoji krojaški strokL PosUl je 1. 1899 strokovni učitelj za mošk« krojaštvo Umrl je kot talni stroko telj viije državne obrtne šole v lke je napial 5 Knjig. L. 1919 pa je pod imenom M K. Gr^ gov izdal zbirko rekov pod imenom "Kat>lii ce za srca In možgane družini Slovencev Hr~ vatov m Srbov za uporabo ob poetnih d^ V tej zbirki ki je nekak njegov tesUment. je vse polno lepih muli: N. pr.: M«*«ri, ki u laja« maMke kruha nima Ne otre eolia v», .lavna tgodovma. ali pa : Teiak bo imel iele velike kruhe, ' " ^ Ce bo v koiji tog ufnal lenuhe. ali: Kdor ob certi hilo nd». bo naj bre, rtrbi: Prerreike iive od tutih, ki bodo mimo Ui. aii i Marsikdo gromi in treska, I>a ljudem v oči nameče peaka. Ne bo odveč, če ponatisnemo, kako ga ia priporočal "Slovenski Narod" 1. 1897 ko j! je narodna stranka postavila za kandidata^ peto nunjo za državni zbor. Tam beremo: "Matija Kune rojen bil 17. febr. 1853 leti v Logatcu na Notranjskem kot sin revnih kmečkih stansev. izvršil je tedanjo normalno šo o v Postojni kot prvi in najboljši ucenec. Uatopil je tudi v ljubljansko gimnZ zijo, a ker ni imel nikogar, da bi zanj skitel zapustiti jo je moral že prvo leto, na kar je vstopil kot vajenec v neko malo grško trgovino v Tretu. Ker se mu je tam jako hudo godilo, zapustil je trgovstvo in se v svojem rojstnem kraju pričel učiti krojaškega rokodelstva. To učenje nadaljeval je od leta 1867 * —1869 v LJubljani, in te vajenska leta bila so mu, kakor je prijateljem sam zatrjeval, — do tedaj še najsrečnejša v njegovi mladosti. Kako trpka mu je bila mladost, oznsčuje nam ta okolnotf najjasneje! Leta 1869 vdeležil ie je vže prvega shoda, na katerem se je ustanovilo prvo delavsko društvo na Kranjskem, a koj potem odpotoval je kot rokodelski pomočnik v tujino. Ko se je začetkom leta 1871 zopet vrnil v Ljnbljano, pristopil je takoj v delavsko društvo, kjer je postal v kratkem kot 18 letni mož načelnik društva in duša vsega delavskega gibanja na Kranjskem. Vže leta 1872 zastopal je slovenske delavce na Dunaju pri prvem sestanku zastopnikov vseh avstrijskih delavskih izobraževalnih društev in vže v istih letih ustanovil in orga-nizoval je troje produktivnih delavskih »a-drug; bil pa je ob jednem tudi marljivi organizator pri vseh humanitarnih napravah ia pri bolniških blagajnah. Pomagal je vtrditi, takrat še jako neugodno stanje novo ustanovljene požarne brambe v Ljubljani a tem, d s je kot načelnik z blizo 40 člani delavskega društva pristopil k požarni brambi, pri ksteri je bil tudi v oni odborovi trojici, ki je organi-zovaia v Ghio^u. Točen pngMS je smerni Kkb k. l JSZ $3,730.2® 130.60 Ü klubi in •akcija JSZ bapaj vplačil Priapevatelji as dele: 96,210.23 1,667.10 600XM .$7,367.33 i ki imajo plačano da a »i a jo bonferanc te alovonaka aokcija _ l^m s obvoan ___42 ______29 _____ 3 >i in dragih priapanrateljov 16 Sedeče je sesnsm onih, ki so plačali od aprila 1926 Uprej delnice v celoti aU pa le on obrok, in drugi »OPtmulji v stavbinski fond: tu. JSZ. kM* k. 1, Chicago, 111. .. k«* št Conemaugh, Pa. kk* fc. 184, Lawrence___ Nub št. 10, Forest City, Pa. _ klub to. »«s, Universal, Ind. ... klub M. 49, Collinsrood, O____ to. 118, Canonsbuig, Pa. to. 46, Waukegan, 111. _ ¡Utt6 to. Milwaukee, Wis. to. 114, Detroit, Mich. Wub it 41, Clinton. Ind. 60, Virden, hI * .4/, Springfield, 11L ^«o to. 9b, Pmey Fork, Ohio it 222, Girard, 0__ * Sheboygan, Wis. *** * 27,- Cleveland, O. -flab to. 242, Cliff Mine, Pa. it. 224, Pullman, 111. .. ** *t 226, Avella, Pa. ....... to. 181, Pittobuigh, Pa 248, Warren, O. ... to. 1, Glencoe, O..... it 21, Arnia, Kans. ....... * k. 22, Chisholm, Minn. ^»b it 127, Krayn, Pa ....... ^onfarenca JSZ. It. 2, O. $8,780.23 80.00 26.00 60.00 26.00 60.00 60.00 169.0$ 60.00 100.00 60.00 26.00 26.00 26.00 60.00 lOO.OO 60.00 26.00 60.00 26.00 10.00 26.00 26.00 20.00 26.00 60.00 26.00 Konferenca JSZ. Illinois-Wisconsin _____ Slovenska sekcija J. S. Zw_____________ DRUGE ORGANIZACIJE. "Nada" «t. 102 SNPJ., Chicago, Ul. ______ Slovenski Dom «t. 8« SNPJ., Chicago, Ul. Sosede it. 449 «NPJ., Cicero, 111. _____ posamezniki. Alteh Frank, Chicago, 11L ________________ Neimenovan, Waukegan, Ul.________ tiiasun Frances, Cicero, Iii ttoiičnik Kok, Chicago, UL äe ne hi na Frank, Chicago, III ... tfeneuict Peter, Detroit, Mich, ttresar Frank, Cicero, UL Brits Louis in Annie, Lawrence, Pa. .... Darovec John, Chicago, Iii.__________ DeniuiJ Otto, West Chicago, ill.______ Fraüel John in Mary, Latrobe, Pa .... Fuiiao Albina, Chicago, lil. Furian Andrew Dr. Garden Anton, Chicago, ill. ... Godina Filip, Chicago, ill....... Gorjup Law ienee, Chicago, 111. G rum Andrew, Detroit, Mich.________ Hochevar Rudolph, Chicago, Ul. ___________ Hujatn John, Chicago, 111._____________________ Judnich Martin, Waukegan, Ul. ________________ K ravan ja Anton, Chicago, 11L Keber Mike, Dizon, UL ......... Kosin John, Girard, O. SKUPAJ —-----------------$9,668.91 Od vloge v MiUard banki smo prejeli od receiverja 10* ia od Ogden National banke 2o%. imovina obeh teh bank je sdaj največ v posojilih na takozvani resi estste. Kdaj in koliko ie bo izplačano od ostale note, ai snano. Od ustanovtive fonda do 30. aprila 1932 smo prejeli ▼ ta sklad: Kure Matthew, Cicero, lil. _ Kuinik Louis, Waukegan, I1L Ločniikar Vinko, Cicero, UL Lotrich Donald J., Chicago, Ul. Langerholc John, Johnstown, Pa. Margolle Frances, Cicero, UL,_ ttaxgoiie Fruak, Cicero, 11L| Maslach George, Chicago, Ul. Molek Ivan, Chicago, III._____ Oiip John, Clarendon Hills, UL Omahen Frank, Chicago, Iii. ... Oven Joseph, Chicago, Ul.___ i'odboy Frank, ParkhiU, Pa| Podgomik John, Cicero, Iii. Pogoreiec Chas., Chicago, I1L PiUsAoca Harvey Gregory _ Puts Anton, Cicero, 111. _ Kay er Joan, Chicago, UL _ Ata* John, Chicago, UL Slabo Anton, Cicero, Iii. SU'biay Jo&eph, Chicago, Ui Taucnar Fraak &, Chicago, UL Teaauc Marao, Canonsbuig, Pa. ^eicolj Jonn, Strabane, Pa Thaier Joiku, Ciceto, UL Tuna John, Chicago, UL Vičič Anton, Chicago, Iii. ___ Valer Fred A., Chicago, UL Zaiu Angela, Chicago, UL ¿ait» Frank, Chicago, 11L__ ¿avexinik Kichard J., Chicago, Ul. Zornik Anton, Herminie, Pa.__ /•Upancic Victor, Chicago, 11L ^agar Amon-Jp1., Waukegan, Ul. _ Zituubeiger* Kac%rJtoe?-kierk, O. r 60.00 600.00 80.00 26.00 26.00 60.00 26.00 6.00 20.00 26.00 26.00 6.00 26.00 6.00 26.00 26.00 60.00 60.00 26.00 26.00 26.00 16.00 6.00 6.00 26.00 26.00 26.00 26.00 26.00 26.00 26.00 76.00 26.00 6.00 6.00 26.00 60.00 100.00 60.00 60.00 26.00 20.00 100.00 26.00 6.00 6.00 60.00 26.00 26.00 60.00 6.00 26.00 26.00 80.00 26.00 26.00 100.00 100.00 10.00 26.00 6.00 6.00 26.00 NEWYORftKA PARADA ZA "PIVO" cev: socia ist mora to sam vedeti! Saj nam pamet sama .¡pove, da NE SMEMO VOLITI | IN AGIT1KAT1 ZA SVOJE , SOVRAŽNIKE» Toda če kdo le ni vedel, bo vedel zdaj, in vedel bo tudi, kaj ima atoriti v takih slučajih. Če ni delavskega kandidata, tedaj ne volimo! Tono Podgoričan. Na Uvi na to j sliki jo nowyoriki ftu?an "gigerle" Jimmy Walkor, lu j« nedavno vodil voliko manifestacijo v iprilog "dobrega piva". Pravijo, da je take pijače v New Yorku *o adaj nič koliko, aunpak Jimmy potrebuje take parade, da aftepi volilce. Ne le molki, tudi velika množica žensk je bila v p «radi "aa pivo", kot vidite sami. Socialisti in volitve Zgodi se včasih, da sicer dobri in iskreni socialisti pozabijo svoje dolžnosti ali napačno tolmačijo pravila, pisana ali nepisana, ki bi morala veljati za vsakega socialista/ Tako se je na primer zgodilo ob minulih županskih volitvah v Cle-velandu, da je več naših so-drugov oddalo svoje glasove za demokratskega kandidata Mil-lerja. Slovensko glasilo demokratske stranke (A. D.) je tedaj brž objavilo to novico in napačno tolmači, se skuša po- j Te vretice niso bile napisane zneje izrezati iz izgovorov na- samo za nekaj sodrugov, mar- vadno ne manjka. V našem slučaju na pr. je bilo slišati izgovor, češ, da ni v pravilih naše zveze nikjer zapisano, da socialist ne sme voliti in agiti-rati za kandidate katerekoli druge stranke razen socialistične. V pravilih to res ne stoji črno na telem. Kljub temu je to reven izgovor. Vsak zaveden delavec in član socialistične stranke bi se moral zavedati, da kot član socialistične stranke nikakor ne more in ne v vročici prvega navdušenja >™e nobenim pogojem vo- Dasi nate delavsko gibanj« svoj dom nujno sobi, js vsota, abrana doadaj v ta namen, v obstoječih rasme-ma neaaoostna, da se bi ^uičali v gradnjo. Vk*a nam prinaša precejšnje obresti, adaj blisu $460 aa loto. Glasom reaslOcij« bega Jooda as aaora ustanova ia» kaiftorursfc aa dolniiki fcos| ko hitro M aačeli a gradnjo, odločevali pa bodo v stvari potom 1« tisti klati, »Mveaska seacga in po sam osni sodrugi ter sodniiice, al so kupili delnice, oziroma saloiili sanje denar. Prvotno je bilo zaključeno, da se ta ustanova inkor-porira na basi $26,000 kapitala. Na VIL sfcoru v Cnicagu smo salenili, du se ustanovna glavnica inkor-poracij« svila oa $60,000. Treba bo sbrati Se dobre stin petine, p redno doseiemo določeno vsoto. Z gradnjo pa se seveda lahko začne ko hitro bi sredstva aa prvo ailo zadostovala in bi imeli dovolj garancije, da bodo tu doAodai za odplačevanje dolga in pokrivanje drugih obveznosti. Ce bi bUe razmere količkaj normalne, oi kiuo it 1, na katerega bi odpadlo za vzdrževanje doma nagvečji del bremena,* vplačal tudi v prosi«n par letih precejšnjo vsoto. Tako pa je mogel od proiiega zbora prispevati temu skladu le $168.48. V Cnicagu smo ogledovali ie več poslopij, ki so bila ali so *e naprodaj» a po poizvedovanjih in pogajanjih smo prišli še v vsakem slučaju do zaključka, da bi nakup pomenil sa nas bodisi preveliko breme, adi pa, da je bila cena previsoka. Vse kaj drugega pa bi seveda bilo, 6« bi imeli za nakup primernega poslopja, ali pa za sgraditev novega, v stavbinskem skladu vsaj dobro polovico vsote. Denar, ki so ga vplačali klubi, konference in posamezniki, je naloien kolikor je v teh časih najbolj mogoče varno. Neprilika je, da imamo v dVeh bankah nad $600, ki sta v konkursu, pričakujemo pa, da nam povrnejo še priličen odstotek. Poslopje, ki ga ima v zamisleku ta ustanova od svojega začetka, bi imelo sobe sa urade Proletarca in J&Z, sa Proletarčevo knjigarno, čitalnico in knjišnico, in če bo mogoče dobiti dovolj sredstev, eno večjo in eno malo dvorano. Taka zgradba bi v glavnem odgovarjala namenu. Frank Zaits, tajnik starbinskega odseka JSZ. V ^Člana tega odseka sta tudi Frank Aleah in Filip Godina. Poslovne knjigo pregleduje nadzorni odbor slovenske sekcije JSZ. Tajnik Stavbinskega odseka in ostal s dvs člana so za svoje delo odgovorni eksekutivi JSZ, dalje vsem, ki so vsote plačali, in sborom JSZ. Račune in poslovne knjige stavbinskega fonda JSZ j« za ta «bor pregledal dne 18. maja 1932 nadzorni odbor slovenske akcije, v ksAerem so Frank Margolle, Frank Udovich in Angela Zaits. Rekordi in knjige ze vodijo točno $ vzemi potrebnimi podatki.) napravilo iz teh nekaj sodrugov celih pet sto slovenskih socialistov, ki so šli pomagat Mil-lerju na županski stolec. Resnica je bila, da nekateri naši sodrugi so se res spozabili ter storili to, česar ne bi smeli storiti. Nekateri, meni osebno znani sodrugi so svoj prestopek možato priznali, in ko sem jim raztolmačil, da tega kot socialisti ne bi smeli storiti, so svojo zmoto tudi obžalovali. Kar pa je v tem pogledu važno za nas, je da doženemo, kaj je napotilo te zavedne delavce in člane socialistične stranke k zmotnemu koraku. Vzroki so različni. Pravila, pisana in nepten* «o m večkrat napačno tolmačila. Tako na pr. smo večkrat slišali, da je dolžnost vsalkega socialista da podpira in voli strankinega kandidata; v slučaju, da stranka nima svojih kandidatov, pa' vsak član lahko stori, kar se mu vidi na mestu; to je, da lahko voli tudi kandidata ene izmed obeh kapitalističnih strank'— če misli, da je tako prav. To tolmačenje je seveda zmotno in tudi škoduje. Marsikoga lahko zavede v napačna dejanja. Vsakdo, ki se kdaj pregreši zoper kakšna pravila ali jih Priatopajta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI J ED NOTI. Naročite ai "PROSVETA* Ustanavljajte aova di Deset Uaaov(lc) jo •evo društva. Naslov sa Mol te sa tajništvo «o: 1087 S. LAWNDALK AVK.. CHICAGO. ILL. liti ali agitirati za kandidate kapitalističnih strank, ki so v ostrem konfliktu z interesi delavstva! Vsako drugačno tolmačenje socialistovih dolžnosti v tem pogledu je zmotno in ga je treba najodločneiše odklanjati! Pravi soculisk no moro in ne sme ne voliti niti na kakršenkoli način agitirati za kandidate v službi kapitalizma stoječih političnih strank! Socialist more in sme voliti in agitirati samo za delavske kandi-didate, ki kandidirajo na delavski platformi! To bi bilo treba ponovno zabičiti vsakemu novemu članu in škodovalo ne bi čt bi tudi starim članom stranko to večkrat povedali. Kajti de bi bilo to opstovano in jasno povedano, bi bile vsake zmote izključene in če bi kak naš člen kljub temu zakrivil tak prestopek, bi vedeli, kaj je trefoa storiti: poklicali Za tiste, ki tudi potem, ko so opomnjeni, vedoma na ta način kršijo pravila socialistične stranke, pa preostaja zgolj ena pot: VEN IZ STRANKE! Kajti kdor vedoma in hote krši pravila socialistične stranke, ta je izdajalec in izdajalcev ne sme biti v naših vrstah. Zmote so od-pustljive, kajti nihče ni nezmotljiv, toda izdajstva se ne more odpustiti. Anton Zonik HERM1NIE. PA. TrgnVlnn s »alanln Pa« ia pralni stroji Tel. Herminio 2221. oaMiiwwssasMSsSsssSsiiSsiiws več za vse člane JSZ., da bodo vedeli tudi tisti, ki še fae vedo, kaj socialist sme storiti in česa ne sme. Povedal sem, kar ni določno zapisano v pravilih naše zveze, da ne bo morebitnih napačnih tolmačenj in zmotnih korakov. Zapisal, da ne bo v bodoče nihče mogel reči : 4,Nisem vedel, da ne smem, ker mi nihče ni tega povedal, pojasnil, raztolmačil", ali: "Saj mi je bilo raztolmačeno, da se to sme in je popolnoma v redu." Povem vam: Ni potrebno, da stoji v naših pravilih s črnim na belem, da socialist ne sme voliti kapitalističnih hlap- Pomlad in pikniki so tukaj Gowanda, N. Y. — Dnevi se daljšajo, noči postanejo za zaspane kmalu prekratke. L03 brsti, vse zeleni, ptice žvrgole in rožice cveto. Narava je na pomlad zelo poetična, pa naj bo nekoliko Še ta dopis. Našim plesnim dvoranam bo treba dati za nekaj časa slovo jin se zabavati na piknikih. V | iedeljo 29. maja se vrti piknik v prid Slov. nar. doma na običajnem prostoru. V slučaju slabega vremena se piknik vrši naslednjega dne, če nam pa vremenski bogovi tudi takrat ne prizanesejo, jo bomo pa kar v dvorano popihali. Ker bo to prvi piknik v sezoni, vas odbor S. N. D. prijazno vabi, da se ga udeležite, posebno vsi delničarji. Opažamo, da se precej naših delničarjev premalo zanima za svojo korpora-cijo. Kdor misli, da morajo le direktorji nositi brigo in pose-čati prireditve v prid doma s par drugimi delničarji, se moti. Vsi naj sodelujejo. V slučaju stiske ima direktorij pravico razpisati naklado, Česar delničarji ne bi bili vesek. Ampak ako bo potrebno, se to zgodi. Pridite 29. maja torej vsi na piknik. Postrežem boste prvovrstno. Zaradi slabih razmer bo vstopnina prosta. John Matkovich, predsednik. SODRUGOM IN 3IMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. . Seja kluba it. 232 JSZ. aa vrta •ako drugo nodaljo , meaocn ob 16. dopotdna v dvorani drvitva "Doaa vina** aa 14. ooati. Sodra«*, prihajajte rodno aa ao>o in pridobivajte klubu nanrfci članov, da aa ta oačln Ufttvarimo močno postojanko J. S. Z. Somiiljaaika vabimo, da — nam prt-d rušijo. Socialistična stranka jo v tej daioH odtna dolavaka stranka S Uonatrnktivaim programom, s kate» im si delavstvo lahko pribori boljfto te končno oOvobn*tev is NAZNANILO IN ZAHVALA hčerka žalostno vest, da je preminula draga CECILIJA STERLE rojena dne 19. oktobra 1921 v Krajrn, Psu Umrla dne 28. aprila 1932. Pogreb jo bil civilen dne 1. maja na pokopališču Eilton, Psu, blizu Krajrn, Psu Cenjeni sorodniki, prijatelji in tovariši, «prejmite iskreno zahvalo za. vae, kar ate storili za nsu v težkih urah žalosti, za tolažbo, postrežbo in naklonjeno«L Hvala vsem tistim, Id ate položili ob malt krati krasne vence v slovo nasi nikdar pozabljeni hčerki. Lopa hvala vsem, kateri ate daH na razpolago avtomobile za prevtožnje pogrebnega sprevoda m prisrčna hvala vsem, kateri ste sočustvovali z nauni in vsem udeležencem pogreba. V Krajrn, Pa. Žalujoči starisi. Sto izvodov za dva dolarja v agitacijske namans pošljemo «to izvedo* "Pre-r aa dva dohtrja. Naročilo jih, kadar imoto «ojo, veselico, «hod, predelavo ali kako druge in jih raadelibe med udeležence a priporoči- fencl's RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2MB S. 1 «wndalo A vs., m. Tel. Cra%rfnrd 1381 Prlatna In ihjp» ¿amala Jodiía. Vožnje cene v Evropo znižane. SAMO iz Chicaga do Ljubljane« Kamor in kadar želite potovati vprašajte za informacije pri NATIONAL TRAVEL AGENCY 1664 BLUE ISLAND AVE., VOCAL 18th ST., CHICAGO, ILL. " Tel. Canal 1233 Zastopniki vseh glavnih parobrodnih in felesnilkih drufb. VINKO ARBANAS LOUIS DRNEK M»MMS»HMMMMMM»MMMMMMMMMMMMMM#. NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. a Slovaask«n, HrvaJkam, Slovalkoaa, babor tndi v AagliBum ia Nsarfhm Naia pnoobaoo« ao Uakaains sa dreltva la ........................................... potem ko temeljito t prevdarite vae okoličine, boote prišli do aaključlut, da je rai denar res najbolj varno naložen v KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BI UE ISLAND AVE. CHICAGO. ILL. P. ZOLA t RIM Poslovenil Elbin V .......... (Nadaljevanj«.) Orlando se je zatopil v avoje spomine. Pripovedoval je, kako se je pred poroko -veselil čudovitega bitja, ki je postalo njegova hči, in bi obdalo invaliden stol zopet z mladostjo in dražestjo. Vedno je uganjal kult lepote, strastni kult ljubimca; čigar edina ljubezen bi bila vedno ostala žena, če ne bi bila domovina vzela, kar je bilo najboljšega na njem. In Benedetta ga je resnično oboževala, hodila je vsak čas k njemu, ostajala pri njem po cele ure v siromašni mali sobi, ki se je potem bleščale v sijaju božanske milobe, katero je prinašala s seboj. Oživljal se je zopet v njenem svežem dihu, v čisti dišavi in la-akajoči ženski nežnosti, s katero ga je obdajala iu brez. preetanka negovala. Ali takoj potem, kakšna atrašna drama! Ssrce mu je krvavelo, ker ni vedel, kako bi spravil zakonca. Sina ni mogel dolžiti, če je hotel biti priznani, ljubljeni soprog. Začetkoma, po prvi nesrečni noči, po spopadu dveh bitij, ki ata oba vztrajala na svoji neomejeni pravici, je upal, da bo mogel odvesti Benedeto nazaj v Luigijeve roke. Ali ko mu je v solzah priznal« svojo staro ljubezen do Darija in povedala ves svoj nepričakovani gnus ob misli, da bi žrtvovala svoje devištvo drugemu možu, je razumel, da nikoli ne popusti. Tako je preteklo celo leto; pribit na avoj naslanjač je preživel leto dni, v tem ko se je pod njim, v onih neskončnih prostorih, iz katerih ni noben šum dosegel njegovih ušes, odigravala bolestna drama. Kolikokrat je bil na tem, da bi prisluškoval, ker se je bal prepirov, in kako je bil obupan, da ne more več koristiti, prinašajoč ljudem srečo! Od svojega sinr, ki je molčal, ni zvedel ničesar; le od Beneciete je včaai slišal posameznosti, če ga je mehkejše razpoloženje napravilo brezbrambnega. In ta poroka, v kateri je bil za kip gledal dolgo zaželjeno zvezo atarega in novega Rima, ta neizpolnjeni zakon ga je gubi v obup; to je bila izguba vseh njegovih nad, končni pogin vseh sanj njegovega življenja. Naposled je sam zaželel ločitev, tako neznosna mu je postala muka takega polo-žaja. "Oh, dragi prijatelj, še nikoli niaem tako jasno spoznal usodnosti gotovih nasprotij, še nikdar nisem taiko dobro razumel, da napravi človek z naj mehkejšim srcem, z najbolj naravama, idočim razumom lahko sebe in druge nesrečne." Ali vrata so se zopet odprla, in sedaj je brez trkanja vstopil grof Prada. Naglo je pozdravil obiskovalca, ki je vstal, pa prijel očeta za roke in jih skrbno otipaval, če niso prevroče ali premrzle. "Pravkar prihajam iz Frascatija. Moral sem tam prenočiti; te ustavljene stavbe mi dajejo toliko'opravka. Pravijo mi, da ste prebili alabo noč." "Kaj še t Verjemi mi—" "O, ne premotite me, ne!... Zakaj hočete na vsak način stanovati tukaj» brez vsake o-dofenosti? To ni nič za Vašo starost. Napravili bi mi tako veselje, če bi si izbrali ugodnejšo sobo, kjer bi bolje spali." "O ne, o ne! . . . Saj vem da me imaš rad, dobri moj Luigi, ali prosim te, naj ima moja stara glava svojo voljo. Le tako aem srečen." Pierre je bil ves osupel, videč iskreno na-gnenje, ki je plamtelo h pogledov mož, ko sta se gledala oko v oko. To se mu je zdelo neskončno ginljivo in prekrasno, ker ju je ločilo toliko nasprotnih idej in dejanj, toliko sporov, ki so povzročali moraličen prelom. Z zanimanjem ju je primerjal. Grof Prada, manjši in bolj trščat, je imel enako energično, močno, s ščetinastimi črnimi lasmi poraslo glavo, enake odkritosrčne, nekoliko sre-pe oči kakor njegov oče. Lice z gostimi, močnimi brki je bilo jasne barve. Ali usta so bila drugačna; to so bila usta z volčjim zobovjem, poželjiva in požrešna, lakomna plena, uatvarjena za večer po bitki, ko gre le še. zato, da se ogiize zmaga drugih. Zato ao tudi ljudje, če so slišali hvaliti njegove odkrite oči, odgovarjali:. "Da, ali njegova usta mi niso všeč." Noge so bile krepke, roke debele m prevelike, ali zelo lepe. Pierre se je Čudil, da je čisto tak, kakršnega je pričakoval. Poznal je dovolj natančno njegovo povest, da si je mogel sestaviti sliko junakovega sinu, ki je pokvaril zmago in ki uživa s polnimi usti od slavnega očetovega meča požeto letino. Posebno je opazoval, kako ao bile popačene očetove kreposti, kako so se pri sinu izpremenile v grehe; naj-plemenitejše lastnosti so se izpridile, nesebična energija ae je izvrgla v divjo pohlepnost, vojščak v grabljivca, odkar ao obmolknila velika čustva navdušenja, odkar ni bilo več bojev, temveč se je sredi nakopičenega plena v- mira «rabilo in požiralo. A junak, ohromeli, na negibčnost obsojeni oče, je moral gledati to izprijetnoet sina, z milijoni do grla napolnjenega koristolovca. Ali sedaj je Orlando predstavil Pierra. "Gospod abbe Pirve Froment, o katerem aem ti pripovedoval — pisatelj knjige, ki sem ti je dal čstati." Piada je bil zelo ljubezniv in je takoj začel Pierru govoriti o Rimu. Opravljal je to z inteligentno atraatjo, kakor človek, ki hoče napraviti veliko, glavno meato iz njega. Videl je izza drugega cesarstva izpremenjeni Pariz, izza nemških zmap povečani in polepšani Berlin, in če se Rim ne pridruži gibanju, če ne postane veliko mesto, v katerem more živeti velik narod, tedaj mu žuga po njegovem mnenju nagla amrt. V razvaline se drobeč muzej, ali pa preobnovljeno, iz prahu se dvigajočo meato. Zelo zavzet, že ekoraj podkupljen, je Pierre poslušal okretnega moža, ki ga je občaral s svojim bistrim, močnim duhom. Vedel je, kako spretno je opravil kupčijo z vilo Mon-tefiori; obogatel je, kjer se je toliko drugih ugonobilo, ker je nedvomno že tisti hip videl neizogibno katastrofo, ko je špekulacijska blaznost zaalepljevala še ves narod. Kljub temu je opazil na tem mogočnem, energičnem obrazu že znake utrujenosti, predčasne gube, viseče ustnice, kakor da se je naveličal boja sredi polomov okrog sebe, ki so izpod-kopavali tla in žugali, da potegnejo v vrtincu tudi najtrdnejše premoženje za sabo. Pravili so, da je bila Prada zadnji čas večkrat resno v strahu; nič ni bilo več čvrsto, finančna kriza, «k«s. V kampanjski fond JSZ so v ho agitacij« sa nai« kandidate U stranke prispevali sledeči: Herasinio, Pa. Darufc. it S Darragh, Pa. $2; Joseph Yukon, Pa. 91; po 60c: J0 lob, Math Jurekovich, Frank Weak Hahns, Anton Zornik, Drap, Frank in Josephine Wl John Kau«; po 25«: John Onsll, Habetier, Joseph Renda, Mirko da, Joe Louie (Harwick), Mike košek (Yukon), Joseph Bozich, _ Peigar, Anton Bizjak, Louis P« Frank Smolioh, Frank Berti, Mike Stern, Joseph Dzs«), Look ULifcii. Pete Rope (Rikon), Math k&mahak John Badanjak, Geo. Bukoviaa, Ja-seph Wultsch in Stefan Langer; Jtcob Petemel, 16c, skupaj $12.40 (poslal Anton Zoniik). ♦ Imperial, Pa. Klub It 31 J®. $10; po $1: Frank Augustin la Johl Ersen, skupaj $12.00 (podal f*. A* gestio). Altiquapa, Pa. Dru*t it 12t SNPJ. $2; po 50c: Geo Smrekar, Josspfe J» kl ich, Steve Ogrizek, L. F. Theei, John Ogrizek; po 26c: Frank Anbei j, Anton Groznik, John Sivee, J©. aeph Lampič, Bartol Yerant, Lovk Gerzel, J. Ranica, skupaj $6.26 (poslal Geo Smrekar). Forest Cky, Pa. Po 60c: Fnrt Pouhe in Anton Draaler mL; po 26e: Joseph Cebular, Anton Drssler «t, Frank Ratak, Frank Leben in Antes Zeitz; Frank 0nwkr, 21c, *op*J $2.46 (poslala Jennie Zaits). Vfrdon, 111. Klub ftt 60 JSZ. $i; Frank lleraich, $1.60; Frank Sten-pthar $1; po 60c: Frank Reven, Joäa Shktga in Simon KauttČ, skupaj $9.00 (poslal Frank Ileaick). Skupaj v tem izkazu $42.11, prsj-inji izkaz $26.00, akupaj $<7.11. Priredbe klobev J. S. Z. Is dragih sec. organized) Zenstvo v pretek In sedanjosti 28. suija v Krasna » (Nadaljevanje.) Poleg tovarniškega dela ao inozemke v Ameriki opravljale tudi razna hišna dela — tvorile so skoz več desetletij približno polovico, včasih tudi več vseh ameriških alužkinj. Se ae je to delalo še pred dobrimi par desetletji in prej. Statistike nam kažejo, da ženske plače naglo padajo, hitreje kot moške. Dejstvo, da mora marsikatera žena za delom, ker je mož brezposeln zvablja nazaj tik po vojni so ameriške "go- f^re delovne razmere, kajti če •mA" 1 > ..i:___- j__io ail* Kn x________ spe" najraje vpoaljevale inozemke. Seveda ne zato, da so jim bile bolj priljubljene, nego domačinke, amipak radi pridnosti in pohlevnosti, ki je bila lastna "grinarcam". Vzelo je navadno nekaj let, da se je priseljena služkinja zavedla, da je zaradi svojega neznanja jezika in neizvežbano-a i na premeten način izkoriščana po prijaznih amer. goepeh, ki so znale inozemske služkinje praktično izkoristiti. V izjemnih slučajih so se take služkinje hitro orientirale in so zahtevale za svoje delo primemo plačilo, neglede ali so znale dobro govoriti ameriški jezik ali ne. V povprečnem je sila, bo delala žena za vsa ko plačo samo da pomaga preživeti družino. Saj delajo moški delavci isto, razen ako so organizirani. Strokovne unije induatrialnih delavk so, kakor večina moških unij nekako kapitulirale na ljubo kapitalističnemu sistemu. Spočetka, ko so bile na čelu tem unijam korajžne in odločne, v mnogih primerih radikalne voditeljice, je tvorilo žensko strokovno gibanje 8ilo, ki je res vodila boj za indu-strialne pravice delavk. Zdaj ni mogoče trditi tega, ker so v splošnem padle ženske plače od trideset do štirideset odstotkov. In vzlic veliki brezpo- slučaju pa so garale gospem selnosti — med nezaposljenimi po nekaj let in se potem po- .delavci je samo v Ameriki o- bile tudi poražene. Značilno je, da so dosegle več zmag kot porazov; pridobile ao ai tudi sloves, da ao celo boljše atav-karice nego molki. Ženske a-gitatorice, ki so organizirale delavke so pokazale vstnjnoat cleveland, o. — in nezlomljivo voljo vkljub dej-stvu, da so bile nemalokrat zasmehovane, ne le od razreda iz-koriščalcev, ampak tudi od delavstva samega, od nevednih sodelavk, katerim so želele dobro. Resnica je, da so dobile včasih precejšno pomo* od strani moških unij, a še večja resnica pa je, da so najtežavnejše in najvažnejše delo v or-ganiziranju ženskih delavfc vodile in storile ŽENSKE SAME. Celo na daljnem vzhodu se že kažejo uspehi ženskega strokovnega gibanja. ™di Kitajke in Japonske znajo zastavkati in piketirati in njih voditeljice trdijo, da so si v zadnjih dvaj- MAJ. CHlMCp, ILL. -stranlm v sredo root S(«uU C tab Grand 188 W. Randolph St 24. Govorita predsodniiki in _ nitki kandidat ter dragi NEWBURGH. O. — Piknik klube it Z8 JSZ v nedeljo 19. naje as Spolkotovi farmi v Notinghnmu. MILWAUKEE, WIS.—Deveti r* a( s bor JSZ. 28-29.S0. meje. JUNIJ. IMPERIAL, PA. — Piknik Me it 31 JSZ v nedeljo 1«. junija as UieSninikovwn prostora, CHIff MOON RUN, PA. — oc. klubov in draitev ice v nedeljo 28. junija. JULU. CHICAGO. IU__Piknik organiaacijo So«, stranke ♦ 10. jalija v Elm tree Greva. AVGUST. 1 f. it 27 JSZ in odaokov v nedelje ergusta na Mottlnikarjeri fsrmL POWHATAN POINT, O. — ZU-rovanje vakodnookijske konfemncs JSZ koncem nrgasta. OKTOBER. CHICAGO, I LI__V nedelje SI oktobra drameka pradsUve klnfcs it 1 V drorani CSPS. NOVEMBER. CHICAGO, IU__: V nodal jo If. nov. konenrt "Sara" v dvorani CSF& DECEMBER. CHICAGO, 1LI__Dim 31. dm. Silrastrora Sahara kloba it. 1. (Dm-ge priradbe kluba it 1 v prikodsjl it V nodoljo 8. lob. dram, pie* •tava * CSPS. Dne 12. marca aa-(loslu program v dvorani SNPJ. Das 30. aprila konoort "Sara" v dvermi SNPJ.) (Tajnika klnbov proaime, da MSB da turns .raj* prirodk, * jib urrstimo » soenam.) možile, da so se tako izognile temu svojevrstnemu izkoriščanju priseljenke. — Prepričana sem, da bi mogle priseljenke, ki so imele skušnje v tem ozi-ru povedati marsikaj drugega, kakor navadno povedo svojim sorodnikom in prijateljem o službovanju med Američani. Pa je menda že tako, da kakor vojak, ki je bil v pravi vojmi, ne pove nikdar vsega kar je doživel, tako tudi priseljenka ne razkrije rada stvari, ki so ji bile v ponižarije. Da se povrnem nazaj k pravemu predmetu. Površno smo Že seznanjeni z načinom izkoriščanja industrijalnih delavk. To izkoriščanje še ni prenehalo in niti se ne more trditi, da je danes kdoveliko omiljeno. Vse kaže da se, posebno zdaj v tej splošni depresiji — Ženske delavke zopet pričenja enako niako izžemati, kakor krog dva in pol milijona žensk — se v mnogih tovarnah podaljšuje delovne ure delavk in se zahteva več brzine pri delu. Za čezumo delo se plačuje vedno manj in v nekaterih de-partmentih trgovinah v velikih mestih hočejo, da delajo delavke čez ure zastonj. Seveda se lepo zabeleži, da je tako delo potrebno zaradi vedno novih iznajdb, katerim se morajo delavke priučiti. Take metodične pretveze odobravajo tudi u-nije, ki bi morale vedno in v vsakem takem slučaju ščititi delavkine pravice. Vzlic vsem nedostaitlkom, ki jih opazimo pri ženskih strokovnih unijah, je pa vendarle resnica, da so industrialmim delavkam lastne unije prinesle vsaj zavest, da za izboljšanje razmer se je treba boriti. In indurftrialne delavke so se borile, so stavkale, zmagale in so NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE Pilite po emik PROLETAREC V Spomin sodrugu In prijatelj« M»!wauU, Wia. — V divni poletni noči sva sedela pod ko-isto lipo, pred samotno kočo in srls sanjavo na srebrno gladi no jezera. Iz bližnjega gozda svs slftala skovikanje sove in preko jezera je vel hladen veter in se poigraval z valovi, ki so šumeče vdarjali ob obrežje. Njegov mehak glas sem slišal, kakor da prihaja od nekod, u daljave, kjer ao se mudile njegove misli, koder je blodil s svojo sanjavo, mehko dušo. Kako prijetno je bilo v nje-fovi družbi. Kako globoko razumevanje se je zrcalilo iz njegovih mehkih besed. On, ki je večji del življenja preživel za temnimi zidovi tovaren sli pa globoko pod zemljo, je ljubil prosto naravo z vsemi globočinami svoje hrepeneče duše, z vso strastjo svojega plemenitega srca. Kako rad se je v duhu spre kajti po divnem kraljestvu Ros-segerjevih povesti, s kako vnemo je opisoval krasoto planin svoje ožje domovine posebno ps Zgornjega Štajerja, kjer je preživel več let svoje težke, proletsrake mladosti. Kot plemenit človek, kateremu je bilo zoperno vsako samo-tiubje, je bil on eden izar^d tistih proletarskih mučenikov, ksteri najglobokeje občutijo pomanjkanje svobode, lepote in solnca, ter obenem gojijo trdno upanje na boljšo bodočnost proletariata in na končno zmago velike ideje socializma. In ta zavest, vse te plemenite lastnosti so napravile iz njega to, kar je $xl do zadnjega diha — junaškega borca, zve-stegs sodruga in dobrega prijatelja. Kako smo ga ljubili in spoštovali v naših organizacijah, katerim je posvečal vse svoje moči. Pred več ko dvajsetimi leti je stopil v naše vrste in ostal od tistega dneva zvest, neumoren, poln ljubezni in ple-j menite požrtvovalnosti. Neštetokrat smo sede 1 i po mišljenju in hotenju sorod na »i je z lahkoto osvajal. Tako je bil tudi pokojni Math Tamše eden izmed onih tihih proletarskih junakov, kateri so s svojo neumornostjo in požrtvovalnostjo zgradili to, kar poseduje danes razredno zavedni proletariat in z njim vesoljno delavstvo — organizacijo, katera baš sedaj nastopa dedščino padajočega kapitalizma. Da, tudi on je bil eden ifzjned onih, kateri sejejo, a nikdar ne žanjejo, kateri se žrtvujejo za velike ideale človeštva z večnim hrepenenjem po luči in svobodi. Zmagoslsvni proletariat jim nekoč postavi spomenik, kateri bo najakraj-nejši, najimpozantnejši, ker bo temeljil v srcih onih milijonov, za katere so trpeli in umirali, za zatere ao se žrtvovali in katerim so posvetili vso ljubezen svojih plemenitih src. In te besede dragi, nepozab-Ijeni sodrug in prijatelj pa naj tvorijo v našem glasilu, katerega si tako neizmerno ljubil in za katerega si se toliko žrt voval, skromen spomenik, da tvoje ime ne bo pozabljeno, ka dar pride veliki dan zmage in odrešenja. Fr. Navali. drugega je skopnelo. Če si vse to predstavljaš, vidiš, da je delavstvo vzlic tej silni preiz kušnji še zmerom nevedno in se ne more odločiti zs pametno akcijo. Marsikak agitator izgubi v takih premišljevanjih veselje do nadaljnega dela, in vrže, kakor pravimo, "puiko v koruzo", češ, kaj bi se mučil, če pa nočejo poslušati! Toda vendar je še upanje, svet se še giblje v znamenju starih zakonov razvoja in še vedno kažejo vsa pota iz kapitalizma v socializem. . Let's Stop These Bank Failures! Glas Iz Detroita Minilo je že leto, od kar se nisem oglasil v Proletarcu. Naj pa raditega nihče ne misli, da sem se izneveril socialističnim idejam, ali da sem potftal len. .Včasi že tako pride, da si dopisnik, ki se drugače večkrat oglasi, vzame nekaj časa "dopust", posebno še, ker je dopisov mnogo m prostor zanje pa pretesan. Zdaj pa, po tolikem odmoru, napisal nekaj več, da izrazim nabrane misli. Vsakdo, ki se zanima za raz voj razmer in dogodke po svetu, čita liste in sodi. Ne ve pa dostikrat, ali bi plakal, ali se jezdi nad glupostjo, ki preveva v vladah, v zbornicah in med ljudstvom. Ves svet je poln poročil o mizeriji, klanju, izgredih in la-Krimmalstvo se širi. Bo- V teku prošlih mesecev in preteklega leta smo imeli v De-troitu priliko <öuti mnogo angleških in tudi naših socialističnih govornikov. Bili so tu na de-batnem shodu tudi D. J. Lo-trich, Oscar Godina, Johnny Rak in pa na* bojeviti Joško Oven. Udeležba na teh shodih je bila prilična, navdušenje veliko in množica je ploskala. Med avdijenco si čul odobravajoče suöljanje ter opazke, kako fino je povedal govornik. By JOSEPH W. 3HARTS. MORE than 7,400 bank. i„ the United Statea have failed in the last ten yean, not count-that were like "shotgun More than one out of every four baiUcs goas under. Sometimes depositor* get their monsy back after long delay, sometimss part, sometimes none. , 111 I!6* bankr 80 <«o I- W. cannot bury our money—too many thieves. We can't be p.y.n* oj currency all the time. This check book habit is a modern necessity So we want to dapoait our »pare money temporarily where it will be •afc until we check it out. Above all. we want it safe I You and I want to know why banks fa L Here are the facts that will help us to an answer: 1. All banks in the United States •re private enterprises, run solely for private profit and in sharp competition. 2. Some operate under charters from a state, others under charters from the Secretary of the United States Treasury. But these charten Í^.ÍT ^ chÄrter' Pre,cribe j ......- - -, vu. u, , rules snd regulations, inspect books, 'oute—but many of them Toda da bi ti ljudje pristopili «knply permits Uke any peddlers v socialistične klube — to pa . wThe is still only a nikakor ne. Naš klub se žrt- tJ^JSSi vuje, dela na vse pretege na safety of deposit, in banks. u -1 K- than H guarantees the quality PoddlWsrv wares. You take chances. 3. The of a your i gastva so ogromna, tisti, ki so «t.rik au 1 *xi_ . jih spravili skupaj, pa so v po- !??8t0"h te.r manjkanju. Vsega preveč ~ raopravljali o vsakdanjih političnih in gospodarskih vprašanjih. V teh pogovorih je izražal vselej svojo globoko razumevanje ne samo političnih ali gospodarskih vprašanj, temveč tudi dobrin in slabosti človeške wave. Vedno je bil pravičen, vedno dobrotljiv in poln priza-na*anja. Srca, ki so mu bila obleke, živil, stanovanj in tudi denar je ¿e ves na svetu, toda delavcem, ki so vse zgradili in isdelali, pa zdaj vsega manjka. Delavstvo, ki je zgodovinsko pozvano, da napravi tem tragičnim razmeram konec, pa je v neslogi in se cepi na vse strani. Sloga in zaupanje drug v banket v počast delegatom ix. rednega zbora JUGOSLOVANSKE SOČI ALISTIČNE ZVEZE priredi v soboto večer 28. maja v S. S. Turn Dvorani klub st. 17 j« s. z. MILWAUKEE WIS. VSTOPNINA $1.25 ZA OSEBO. •i Na sporedu govorniki, koncertne in druge ____zanimive točke._ v nedeljo večer koncert in igra I , . v S. S. Turn dvorani. PROGRAM PREDVAJAJO RAZNI PEVSKI ZBORI. Soloapevi in dueti. Glavni govornik DAN W. HOAN. Mladinski pdaek kluba it. 37 J. S. Z. vpriaori raznih poljih, skuša razširiti socialistično stranko, toda med množico z vsemi temi napori le ni prodrl toliko, d« bi mu dala *** novih ilaoov. Ke^je m«X psč še vedno mtfBa, bi morala on hand to meet demands socialistična stranka znati de- Ji ?ou **** * ow» you will se« Isti čudeže. Prinesti bi mora- ?T£! F**** me* ^ ls sociahzem na krožniku k le- U? S^T * — po pogrnjeni mizi in povabiti! The margin of protection used vse, ki pravijo, da bodo Že ** • *°°d deal larger. But our enkrat pristopili, če bodo vide- I?nkelnB tka more money LaStl da,ntJ fflE AlSTj-* £ kajti zmaga je tukaj in poje- got the.....- - y dina se pričenjs. Toda, prijatelji, to so sanje. Brez organizacije ne bo šlo. Se veliko boja je pred nami. Nobena njivff se ne obdela samo sebe. Sami govori ne delajo socialistov. Ljudje jih sprejemajo, odobravajo, ploskajo in gredo domov, kot ponavadi. Da bi v vojni za preobrat kaj šteli, bi morali iti klube, kjer bi sodelovali v boribi za delavsko bodočnost. a Majsko izdajo Proletarca smo z zanimanjem brali. Vss-kdo, komur je zs izbrano čtivo, je bil vesel prvomsjskegs Proletarca. Res, slovenski delavci smo lahko ponosni na tega svojega zagovornika in na naše delavske učitelje, ki so njegovi sotrudniki. Članki v njemu so vredni iskrenegs priznanja. Ali pa tudi delavci vrše svojo dolžnost do tega lists, ks-ior jo vrši on napram njim ? Anton Jurca. Ropanja v bankah V bankah, ki so v konkurzu, gospodarijo zdaj ljudje, ki bodo "legalno" vzeli še gi!o imovino, katero so jim pustili prejšnji gospodarji. Le malokatera banka je plačala vlagateljem več kot 25c na vsak dolar, ostale dohodke >a poberejo receiverji (upravitelji) ter njih odvetniki, ki prejemajo za malenkostno delo od deset do 40 tisoč dolarjev na leto in več. Najetih imajo tudi več klerikov nego jih potrebujejo, bančno imovino pa "likvidirajo" tako, da tudi zanje nekaj postrani ostane. Prodajana je pod ceno prijateljem "politižnov". profits would be. United States to create the Federal Reserve System. By this arrangement they pool part of their resources in central reservoir* which stand ready to rush reinforcements to any threatened point. 6. But the Federal Reserve Banks must make profits too, by redkcount-ing the "paper" of member banks. That is, when a member bank has lent your money out to a borrower and taken his promissory note, it can turn right around ' and sell that "paper" to its Federal Reserve Bank, and have its money again at once for a second profitable deal It can repeat and repeat, piling this paper pyramid to a dizzy height and make •prodigious profits, so lor* ss "confidence" is unshaken. 6. The local bank is playing a juggling game; it must have quickly realisable paper so as to meet the *ream of demands from depositors. So instead of leading money in the most solid and- substantial securities. It lends chiefly to husineas men for deak in which they hope to realise their profits quickly. Tour safety, then, rests on the continued solvency of local business houses. With these facts in mind, one may understand why banks fail. They a-e private institutions run for private profit, and not for public use or benefit The government lends them prestige and encouragement; it brings them into existence b/ its charter; it tries to protect us afterwards from their follies, falsehoods and frauds. It does not guarantee the safety of our deposits. if safety is what you want, why not demand government ownership of this business? If private owners must be so constantly watched by the government, if they must be "regulated" and checked and carried along on government crutches when they get into trouble, then private ownenhip has failed. If government most first play guardian angel end finally when in spite of all pre-cautions private owners have wri£ ed tihe business, must step in u re* to wind H up or iehabUit^ «S wuy cannot government operate for^L» an°.ther imPorUn< '•aeon to,government ownership of banks. currency has entirely replaced Sold, and bank checks are J .JffiS h.»lr m0ney' By controlling bank currency and hank chocks, the Private owner, may inflate or deflate prices The power to issue the nation s money makes the banks col- manipulate business at will. Such power is too great to be entrusted to l^fH ^ T~*7 tor profits. If such power must the p. ople collectively hold it Bourbons of America, who neither learn nor forget, will cry out that government is unfit to engsge in business. They raiaed that cr/when government took over the postoffice LT 27 t00k 0V6r «*°ols, built the first public road and the fint public bridge, buiH the first in its own shipyards, built the Panama Canal after private prise had disastrously fafj{te 0f the mockei* who thus belittle and slander Uncle Saxrf. Run up the Stars and Stripes orver these cracking, crumb- ling banks, and let's see if our money wont he safe! . " You and I want safety and a stabilised currency. Let us work for government banking as the only re-flga from the present anarchistic arrangements. One political party has government banking as its goal—4he Socialist party. Why not support it? position. After a few weeks be begins looking diligently for a Job! And then from here oh, you know the story—many of you through per-*onal contact with it Some of these once well-employed men find a way out by the suicide Indians Take to Socialism ' will •t every turn, Itho ®*«islist movement if you join . . ------- will take the trouble to hand them s Socialist pamphlet Some of these irfen will become mighty workers for the Ci u^e.—The American Freeman. THE PROBLEM OF HIGHER LEARNING. O U« TEMPLES of higher lean-ing in this country main, by and large, solid de- still re- positories of immobility. The more exclusive universities, Uke Yale, Princeton, Harvard, aie primarily filled with the children of the rich. But even where a good many sons f# - - — -----and , daughters of the "common" If sudi power must be, let1 f®^1« b«»n« oducated, in places like Columbia, the spirit is overwhelmingly that of snobbishness, of •ocial "indifferentiam"; petty bourgeois climbers' sons and daughters concern themselves primarily, if not exclusively, with ni>unting the rungs the social ladder, up to a place on the social register. In thousands of cases these ambitions have been mer The politics and skin of 7,000 members of various Indian tribes living near Boyne City, Michigan, will hereafter be the same color, and John Pansner, veteran labor oigan-lxer and Socialist candidate for ko vernor next election, may be able to campaign in an Ottawa war bonnet, Mr, rfault oi conferences at which the Indians endorsed Panfner and hiH party as their only hope of relieving their poverty striken condition and xecunng their treaty rights from the government Tribe leaders say that, although Indians are now cstixens, large ,um< due them under treat- made with the U. S. govern-«ent during their reservation days All efforts to coUect the money have railed, ana members of the tribes axs barely able to exist by hunting, fishing, and manufacturing souvenir«. The platform and amife of the Socialist party are the saaoe, the Indians as tne old tribal laws under wnich most of them were ri^|edL and their representative^ HbeRoy of "»»t city, was instructed to urge Panxner to accept . the -t^tle "Honored White Brother": of As the meeting was ending,- one cilessly frustrated, but hope springs lndian brave kimself to he a eternal in breasts of the young. Already in the midst of those glorious days of the "new era" and long before "perpetual prosperity" so shamelessly yielded ground to this "inexplicable" and "altogether unreasonable'' depression, the country's markets for intellectual wares began to •how a disturbing incapacity of absorbing the products of our many mills of learning. Overproduction of intellectuals even proceeded the other kinds of overproduction. The couniry is seemingly incapable of consuming m many physicians, lawyers, teachers, pharmacists, dentista, chemists, personnel managers, newspaper men, scientists ^nd what not, as are turned genuine 1OO per cent American by «»king; "If the Democrats arnfiu*. publicans don't like the result of our conferences, why don't they go hack where they came from'?" BRAINLESS DAYS. During the World war we ted wheatiese days, meatier days, and mo* of the time brainies« days. Now we have too much wheat and millions of starving men in the breadlines. The brainless are still with us and capitalism is their asylum. The White Collar r Brigade A white-collar job has always looked like the best end of the deal, until the 1929 cyclone hit the country. Now it looks different. The country today is filled with men who a few years ago were sitting on top of the world. They came down to their places of "business" about nine o'clock in the morning. Many of them rode in their own automobiles. They lolled in easy chairs at mahogany desks and kidded the stenographers, smoked cigarette« and at lunch lounged laxily out the door sion, the universities, even if slowly and around the corner to a good res- and sluggishly, are beginning to real-«taurant. These boys were the envy iae that something is doii« in the of their less fortunate neighbors world and that there are contentious many of whom wore dirty overalls, ¡issues other tluin football and aea-Then the man in overalls lort his demic promotion.—J. B. S. Hardman. job. "That was just too bad," re- brain workers; plain beggars and tariff barons; common thieves and profiteers. There are three ways of making a living—working, begging and steal- ___________in«- We have, therefore, three di- oui yearly' from the great education ! vi*io1* of society, each of which is manufactories. And while many cotr^osed of a lower and upper philantropic merchants and merohand- to-wit: hand worker» isdng philanthropists have been busily devising schemes of consumer-financ-ng, nothing has been done to jack up the sale of intellectuals. Not even installment-selling had been suggested. And thus dissatisfaction began to creep into the academic halls and adjoining dormitories. But the kies of certainty about the coming tomorrow proved more educational, in a social sense, than all the regular courses designed to make the young undemtand the wo rid, for living in which they were trained. Under the devastating influence of the depres- Thoughtless Grandpa Grandma—In my time young people behaved themselves. Why, your grandfather never kissed me until after we were engaged Grandson—Gee, grandma, how did he know he'd Uke it? Lots of Fun Roster of English Divisions of Branches JSF. nrfarked the White-Collar man. "A little brains wo«M have prevented this thing happening to you. Sorry* may boy I Batter luck next time." Dumb*. "Were Then more men in overalls were laid bride a shower." off—there was a decided falling off Dumber: "Count me in. in business, and our White-Collar the soap." friend found things at the office looking pretty glum. He bestirred himself—"Must help the boss get some business", he mused. And for the first time he takes off his coat and digs in. Pats himself on the back that his efforts are ghowing results. Then one day—it just happens to be payday—the boss calls him to his desk. "Sorry, Charlie, but things have reached a point where business won't justify keeping you on the payroll. So many men in overalls have been laid off that our own business has slumped because these men can no longer buy goods. Better luck next time." The White-Collar brigade is increased by one thoroughly disillusioned member, sa day after day he tramps the streets looking for a going to give the I'll bring Losing Step With the Joneses "My dear, I can't get a nurse for| love nor money—my baby carriage is lai»t year's model!" Under Cover Red Murphy, Jr. (watching a man spread a blanket over his Ford engine on a cold day): "Hey, mister! I wouldn't rici in a car, if I was ashamed of It t" A BARGAIN OFFERED I »• FURNITURE—Sacrifice 8 weeks oVi furniture private home. French BviSg room set $60; silky French Oriental Rug ako American Oriental $22. —-Walnut bedroom set Venetian Mirror $60, beautiful Italian carved dining room set $$5 worth $875; 5 piece leather seated Breakfast set $15; coxwell chair $16; electric sweeper $10; separate, or sell 4 rooms complete for $237. Also grand piano, radio, etc. WU1 pay for moving. — 6268 Washington Blvd, north of Madison, Austin 8365. . . / NORMAN TH0M4S, JAMES MAURER, STA NOSILCA SOC. USTE "other people's troubles" VSTOPNINA V iPREDPRODAJI 40c, PRI BLAGAJNI SOc. Po programu ples in prosta zabava. (Nadsljevsnje s 1. strani.) ki jo je priredil odbor za agen* do. Kočno glasovanje je bilo o nji po imenih in vsak delegat i.je imel toliko glasov, kolikor je povprečno reprezentiral članov v svoji državi. Resolucija izreka napram Rusiji zelo prijazno stališče in razumevanje, kritiki pa se izogiba, in rsdi tega so nsstala nesoglasja. Tho-masov dodatek v nji urgira sovjetski režim, da nsj izpusti politične jetnike in restsvrirs civilne svobodftčine. Konvencija, o kateri bomo poročali več v prihodnji Številki, je bila zaključena 25. msjs. Braech No. 1, Chicago» "1. Secretary John Rak, 8689 W. 26th St. Meets every second Thursday of the month ' at ths lower SNPJ HaU. Branch No. S, Johnstown, P*. — Secretary Frances Langerholc, 618 Linden Ave. Meets every third Sunday of the month in the afternoon at the Franklin Bore Hall. Branch No. 27, CWvoland Ohio. — secretary Cyril Pengov, 1172 Addison Rd. Meets every second and fourth Sunday of the month at the SND on St Clair Ave. Branch No. 37 Milwaukoo Wis — | Secretary Anton Kamniker, 1807 S. 18th St Meets every second and fourth Friday of the month at the S. S. Turn Hall. Branch No. 114 Detroit, Miok — Secretary Math Klarich, 18488 Cha rest Ave. Meets every first Saturday of the month as 116 W. 6 Mile Rd. I Branch No. 232 Barhorten, Ohio.— Secretary Frances Bregar, 584 Jersey 1 Ave. Meets every first Wednesday of the month at the Slovene National Home, 2166 Manchester Rd., Kenmore, 0. AM secretaries are asked to report any changss of officers and meeting data* To broaden your kaowWdga •f the Socialist and Labor movement, read I! The New Leader OFFICIAL ORGAN, S. P. Y. 7 EM* 15th NEW YORK CITY, N rear $2, half yoar $1 three months 7Sc. Ome Twenty "little blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought an4 action LITTLE LIBRARY 05 SOCIALISM ONLY $1.00« ................ Norman Thomas has just written another book which you must read AS I SEE IT 173 pp. AA BLUE CLOTH Sent postpaid • from Socialist party, 549 RANDOLPH ST. CHICAGO Socialism and the Farmer' Problem.... Socialism and Culture ~ ----------- Why I Am A Socialist---------------- Socialism and the City ------------------ Will Socialism End The Fvil of War? — Pioneers of Socialism------------------- Incentives Under Socialism ____________ Socialism and 1fee~XEade..tJnions----- _________ALGERNON LEE _______UPTON SINCLAIR _______ HEYWOOD BROUN Mayor DANIEL W. HOAN w...........DEVERE ALLEN _ McALISTER COLEMAN ___________G. D. H. COLE -------1... JAMES ONEAL Current Objections to Socialism Answered__JOHN M. WORK The Socialist Goal _________________________________ FRED HENDERSON The Betrayal of the Workless_______McALISTER COLEMAN Can Socialism Prevail in America?____________JAMES ONEAL Forces Making for Socialism_________________ Organising the World for Socialism _____ Socialism and the Individual_____________ Socialism and Women ...................... The Practical Accomplishments of Socialism The Practical Program of Socialism____ The Political Philosophy of Socialism Socialism and Communism ____ ORDER FROMi .. PAUL BLANSHARD . CLARENCE SENIOR .....NORMAN THOMAS MARION PHILLIPS ~ MORRIS HILLQUIT and NATHAN FINE HARRY W. LAIDLER MORRIS HILQUrr NORMAN ANGELL PROLETAREC (BOOK DEPARTMENT) 3639 W. 26th STREET CHICAGO, ILL. mmti our aim: education, organization, co-operatve, commonwealth A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. . Official Organ of Jugoslav Federation, S. P T.Uptvon»: Rockwell 2864. CHICAGO, ILL., MAY 26, 1932 Publish««! W—kly ml 363» W. 2fth St. We Have a Labor Now! Farmers Worry (the G.O.P *:There is weeping in the upper section of the Republican nobility at Washington. The broad agricultural belt west of the Mississippi River has, since the Civil War, with a few exceptions, been a region loyal to the only party "fit to govern". However, the farm-era do not think kindly of being pitched out of their farms and being reduced to peasants seems to them to be a poor return for the votea they have given to Uhe G. O. P. "Economic condition! in the West," reads a dispatch from Washington, "resulting in ths sale of a large number of farms for taxes and to meet mortgage obligations, hsve produced a situation unfavorable to the Republican party. The wave of iprotest against the party in the West is attributed chiefly to losses suffered by farmers which, in some states, have reached more than half the number of farma." Queer farmers, to be sure I For decades they had been warned to avoid Socialism as a plague. Once pla£e Socialist rebels in power and the farmero would be compelled to "divide upM. So the G. O. P. has warned the tillers of the soil and the warning was heeded. Now with the public powers in the hands of the G. O. P. the sheriffs and banks have been dividing up the farms and in the process the farmers have nothing left. So Republican politics has proven to be the most costly luxury these farmers have ever indulged. But there is a refuge for the farmers. The Democrats ire willing to take them over and „with big banker« and capitalists financing the party the farmers will continue as mudsills as before. The Socialists outside both parties await the outcome, knowing that the workere in all industries must eventually make war against both partiea and put an end to the legalized plundering. —The New Leader. "We need a labor party—now!" says Paul Hutchin-son, managing editor of The Christian Century, writing in The May Forum. His analysis is penetrating, his main concluaion ia inevitable. After pointing out the weakness of pure buainea unionism, he sets forth three things that are sesfcft to bring about a naaaa labor party. First, the Wag», earning group must be brought to aee thst t%Hss no longer protects or forwards its interests. Second, the wage-earner must he induced to accept a philesejly of society snd its government which calls for sodai control of the main industries. Finally, chafes ia the labor movement must be mads which will nake fc an affective force lor political action bet "*nad the ideas," he aavs, "and changes ia Ike liter movement will follow automaflbtlly." The ¿living force toward organisation, than, aw* be looked for inside the present labor groups seek m the Amalgamated Clothing Workers, the mflsaj brotherhoods, "rump" unions such sa ths Wart Virginia mine workers, progressive unions ^»'''atid with ths A. F. of L., and organisations of ths ansa-ployed such ss those in Chicago and Seattle. Jos how all these diverse groups are to be brought together, Dr. Hutchinson doss not say. Perhape this, too, will follow automatically, although one may b% permitted to wonder how. The remarkable thing in his analysis, however, if the ease with which he dismiaoea the only nation-wide organised labor party, that of the Socialist, k won't do, he saya, because it is "divided between e group of intelligentsia and a group of £uropass> mauled Marxist dogmatists, and neither can reset the actual American worker." The best answer ia that the Socialist party is reach /ng the American worker, aa the formation ef lit new locals in the first four months of this year ah-queruly testifies. Alone among workers' organizations in Amelia* the Socialist party is systematically teaching mge-eafjnere tnat they must substitute socially n«ml industry lor the present capitalist system. It is dong this through its own papers, oi which there are nan than thirty, through a press service that is used bj most, ox the country's progressive periodicala, thrxxgk hundreds of propaganda meetings, and through the distribution of pxilhona of leaflets every year. Alone among workers' organizations in America, the Socialist (party is penetrating progressive trades "»mmw throughout the country with tne philosophy of ecoaoa-ic reconstruction, although it refrains from interfere with their internal atffairs, lake the Socialists out oi any of the "left-wing organizations Dr. Hutch«« menuons, and the set-beca to the progressive lata movement would be immeasurable. it is wen enough to dream or the time when we dull have a mass labor party in America—and whss k comes, if history is aay guide, the Socialist will wait witn and for it, heartuy, provided it is bona fide-h* for the working man or womsui who wants to put hi dream into action, there ia only one road open; Jeu *ne nocuuist party 1 We have a labor pasty—now! If taxation is such a terrible disesse as the papers and all sorts of organizations now represent it to be, why not cure it? < We hsve for months been reading the editorials in-» the capitalist press on the subject. Also the speeches made in many meetings, both political meetings and meetings of business organizations, and the resolutions adopted. And we have been amazed at the sparctty of ideas and the blank folly of the suggestisns made. it seems as if all that these papers and people can think of is a reduction in governmental expenses all along ths line, national, state and local. Yet they are totally unable to point out any way in which theae expenses can be materially reduced. No other suggestion is made- -Of course there are some expenses here and there which could be cut Wherever there ia waste, naturally it should be eliminated. But when all of that is taken into consideration, the amount by which taxes could be reduced through such saving is very small. It will not cure the tax disease, if disease it is. Not within a thousand miles. Something entirely, different is necessary to effect a cure. Some method by which governments, national, state and local, can secure a ninconie without levying taxes. How can this be done? There is one way only. It can be done by the nation, states and localities owning income-paying industries and receiving the income from them. A few small cities have already become taxless, so far as city taxes are concerned, by owning public utilities and getting the income. Many more cities have reduced their taxes, without fully reaching the completely taxleaa condition, in the same manner. it can be done by all cities, and by counties and states and the nation. Not merely by wning public utilities, but by owning any other kind of income-paying industries — factories, for example. e Difference in Strength Government The rising cost of government, city, state and federal, is becoming an increasing theme of discusses and Preaideot Hoover recently made it the subject ol a aessage. With declining revenues it to natural tnat Uus question should come to the fore. ah souicea ot inioinmtion indicate that tke pa capua cost has been increasing much ¿aster than the growm ol population wruie tne cost per unit in tte expansion ol inuusiu-ies declines. Than it is i liiasd oy specialists tnat Were are more persons giving their urn* u> political and party work m the United State u*tu in ail tne iiauon* ol hurope. The two facta an cxoseiy related. in no ovuer country has the politica of capitalise become so degraded and mercenary as in this courtly* Capitalist politics has many oi the features of Arnsr ic*n HMiu»ti-y. it is an industry itself with it* big magnates at the top, its state and district nagnata, ana uie city professionals beiow. Ine capitalist pW machmea have become parasites on public funds Jo** Duieaue and departments have been multiplied to tahi caie of party hacks and mercenaries, 'lammanqr * ¿he classic model. Here is the main source of the increasing cost» oi government. Enough public funds are wasted 08 tnetye parasites to iinance a complete system of » employment insurance throughout the country. hacks srs paid.out of public treasuries but their time is given to private organizations, their political machines. The capitalists and bankers whine about this are in revolt against their ofl shadows. First Boarder—Thia butter ia strong enough to walk over to the coffee and aay, "Good morning!" Second Boarder—Yes, but the coffee would be too weak to answer. There are no idle moments of comrade Snoy. Whenever time permits him, he visits the THE WANING TOWER OF 1932 At the Grave of an Unlaw*« Laborer "Jig You slew no guiltless brother—therefore yt»u Lie nameless in an unremembered gravt» No sculptured shaft enshrines you valot Slave That you were, and craven pacifist, your d* Of shame ia paid with usury unto Oblivion, the implacable: You gave Your broken self. To the ensanguine brave The martial ode, the banners, and the ru* Peace was your guerdon. Now you have m From Its heart the granite yields no eplWB' The world wags on its ancient way; none heeda . , The lesson of your grotesque martyrdom. The centuries look down on you »»• laugh; ^ ^h Nature, in pity decka your tomb^ weeds. OTTO FRfflfD'- PRE&NI DAY TARIFF STOWE If Divided Equally Every family in the United States would hsve $10,961 of capital and an annual income of $2,366, if the national wealth and income for 1930 could be divided equally between all the familiea of ths country, according to an estimate made by the National Industrisl Conference Board. The total nationsl wealth of the United States in 1980 amounted to 329.7 billions of dollars and ths national income for the aame year was 71 billions of dollars. Ths per capita wealth in 1910 wss $2,677 aa compared with $2,977 in 1929, and the per capita income was $579 in 1930 as compared witb $701 in 1929. —Advance. r,ONSEN** fC^LT TOO VUG**