G fírapharl-
Občina Podbonesec je izrazila negativno mnenje glede morebitnega odprtja kamnoloma pri Čedarmacih
/3
Vizintin in Ret za prepoved tovornega prometa skozi Dol
V Trstu Muzeji zvečer privabljajo številne obiskovalce
t^k . L: i
■4 F
M
Primorski
PETEK, 3. AVGUSTA 2007_
št. 182 (18.965) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Umetnine so last vseh, vendar...
Breda Pahor
Italija v svetu upravičeno slovi po svojih neštetih umetninah. In tudi po tem, da jih ne zna ali zmore primerno zaščititi. To seveda ni nikakršno opravičilo za horde tatov in njihove petične »delodajalce«, ki si po skritih poteh ustvarjajo bajne zbirke. Tudi zato je zgodba s srečnim koncem, ki jo je z neprikritim zadovoljstvom izbojeval in oznanil minister za kulturne dobrine in dejavnosti Rutelli, velikega pomena: dogovor s kalifornijskim muzejem Getty vrača Italiji vrsto antičnih dragocenosti, ob tem pa potrjuje pravilo, da so tudi umetnine nekje legitimno »doma«. In tam morajo biti - v okviru možnosti in ob zagotovljeni varnosti za obiskovalce in same predmete - dostopne vsem. S tega, nezanemarljivega vidika so umetnine last vseh.
Pravila imajo to neprijetno lastnost, da so splošna, kar pomeni, da jih je treba vselej upoštevati. Kar sama od sebe se zato tudi ob tej priložnosti vsiljuje primerjava z vprašanjem umetnin, odtujenih iz Pirana, Kopra in Izole: tako imenovani istrski zaklad, ki ga je italijanska država vzorno restavrirala, nikakor ne najde sporazumne poti v cerkve, samostane in druga poslopja, ki jih je izvorno bogatil.
Primer »Italija-Getty« torej prinaša vrsto ugotovitev in tudi obvez. Pozitiven trend dogovorjenega vračanja umetnin tja, od koder so bile odnesene, je nadvse razveseljiv, vendar za vse vpletene tudi obvezujoč. Tudi če se vloge zamenjajo. Italija je npr. vod-nosu do Etiopije in Libije že znala izkazati primerno mero občutljivosti in oportunosti. S tem je dokazala, da zna interpretirati pravilo v obeh smereh.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
ITALIJA - Prodijeva vlada prejela v senatu svojo 21. zaupnico
Uzakonjena razdelitev dodatnega davčnega priliva
Levji delež bo šel za zvišanje najnižjih pokojnin
RIM - Prodijeva vlada je včeraj preskočila še zadnjo oviro pred poletnim premorom, ko je v senatu prejela svojo že 21. zaupnico. Na dnevnem redu je bil namreč zakonski odlok o porazdelitvi dodatnega davčnega priliva, tako imenovani »zakla-dek«, ki bi v primeru, da ga ne bi spremenili v zakon, zapadel 31. avgusta. Za zaupnico je glasovalo 161 senatorjev, proti jih je bilo 154, dosmrtni senator Andreotti pa se je vzdržal. Trije glasovi dosmrtnih senatorjev, ki so se glasovanja udeležili, včeraj niso bili odločilni, saj je imela vlada zaradi odsotnosti dveh opozicijskih senatorjev zanesljivo večino.
V zakonu o porazdelitvi nenačrtovanega davčnega priliva (4,1 milijarde evrov) je cela množica postavk, najpomembnejši ukrep pa je zvišanje najnižjih pokojnin.
Na 14. strani
ZDA - Minneapolis
Zrušil se je most: 9 mrtvih
MINNEAPOLIS - V Minne-apolisu se je v sredo zvečer v reko Mississipi zrušilo 20 metrov mostu, po katerem teše osempasovna avtocesta. Po dosedanjih podatkih je umrl o najmanj devet ljudi, 20 ljudi pa še pogrešajo. Število smrtnih žrtev naj bi še naraslo, več kot 60 ranjenih pa so odpeljali v bolnišnico. Med nesrečo se je v reko zrušilo več deset avtomobilov. Za-če le so se že po le mi ke v zve zi s pi -sanjem kreajevnega tiska, da je bil most dotrajan in bi ga moirali že pred časom porušiti.
Na 20. strani
JADRANJE - Velik uspeh članov JK Čupa v Istanbulu
Mlada Sivitz Košuta in Farneti tretja na EP v razredu 420
F
«k 1 p*, n v
1
j i
,'j
Mlada jadralca sesljanskega JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta na evropskem članskem prvenstvu v razredu 420, ki se je včeraj končalo v Istanbulu, osvojila bronasto medaljo, kar je njun doslej največji uspeh in eden največjih uspehov zamejskega jadranja
AVSTRALIJA - Približno 100.000 aboriginskih otrok je bilo odvzetih staršem
Avstralska vlada bo izplačala odškodnino »ukradenemu« aboriginu
ADELAIDE - Premier avstralske zvezne države Južna Avstralija Mike Rann je včeraj sporočil, da se njegova vlada ne bo pritožila na razsodbo vrhovnega sodišča, ki je v sredo odločilo, da je aborigin Bruce Trevorrow, ki so ga kot 13-mesečnega otroka odvzeli družini, upravičen do odškodnine v vrednosti več kot 500.000 avstralskih dolarjev (312.523 evrov). To je prvi pri mer, da bo pri pad ni ku t. i. ukradene generacije izplačana od-ško dni na, po ro ča ame riš ka tis kov -na agencija AP.Sedaj 50-letnega Tre vor ro wa so na bo žič ni dan le ta
1957 odpeljali v bolnišnico v glavno mesto Južne Avstralije Adelaida. Bolnišnično osebje je mislilo, da takrat 13-mesečni deček nima staršev, zato so ga dali neki ženski, ki je kasneje postala njegova rejni-ca. Trevorrow ni nikoli več videl svo je ga oče ta, kar de set let pa je minilo, preden je ponovno videl ostale člane svoje družine, poroča AP.
Trevorrow je »v življenju dovolj prestal,« je odločitev vlade pojasnil Rann in dodal, da »si ne more predstavljati bolj tragičnega primera«, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »To je grozen primer
izselitve. Bilo bi popolnoma neprimerno, da bi gospodu Trevorrowu preprečili izplačilo odškodnine,« je po poročanju AP novinarjem v Ade la i du po ve dal Rann.
Med letoma 1910 in 1970 j e bilo približno 100.000 aboriginskih otrok odvzetih staršem. Avstralski zakoni in zakoni zveznih držav so namreč temeljili na sklepu, da so aborigini pogubljena rasa in jih je potrebno rešiti. Državna preiskava iz pred de se tih let o t. i. ukra de ni generaciji je pokazala, da so otroci utrpeli dolgotrajne psihološko škodo, ker so bili ločeni od svoje
družine in kulture. Avstralsko zvezno sodišče je leta 2000 že zavrnilo tožbo dveh aboriginov proti avstralski vladi. Sredina odločitev vrhovnega sodišča je ponovno osvežila pozive avstralski vladi in vladam zveznih držav, naj se opravičijo vsem aboriginskim otrokom, ki so bili odvzeti svojim staršem, ter jim prostovoljno izplačajo odškodnine. Avstralski premier John Howard je odločno zavrnil oba predloga, saj meni, da se sedanji avstralski vladi ni potrebno opravi či ti za na pa ke pred hod nih ob las -ti. (STA)
Trst: bojazen pred
»privatizacijo«
nabrežja
Na 5. strani
Hrvaška vlada včeraj predlagala Sloveniji arbitražo o morski meji na sodišču v Hamburgu
Na 4. strani
Predstavniki srenj o razvoju doline
I • v v»
Glinščice
Na 6. strani
2
Petek, 3. avgusta 2007
MNENJA, RUBRIKE
/
ŽARIŠČE
Podobe poletja
Evelina Umek
Poletje-
sinonim za težko pričakovani počitek, potovanje, zabavo, brezskrbnost, ujeto v oklepaj dopusta. Prinaša nam vonj po morju, globoko senco senčnih gozdnih poti, druženje in kramljanje s prijatelji, sklepanje novih znanstev, reke osvežilnih pijač, tone sladoleda, goloto, pustolovščino.
Toda poletje, ki ga doživljamo letos, prinaša tudi vse kaj drugega.
Vonj po morju je zamenjal smrad po dimu, ognjeni zublji uničujejo na tisoče hektarov gozda, ljudje morajo bežati pred njimi, sicer jih dohiti ognjena smrt. Človek požiga, da bi tam, kjer je gozd nudil svoj o senco, svoj mir, zraslo stanovanjsko naselje, mogoče vile za izbrance.
Na drugih koncih sveta pa voda podira vse pred seboj, poplave jemljejo domove in življenja. In tudi to je posledica človekovega ravnanja in njegovega odnosa do narave.
Reke pločevine se stekajo v kraje počitka, oddiha, toda prej je treba preživeti dolge zastoje, vročino, nepotrpež-ljivost voznikov. In bolj kot v drugih letnih časih štejemo mrtve na cestah, predvsem mlade, ki v vročici zabave za vsako ceno pozabljajo na osnovna pravila varnosti. Alkohol in mamila so vzrok mnogih smrti na asfaltu.
V neki televizijski oddaji sem za-
sledila podatek, da je v Italiji v zadnjih treh letih umrlo na cestah toliko mladih, kot je padlo ameriških vojakov v Iraku.
Tudi v Sloveniji je vse več nesreč, samo od januarja do maja je bilo čez sto smrtnih žrtev, v zadnjih tednih pa njihovo število strmo narašča.
Kronike časopisov, televizijskih in radijskih dnevnikov vse pogosteje poročajo o nasilju nad ženskami in otroki, o zlorabah.
Za marsikaj lahko krivimo visoke temperature, ki prekašajo dolgoletne rekorde, toda predvsem gre za odgovornost človeka, ki se ne meni za svojega bližnjega niti za jutrišnji dan.
Geslo je: uživati danes. Saj nam radodarne multinacionalke ponujajo življenje skoraj zastonj, vse je en sam užitek. Dobrine plačujemo s školjkami, cvetnimi lesti, vstopamo v čudovite svetove s steklenico popularne pijače v rokah.
Ni več časa za razmislek, za poglabljanje vase, za opazovanje sveta, v katerem živimo, za občudovanje narave. Dovolj so nam surogati. Toda tudi za surogate ni primeren vsakdo, imeti mora določene lastnosti, biti mora mlad, lep, vitek, uspešen. Saj obstaja toliko pripomočkov, da to dosežeš, če pa ti ne uspe, si sam kriv. Kriv in zavržen.
Dvanajstletnik ukrade očetu avto,
opaja se s hitrostjo in ubije svoje sopotnike, najstnike. Psihologi trdijo, daje hotel dokazati, da obstaja, daje hotel postati viden. Za ceno smrti? Je kriv sam ali so odgovorni drugi? Retorično vprašanje, na katerega lahko vsakdo odgovori kar z nekaj odgovori.
V tem našem zahodnem svetu so vidni lepi in uspešni, in če hočemo biti uspešni, moramo kopičiti materialne dobrine. In ko to dosežemo, kaj je naš naslednji cilj? Še več materialnih dobrin? In ko se nasitimo vsega? Takrat začnemo trošiti sami sebe, načinov je več in vsi vodijo v smrt, duhovno in materialno.
Ni več jutrišnjega dne.
Marsikdo ga odreka tudi nerojenim. S požiganjem gozdov, z nenehnim onesnaževanjem Zemlje, z zanikanjem vrednosti jemljemo življenju smisel.
Poletje-smrad po dimu, dih smrti...
Prišla bo jesen in z njo nove podobe naše brezbrižnosti. Mogoče bi zavedanje vsakega izmed nas, ki se otepamo s svojimi osebnimi težavami in s problemi skupnosti, kiji pripadamo, da smo del, delček tega našega edinega sveta, pripomoglo k temu, da bi znali ločiti bistveno od nebistvenega. To bi nas privedlo nazaj k smislu življenja, da bi se znova znali čuditi lepoti okrog nas. Ne samo poleti, v vseh letnih časih.
RIM - Včeraj na ministrstvu za infrastrukture
Sprejet dogovor o tretjem kraku avtoceste Benetke - Trst
TRENTA - Pobuda za ovrednotenje doline
Zveneča imena na likovni delavnici
vV začetku julija je v Trenti potekala prva likovna delavnica TrentaArs 2007. Likovniki različnih generacij in iz različnih kulturnih sredin so ob spoznavanju lepot širšega področja Triglavskega narodnega parka šest dni v svojem mediju interpretirali videno in doživeto.
Konec julija so pobudniki priredili tiskovno konferenco in razstavo na kateri so bila predstavljena nastala dela in udeleženci. Sodelovali so: kipar, videast in docent za Video in nove medije na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost Dušan BUčar iz Elerjev pri Kopru, iraški Kurd, Azad Karim, ki že trideset let živi v Sloveniji, kjer je tudi končal šolanje na ljubljanski ALU, Koroški Slovenec, čest gost tudi v slovenskih razstaviščih, slikar Valentin, slikar in priznani ilustrator Rudi Skočir, rojen v Kobaridu, sedaj živi v Zibršah nad Logatcem, fotograf Bojan Velikonja, fotoreporter Dnevnika, tudi letošnji dobitnik nagrade Fotografija leta 2006, ki jo podeljuje Društvo novinarjev ter slikarka HUiquin Wang, Kitajka po rodu, ki živi že več kot dvajset let v Ljubljani.
Organizatorji likovnega projekta TrentaArs, Informacijsko središče TNP Dom Trenta, Kulturno duštvo Triglav Trenta in Turistično društvo Soča Trenta ter pokrovitelj Občina Bovec so želeli s pobudo nadgraditi kulturno dogajanje v Trenti, kjer sicer že tradicionalno, vsako poletje, poteka glasbena delavnica s priznanimi profesorji Dunajske filharmonije, ter ustvariti likovo zbirko del priznanih ustvarjalcev.
Razstavo spremlja katalog z uvodnikoma Marka Pretnerja, vodjem Informacijskega središča TNP v Trenti in Kristine Menih, pobudnice tega likovnega projekta. Nives Marvin, selektorica in kustosinja predstavlja udeležence, avtor fotografij je Bojan Velikonja, publikacijo pa je oblikoval Azad Karim.
Na tiskovni konferenci so predstavili tudi 8. Mednarodni glasbeni forum Trenta in ostale novosti v dolini Trenta in v Triglavskem narodnem parku, kot so nova ureditev dostopa v Mlinarico, najnovejše publikacije in poletne prireditve.
Pospešitev gradnje tretjega kraka avtocestne povezave na relaciji Benetke -Trst je bistvenega pomena za razbremenitev vse gostejšega avtomobilskega in tovornega prometa
kroma
Včeraj se je mudil v Rimu predsednik družbe Autovie Venete Giorgio Santuz, kjer se je srečal z ministrom za infrastrukture Antoniom Di Pietrom. V večernih urah je v javnost prišla vest, da je prišlo do odločitve o konvenciji za dokončno načrtovanje tretje avtocestne trase na realaciji Benetke - Trst. Odločitev so na sedežu ministrstva sprejeli DI Pietro, Santuz in predsednik cestnega podjetja Anas Piero Ciucci.
Na srečanju so se tudi dogovorili o osnutku skupne konvencije, ki zadeva koncesijo za avtoceste A4, A23, A28. Dokument bodo do konca septembra letošnjega leta predstavili upravnemu svetu Anas ter skupščini delničarjev in upravnemu svetu družbe Autovie Venete. Odobritev dokumenta bo omogočila pospešeno izvajanje del na odseku avtocestnega omrežja, s katerim po splošnih oce nah ni mo go če več od la ša ti. O tem je po srečanju govoril minister Antonio Di Pietro, ki je iizrazil zadovoljstvo, da je prišlo do premika, pri tem pa gre, kot je dejal minister, tudi za uveljavitev novih normativov in potrditev konkretnih korakov na področju nujnih javnih del. Po zaslugi dobre volje ni bilo treba posegati po izrednih ukrepih, kot je komisarska uprava, sedaj pa končno obstaja podlaga, da se kritično vprašanje avtocestne povezave na relaciji od Veneta do Vileša reši v dogler-dnem času, je povedal minister.
KULINARIČNI KOTIČEK
Golaž na moj način
V nedeljo se bodo na madžarskem Hungaroringu pomerili piloti formule 1. Ferrarijevci najbrž z do-kajšnjo mero grenkobe, Alonso in Hamilton pa polna novega elana, ki jima ga je dala dokaj nerazumljiva razsodba avtomobilskega razsodišča v zvezi s podrobnimi načrti Ferrarijevih bo-lidov, ki so jih našli pri vodilnih McLarnovih tehnikih. Načrte so sicer imeli, niso pa se jih poslužili in zato angleško-nemškega teama ne gre kaznovati, je bila modra razsodba avtomobilskih solonov.
Kakorkoli že, bodo piloti in tehniki vseh ekip, ki se udeležujejo prvenstva F1, okusili nekaj dobrot madžarske kuhinje. In katera je jed, na katero najprej pomislimo, ko govorimo o Madžarski? Gulyas, seveda, ali po domače golaž. Ne gre sicer za povsem enako jed kot pri nas, saj je madžarski gulyas bolj redek in ga ser-virajo gostom v kotličku, »bogracsu«, pod katerim tli ogenj, ki ga stalno segreva.
Golaž ali gulaš je značilen za vse področje, ki ga imamo za Srednjo Evropo. V tej ali oni obliki in s tem ali drugačnim imenom ga zasledimo v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, v Italiji. Naj bo golaž, gu-laš, spezzatino ali stufato, gre vedno za meso, kuhano v bolj ali manj gosti omaki. Seveda so recepti zelo različni: golaž je lahko iz govejega, svinjskega ali divjačinskega mesa, vanj sodi do-kajšnja količina čebule, kar zadeva ostale sestavine, pa so različice in šole zelo številne. Nekateri prisegajo, da ga je treba zaliti z vinom, drugi mu dodajajo kislo smetano, tudi glede dišav vlada pravi kaos. Po mojem mnenju gre v golaž samo lovorov list, česar pa v zelo zanimivi knjigi gospe Guštin »Je več dnevou ku klobas« nisem zasledil.
Zavedam se, da je objavljanje recepta te jedi, ki je pri nas zelo priljubljena, izredno nevarno početje. Vsak od nas ima svoj način pripravljanja te slastne jedi in zato bom posredoval kar recept (ki sicer ni recept, temveč le okvirni napotek, ki ga potem vsakdo lahko izpopolni ali priredi po svojem okusu in po svoji domišljiji), po katerem ga kuham sam. Količine so za 4 osebe, moram pa povedati, da je go-
laž boljši, če ga kuhamo za več ljudi.
Potrebujemo:
500 gr ne preveč pustega govejega mesa; pol kg čebule, olje, 2 žlici paradižnikove mezge, strok česna,žli-co ribanega kruha, pol žličke kumine, pol žličke mlete ostre rdeče paprike, žličko mlete sladke rdeče paprike, kozarec rdečega vina, sol.
In sedaj na delo. Čebulo tenko narežemo in jo damo na olje, da za-stekleni, (jed je tem boljša, čim dlje čebulo dušimo, da skoraj razpade), medtem dodamo tudi strt česen. Meso narežemo na primerno velike kose in ga dodamo čebuli. Vse skupaj pražimo, skupaj z lovorovim listom, dokler meso ne odda ves sok. Zdaj lahko solimo. Meso bo spustilo še nekaj tekočine, mi pa bomo dodali ribani kruh, kumino, papriko in paradižnikovo mezgo. Vse skupaj pražimo nekaj minut, medtem se vam bo začela jed sprijemati na dno posode. Takrat dodamo kozarec vina, postrgamo, kar se je sprijelo na dnu posode, pustimo, da vino shlapi in potem počasi dolivamo vodo. Golaž se mora tako kuhati na nizkem ognju vsaj 1 uro, da se meso zmehča. Med kuhanjem moramo hrano občasno premešati z leseno žlico.
V Sloveniji dobimo že pripravljene začimbe za golaž, komur so všeč jih lahko doda skupaj z ostalimi dišavami. Dodamo lahko tudi jušno kocko, ampak vse to so, kot bi rekli pri avtomobilizmu »optionali«. Če smo na tesnem s časom, golaž lahko kuhamo tudi v parnem loncu, seveda je v tem primeru čas kuhanja bistveno krajši in je treba paziti, da nam meso ne razpade.
Z golažem tradicionalno po-mudimo najrazličnejše njoke (ali sval-jke, za puriste), polento, krompir pa tudi testenine. Posebne vrste golaž je golaž s krompirjem, ki ga pri nas imenujemo kalandraka. O tem pa morda kdaj drugič.
Dober tek!
Ivan Fischer
PLISKOVICA - Prihodnjo nedeljo
Pod latnikom izbor kraljice terana
Priprave na letošnji že 37. Praznik terana in pršuta, ki bo pod pokroviteljstvom Občine Sežana in v organizaciji podjetja Trgovina in servis Peter Gec potekal 11.in 12. avgusta v Dutovljah, so že v polnem teku. Sicer pa se bo letos že drugo leto zapored praznik pričel z izborom kraljice terana, ki bo potekal v nedeljo, 5. avgusta pod latnikom evropskega prijateljstva v Pliskovici, nadaljeval pa ves teden, ko bodo kraške domačije odprle svoja vrata in hrame na kraški vinski cesti.
Kot so na tiskovni konferenci povedali organizatorji, tudi letošnji praznik ohranja dolgoletno tradicijo in vse njegove značilnosti kot so ponudba kraških specialitet s poudarkom na teranu in pršutu, povorko kraških vozov, razglasitev najboljših kraških vinarjev s pokušino te-ranov, razstavo, kolesarjenje po kraških poteh ob spoznavanju kraških vasi, obisk slovenske vinske kraljice, bogat kulturni in zabavni programVrhunec praznika bo seveda v nedeljo, 12. avgusta, ko bo ob 16.uri krenila povorka okrašenih kraških voz, v kateri bo tudi letos sodeloval voz iz Zgonika. S povorko se predstavljajo kraške vasi in s tem obujajo običaje in navade, ki sicer že močno tonejo v pozabo.
Praznik prinaša tudi nekaj novosti v vsebini, kulinarični in zabavni ponudbi, pravita glavna organizatorja Peter Gec in Branko Može.»Kraško gastrono-mijo bodo predstavili pršutarji, vinogradniki, rejci drobnice, čebelarji, gostinci in osmičarji. Posebnost kraške kulinarike bodo tokrat prvič predstavili kuharji
združenja Carsus z vodeno degustacijo v prostorih osnovne šole. Na OŠ bo poleg tega potekala tudi vodena degustaci-ja izbranih in nagrajenih teranov v organizaciji članov konzorcija. Tudi sežanska zadruga Vinakras se bo v šoli predstavila in prikazala degustacijo nove linije vin,« poudarjajo Gec, Može in direktor sežanskega Vinkakrasa Marjan Colja.
Teden dni pred osrednjo prireditvijo pa se bo v Pliskovici odvijal izbor kraljice terana, ki ga poleg glavnih organizatorjev dutovskega praznika organizira še Razvojno društvo Pliska in Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa. Od nedelje, 5. avgusta, do sobote, 11.avgusta, pa bo potekal teden terana in pršuta. Tokrat bo na kraški vinski cesti, ki so jo odprli pred leti in na kateri je 150 vinogradnikov, kraške dobrote ponujalo 20 kmetij. Gre namreč predvsem za kraški pršut, ki je po kakovosti med suhimi mesninami nedvomno na prvem mestu. Seveda k temu se poda kraški teran, slovenska vinska posebnost, ki jo daje sorta refošk na kraški planoti. Kmetije obljubljajo, da bodo tako kraški teran kot kraški pršut ponujale po promocijskih cenah. Prav tako pa bodo cene sprejemljive in dostopne tudi na samem prazniku. Izbrana kraljica pa bo v tem tednu obiskala tudi nekatere vinske kleti. Tako se bo 8. avgusta mudila v enoteki v Sežani, v četrtek v Zgo-niku in petek v Štanjelu na predstavitvi članov Konzorcija kraških pridelovalcev terana.
Olga Knez
/
ALPE-JADRAN
Petek, 3. avgusta 2007
3
PODBONESEC - Soglasna odločitev občinskega sveta
Za odprtje kamnoloma pri Čedarmacih ni pogojev
Kamnolom bi povzročal škodo okolju in je v nasprotju s potrebami teritorija
PODBONESEC - Po razpravah, kon-testacijah in polemikah, ki jih je zanetilo vprašanje kamnolomov,je občinski svet v Podbonescu nazadnje soglasno izrekel negativno mnenje o možnosti, da se odpre kamnolom pri Čedermacih, kraju, ki se nahaja na občinskem ozemlju. Predlog zadevnega občinskega odloka je na sejo občinskega sveta preinesel župan Piergiorgio Dome-nis, podprla pa ga je tudi opozicija.
Domenis je zagovarjal odločitev, ki jo je občinski svet v Podbonescu sprejel 25. marca letos, ko je sklenil, da si za odločitev vzame čas, kajti vprašanje je terjalo poglobitev in soočanje z ljudmi. Do tega je tudi prišlo, je dejal Domenis, ki je dodal, da je odklonilni odnos uprave do odpiranja kamnoloma temelji na drugih, v preteklosti že izraženih namerah. Tako se je občina izrekla negativno o kamnolomih že na začetku devetdesetih let, pa tudi pred nedavnim je odklonila nekaj podobnih prošenj. Glede možnosti odprtja kamnoloma pri Čedarmacih pa je bila izražena vrsta pomislekov. Predvsem je dejstvo, da ozemlje občine Podbonesec ne sodi v območje značilnega kamna, ki ga imenujejo »Pietra Piasentina« in je torej podvrženo odpiranju kamnolomov zaradi povpraševanja trga po tem, v gradbeništvu posebej cenjenem kamnu. Poleg tega bi bila dela v kamnolomu, vključno z neizbežnimi eksplozijami, v velikem nasprotju z bližnjo Lan-darsko jamo, objektom velike zgodovienske, kulturne in turistične vrednosti. Eksplozije bi nadalje lahko povročile tudi škodo na nekaterih stanovanjskih objektih tistega območja, je še povedal Domenis. Tako je župan utemeljil negativno mnenje z oceno, da je odprtje kamnoloma v nasprotju z občinskimi kriteriji načrtovanja razvoja teritorija. Domenis pa je pri tem tudi dejal, da je na takšno odločitev nemalo vplovalo delo odbora za zaščito Kraguonce, ki se je močno angažiral proti odprtju kamnoloma in je v ta namen med ljudmi zbral 1234 podpisov.
Kot je znano, problem kamnolomov v Benečiji ni nov in tudi poskus odprtja pri Čedaremacih gotovo ni zadnji. Gre za eno izmed posledic vse večjega zapuščanja teritorija, ki je bil dolga leta podvržen izseljevanju in opuščanju kmetijskih in drugih tra-dicionalnh dejavnosti. Zato je postal nekakšno lovišče za vse mogoče dejavnosti, ki pa teritoriju ničesar ne vračajo, njegovim pre-bivlacem ne koristijo in prinašajo še novo degradacijo in nepovratno izkoriščanje. To pa je v nasprotju s politiko uprav in drugih krajevnih dejavnikov, ki si prizadevajo za drugačne oblike upravljanja in razvoja teritorija, takšne, ki bi bile skladne z naravo in možnostmi oblik turističnega razvoja, ki so za Benečijo primerne.
NEPRAVILNOSTI
večjavnih lokalov
Finačni stražniki so v naši deželi v prvih sedmih mesecih letošnjega leta odredili začasno zaprtje 21 javnih lokalov, ker pri svojem rednem poslovanju niso izdajali ustreznih davčnih potrdil. Ukrepi so bili sprejeti po ši ro ko po tez ni in več me se -cev trajajoči akciji finančnih stražnikov in funkcionarjev Agencije za prihodke. Večinoma so zaprli bare in kavarne, nekaj pa tudi trgovin in pekarn. Junija so zaprli šest lokalov, od ka te rih ene ga v Go ri ci, dva v pordenonski in tri v videmski pokrajini. Ukrepe o zaprtju javnih lo ka lov lah ko sprej me de -želni direktor Agencije za prihod ke gle de na no ve pred pi se, ki so bili sprejeti z dekretom s fi nanč nim za ko nom za le to 2007 in se nananšajo na davčna po tr di la, ki ni so bi la iz da na v loku petih let.
V zadnjih letih je bilo več poskusov, da bi na teritoriju Nadiških dolin odpirali kamnolome, vendar je ta dejavnost za okolje škodljiva, krajem prinaša samo nevšečnosti in nobene koristi. Zato se prebivalstvo upira takšnim pobudam in se zavzema za drugačne gospodarske dejavnosti
nm
ČEDAD - Drevi večer flamenca, jutri swing, pop in funk
Na starinskem trgu pestro
ves avgust ob tedenskih končnicah
ČEDAD - Čudoviti čedajski trg Paolo Diacono, na katerem naj bi po izročilu v eni izmed starinskih hiš tudi prebival sloviti zgodovinar Langobar-dov, je danes pravi biser tega mesta. Gre za nekakšen mestni salon, v katerem obiskovalec doživlja posebno vzdušje, zato je trg prvovrstna atrakcija za turiste in domačine, še zlasti ob poletnih večerih, ko preko njega zaveje dobrodošli hlad.
Letos bo trg vse končnice v avgustu gostil več prireditev v okviru niza, ki so ga poimenovali »Forum music summer«. Gre za serijo koncertov in spek-taklov, ki se bodo odvijali ob petkih in sobotah zvečer. Pobudo so sprožili upravljalci javnih lokalov, ki od nekdaj predstavljajo na trgu raznovrstno ponudbo. To so Caffe Longobardo, pice-rija Al Duca, Caffe Latino, Gelato Si, enoteka Elefanter in prodajalna Vodafone, pokrovitelja pobude pa sta občinska uprava in združenej trgovcev Ascom.
Prvi večer je bil namenjen tangu in je na njem nastopila argentinska pevka Gabriela Alarcon ob spremljavi kitarista Eduorada Contizanettija in basista Andree Zulliana. Drevi bo na vrsti drugi latinski ples in sicer flamenco, protagonistka plesnega spektakla pa bo plesalka flamenca in španskih plesov Federica Copetti s skupino Mimbrales. Gre za štiri mlade uveljavljene profesionalce, ki uspešno nasopajo v deželah italijanskega severovzhoda. Jutri pa bo na trgu (prav tako ob 21. uri) nastop skupine Up Tempo Quintet, ki bo izvajal swing, pop in funk glasbo svetovno znanih avtorjev.
Za prvovrsten večer flamenca bo poskrbela plesalka španskih plesov Federica Copetti ob spremljavi glasbene skupine Mimbrales
TRST
Zasedal izvršni odbor SSO
Predsednik SSO Drago Štoka
kroma
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij, ki je zasedal 1. avgusta v Trstu, je obravnaval vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v naši deželi. Ker je bilo to zadnje zasedanje pred poletnimi počitnicami, je Izvršni odbor SSO osredotočil svojo pozornost predvsem na žgoče probleme, ki zadevajo našo stvarnost.
Poglobljeno je potekal razgovor o raznih evroprojektih, pri katerih sodeluje tudi SSO v navezi z Euroservisom, kateremu načeljuje dr. Erik Švab in ki je prav v tem času pred velikimi evropskimi izzivi, predvsem kar zadeva ohranjevanje in utrditev problemov, ki jih narodne manjšine vidijo v razvoju nove evropske stvarnosti. S tem v zvezi je predsednik dr. Drago Štoka poročal o sestanku, ki je bil konec julija v Čedadu, na katerem je celotna ekipa Euroservisa podala sliko udejanjanja več evroprojektov, med katerimi bo gotovo najbolj zanimiv projekt »Jezik in kultura«, saj bo s svojo aktualno tematiko zajel celotno problematiko narodnih manjšin, ki živijo na prostoru ob Alpah in Jadranskem morju. Temu evroprojek-tu bo Svet slovenskih organizacij prispeval kar največ svojih moči in znanja tudi v luči pozitivnega sodelovanja med narodnostnimi manjšinami samimi v vidiku nove velike in trdne Evrope.
Izvršni odbor SSO je nato obravnaval problematiko poučevanja furlanskega jezika v šolah v Furlaniji in izrazil vso svojo solidarnost furlanski skupnosti, ki si prizadeva, da bi v nastajajočem zakonu v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine bil furlanski jezik primerno in objektivno deležen na vseh šolah tiste pozornosti, ki si jo želijo furlanski dejavniki sami. Izvršni odbor SSO je nato obravnaval tudi vprašanje uporabe slovenskega jezika v rajonskih svetih tako na Tržaškem kot na Goriškem in izrazil vsem krajevnim svetnikom, ki si dosledno prizadevajo za enakopravnost slovenskega jezika, tudi v luči mednarodnih sporazumov, na vseh nivojih, torej tudi v rajonskih svetih, vso svojo solidarnost in zagotovilo, da jim bo po svojih pristojnostih SSO vedno ob strani.
PRIMORSKA
Visoka
koncentracija ozona
LLJUBLJANA - Na merilnem mestu Otlica v Trnovskem gozdu (nadmorska višina 950 metrov) je koncentracija ozona včeraj ob 16. uri presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter. Podatki glede na lokacijo meritve veljajo tudi za širšo okolico, kar pomeni, da so koncentracije ozona previsoke v višjih predelih Primorske, so sporočili z Agencije RS za okolje.Glede na vremensko napoved je mogoče pričakovati preseženo opozorilno vrednost koncentracije ozona še vse popoldne, v poznih večernih urah pa naj bi koncentracija padla. V petek v popoldanskem času na Agenciji RS za okolje preseganja opozorilne vrednosti ne pričakujejo.
Koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Agencija RS za okolje tako ljudem s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka priporoča, da v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Tudi zdravim ljudem priporočajo, da se v tem času izogibajo naporov. (STA)
4
Petek, 3. avgusta 2007
ALPE-JADRAN
/
ZAGREB, LJUBLJANA - Sporočilo predstavnika hrvaške vlade
Hrvaška bi problem meje na morju reševala v Hamburgu
Slovenska vlada se bo na hrvaško stališče najbrž odzvala danes
ZAGREB, LJUBLJANA - Hrvaška vlada je včeraj v odgovoru na slovenski predlog za rešitev odprtih vprašanj med državama predlagala, da se glede meje na morju državi obrneta na Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu in ne na Sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo, kot je predlagala Slovenija. Slovenska vlada odgovora še ni dobila, nanj pa se bo odzvala, ko bodo preučili njegovo vsebino. Vsebina slovenskega predloga tako ostaja tajna, Zagreb pa sedaj čaka odgovor Slovenije. Hrvaška vlada je na zadnji pred-počitniški seji »predlagala slovenski strani, da se glede meje na morju državi obrneta na Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu«, je pozno popoldne objavilo hrvaško zunanje ministrstvo na svoji spletni strani, potem ko je tiskovni predstavnik hrvaške vlade Ratko Maček to že sporočil novinarjem. Ministrstvo in Maček o tem, ali so odgovorili tudi na pred lo ge za re ši tev dru gih od pr tih vprašanj med državama, niso dali.
Maček je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina novinarjem v Zagrebu dejal, da čeprav vlada v Zagrebu pozdravlja dejstvo, daje po več letih neuspešnih dvostranskih pogajanj tudi Slovenija sprejela idejo, da se vprašanja meje rešijo z mednarodno arbitražo, meni, da bi bilo bolj primerno, da se vprašanje meje na morju re ši na Med na rod nem so diš ču za pomorsko pravo v Hamburgu. Dejal je še, da je vla da to sta liš če uskla di la s hrvaškim predsednikom Stipetom Me si čem.
Na pri pom bo, da je so diš če pristojno le za pomorsko pravo, torej mejo na morju, in če to pomeni, daje Slovenija predlagala, da se pred Sodiščem Ovse za poravnavo in arbitražo reši le vprašanje meje na morju in ne celotne meje, je Maček za STA dej al, da ne. Dodal j e še, da »gre za hrvaški predlog in da bo naprej potekala usklajevanja med vladama«.
V kabinetu slovenskega premiera STA niso mogli potrditi, ali je Slovenija v predlogu predlagala reševanje celotne meje pred omenjenim sodiščem Ovse, saj o vsebini dokumenta ne morejo govoriti, ker je še vedno zaupne narave. Poudarili so le, da je »Slovenija vedno zagovarjala celovito urejanje problematike meje«, se pravi kopenske in morske. Povedali
LONDON
Ugodna
ocena
Slovenije
LONDON - Raziskava Zveze evropskih delodajalcev (FedEE) o investicijskih tveganjih za podjetja glede na človeške vire v državah EU, Islandije, Norveške, Turčije in Švice je pokazala, da ima okolje z najmanj tveganji za delodajalce oz. investitorje Poljska. Slovenija pa je na tretjem mestu, za Dansko in pred Švico in Veliko Britanijo.V raziskavi je FedEE upoštevala številne kazalce v šestih kategorijah, in sicer številnosti delovne sile, človeški kapital, odnose med zaposlenimi, inflacijske pritiske, stroške dela in fleksibilnost trga dela v posameznih državah. Poljska, ki je dobila skupno oceno +šest, je pozitivno oceno dobila na področjih številnosti delovne sile, odnosov med delodajalci in delojemalci in fleksibilnosti trga delovne sile, negativno oceno pa pri uporabi interneta s strani zaposlenih. (STA)
so še, da odgovora Zagreba še niso prejeli in da se bodo nanj odzvali, ko bodo preučili njegovo vsebino.
Slovenska strokovnjaka za pomorsko pravo Patrik Vlačič in Marko Pavliha sta za STA ocenila, da hrvaški predlog ni pravi način reševanja vprašanja meje. Kot je poudaril Vlačič, državi »nimata problemov samo na morski meji, kjer meja ni določena, ampak tudi na določenih delih kopenske meje«. Vlačič je menil, daje Zagreb tako »očitno zavrnil slovenski predlog in dal svoj protipred-log«, bi pa bilo po njegovi oceni smiselno vprašanje meje med državama »re ši ti v enem pa ke tu in ga ne dro -bi ti«.
Slovenski predlog, da bi o vprašanju meje državi reševali pred sodiščem Ovse, je po oceni Vlačiča dober, se pa bodo po njegovem mnenju šele sedaj »začela resna pogajanja o vsebini spora«. Marko Pavliha je menil, da bi Slovenija morala vztrajati na tem svojem predlogu, da pa je seve-
da jas no, da je tu di »iz bi ra in sti tu cij ozi ro ma ar bi trov ozi ro ma so diš ča stvar dogovora« in da se je treba dogovoriti tudi o predmetu arbitraže. Sam podpira izbiro sodišča Ovse, saj njegov vodja Robert Badinter že pozna problematiko razpada nekdanje Jugoslavije in meja.
Slovenska vlada sicer uradno še ni spo ro či la vse bi ne pred lo ga. Slo -venski premier Janez Janša je v ponedeljek na novinarski konferenci v Ljubljani povedal le, da je vsebina zaenkrat še interne narave, da pa gre za celovito pobudo, ki »se dotika vseh ključnih odprtih vprašanj«. Maček je v četrtek za STA pritrdil, da vsebuje predloge tudi za druga odprta vprašanja med državama, ne samo za mejo. Za katera, pa ni povedal.
Televizija POP TV je minuli ponedeljek poročala, da je v pobudi Ljubljana med drugim Zagrebu ponudila posredovanje tretje strani pri reševanju vprašanja meje, in sicer da naj bi za posrednika predlagala Ba-
dinterja oziroma omenjeno sodišče Ovse, ki ga vodi. Poleg meje naj bi po po dat kih
POP TV dokument obravnaval tudi ostala odprta vprašanja - Nuklearne elektrarne Krško, dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke ter razmejitve hrvaške in slovenske ekološke cone v Jadranu.
Zagreb je odgovor poslal dan potem, ko si je hrvaški premier Ivo Sanader skupaj s slovenskim kolegom Janšo v Domžalah nepričakovano ogledal nogometno tekmo. Hrvaško zunanje ministrstvo je v včerajšnjem sporočilu še dodalo, da sedaj čaka na odgovor Slovenije, in pojasnilo, da gle de na to, da še po te ka pos to pek usklajevanja in da gre za interno proceduro, ne morejo podati drugih podrobnosti. Odločitev pa je vlada sprejela po razpravi »v okviru intenzivnega usklajevanja stališč obeh držav o medsebojnem načinu reševanja odprtih vprašanj, predvsem vprašanja mej e na morju«. (STA)
CELOVEC
Slovenka preživela padec v Turah
CELOVEC - Neka Slovenka je včeraj preživela desetmetrski padec v Visokih Turah na avstrijskem Koroškem. Gorski reševalci so jo v ledeniški špranji na višini 3100 metrov našli popolnoma nepoškodovano in rahlo podhla-jeno, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Petinštiridesetlet-nica se je po podatkih policije z možem in sinom poskušala pov-zpeti na goro Vorderen Baeren-kopf v občini Heiligenblut. Vsi trije so bili privezani in vzponu primerno opremljeni. Ko je gospa pad la v le de niš ko špra njo, sta jo mož in sin poskusila rešiti, a jima to ni uspelo. Sin je zato odšel po pomoč h gorskim reševalcem v kočo Oberwalder. Trije reševalci so takoj pohiteli na kraj nesreče in gospo rešili iz težavnega položaja. Nato so jo odpeljali v omenjeno ko čo, kjer si je lah ko po ne sre -či odpočila, še poroča APA. (STA)
Po ocenah strokovnjakov je potrebno v poletni vročini za učinkovito varovanje pred dehidracijo spiti od 1,5 do 3 litre takočin dnevno, kar velja za odraslega človeka
kroma
LJUBLJANA - Po ugotovitvah in navodilih strokovnjakov Kliničnega centra
V vročih dneh sta posebej pomembna
higijena in pitje zadostnih količin tekočin
LJUBLJANA - Pitje zadostnih količin tekočin, razporejenih preko celega dne, je v vročih dneh še posebej pomembno, saj človeško telo v takih razmerah potrebuje veliko tekočine, opozarjajo na Pediatrični kliniki ljubljanskega Kliničnega centra in kot najprimernejše napitke svetujejo vodo ter nesladkan sadni ali zeliščni čaj. Zaradi visokih temperatur poleti izbruhne tudi največ okužb in zastrupitev z živili, zato je še kako pomembna higiena rok, kuhinjskega orodja in hladilnika, poudarjajo. Soočanje s hudo vročino se prične s pitjem zadostne količine tekočine, pri čemer se ne smemo zanašati na občutek žeje, saj je takrat človek že dehidriran, ampak napitke piti preko celega dneva. To zlasti velja za otroke in starejše ljudi, poudarja vodja službe za nutricio-nistiko, dietetiko in bolniško prehrano Pediatrične klinike Nataša Fidler Mis. Pomanjkanje večjih količin vode namreč privede do zgostitve krvi in odpovedi krvnega obtoka.
Po njenih besedah na potrebe po tekočini vplivajo starost, telesna aktivnost, podnebje, nadmorska višina, zdravstveno stanje, nosečnost, dojenje. Priporočena količina tekočine za odrasle se giblje med 1,5 in tremi litri dnevno, a pri športu jn fizičnem delu v poletni vročini, ko je treba nadomestiti tudi izgubljene minerale, se lahko količine povečajo kar za tri- do štirikrat. Ob povišani telesni temperaturi se za vsakih 0,1 stopinje Celzija poveča izguba vode za 100 mililitrov, velike izgube nastajajo tudi pri obsežnejših površinskih ranah in opeklinah, opozarja Fidler Miseva.
Najprimernejše tekočine za gašenje žeje so sicer voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan sadni ali zeliščni čaj, ne pa alkoholni in kofeinski napitki. Prav tako niso priporočljive preveč ohlajene pijače, ker lahko povzročajo želodčne težave in drisko. Ob tem na Pediatrični kliniki priporočajo uživanje juh ter zelenjave in sadja z veliko vsebnostjo vode, kot so npr. paradižnik, paprika, zelena solata, kumarice, lubenica, melona, breskve, borovnice. Svetujejo tudi pitje fermentiranih mlečnih izdelkov, uživanje polnozrnatih žitnih izdelkov in vsaj dveh porcij morskih rib na teden. Prekomerno uživanje soli, slanih živil in beljakovin zviša potrebe po vodi, so opozorili.
Sicer poleti zaradi visokih temperatur izbruhne tudi največ okužb in zastrupitev z živili, pri čemer so najbolj izpostavljeni otroci, nosečnice, starejši ljudje in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.
Bolezenski mikroorganizmi se najpogosteje nahajajo v surovih in toplotno ne dovolj obdelanih živilih, kot so npr. jajca in izdelki iz jajc, perutnina, surovo mleko, voda, solata, školjke in nagnito sadje. (STA)
LJUBLJANA - Jeseni volitve predsednika republike
Volilni štabi kandidatov so povsem pripravljeni na tekmo
LJUBLJANA - Čeprav je do predsedniških volitev še slabe tri mesece, je večina napovedanih predsedniških kandidatov že sestavila glavno jedro svojih volilnih štabov. Prav tako je znana tudi večina vodij volilnih štabov. Katere oglaševalske agencije bodo skrbele za podobo kandidatov v javnosti, pa so nam zaenkrat zaupali samo v volilnem štabu Danila Turka.Vodja njegovega volilnega štaba Dušan Snoj pravi, da so se znašli »v časovnem deficitu«, zato je zato delajo sedaj še toliko bolj intenzivno«. Poleg Snoja, nekdanjega slovenskega veleposlanika v Rusiji, so v volilnem štabu še Turkova osebna asistentka Lea Iskra in Tamara Berger, ki skrbi za novinarske konference. Odvetnik Ivan Gorjup pa bo organizator volilne kampanje.
Za dobro oglaševanje predsedniškega kandidata bo skrbel Matjaž Vol-kar z agencije Studio 37, katere lastnik Jurij Korenc je bil letos na Slovenskem oglaševalskem festivalu razglašen za
oglaševalsko osebnost leta. »To so glavni stebri našega volilnega štaba,« je poudaril Snoj in dodal, da imajo v štabu tudi fotografa in snemalca. V času volilne kampanje naj bi se štab številčno še okrepil. Sedež volilnega štaba je od 1. avgusta v Steklenem dvoru na Dunajski 119.
Vodja volilnega štaba Alojza Peterleta Marko Pogorevc je za STA povedal, da se pogovarjajo z nekaterimi strokovnjaki s področij odnosov z javnostmi, oglaševanja in zunanje podobe, ki bodo med volilno kampanjo delovali v volilnem štabu. Prav tako potekajo pogovori z oglaševalskimi agencijami, vendar dokončne odločitve o izbiri še ni. Napovedal je še, da bodo med kampanjo ustanovili tudi območne volilne štabe, glavni sedež pa imajo v Ljubljani na Cankarjevi ulici. »Pri delu volilnega štaba bosta potrebni zlasti prilagodljivost in spontanost,« je še dejal Pogorevc.
Sedež volilnega štaba Mitje Ga-
sparija je v stari Ljubljani, na Ciril Metodovem trgu. Volilni štab bo vodila evropska poslanka Mojca Drčar Murko, ki naj bi skrbela tudi za vsebinsko plat kampanje, medtem ko bo njen namestnik Andrej Pagon skrbel za finance.
Glavna tajnica Slovenske nacionalne stranke (SNS) Miša Glažar je za STA pojasnila, da bo »vodstvo stranke hkrati tudi volilni štab predsedniškega kandidata Zmaga Jelinčiča«. Volilni štab bo štel okrog pet ljudi. Gla-žarjeva je še pojasnila, da tudi na letošnjih predsedniških volitvah ne bodo sodelovali z nobeno oglaševalsko agencijo.
Imena vodij svojih volilnih štabov so STA sporočili tudi nekateri drugi morebitni predsedniški kandidati. Tako bo vodja volilnega štaba Darka Kraj-nca, sicer predsednika Stranke mladih Slovenije (SMS), glavni tajnik stranke Jože Vozelj, medtem ko volilni štab Jožeta Andrejaša vodi podjetnik Matjaž Vidrih. (STA)
IZ
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
Petek, 3. avgusta 2007
APrimorski
~	dnevnik
5
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Resolucija na včerajšnji izredni seji
Tržaško nabrežje: bojazen pred »privatizacijo«
Zasebno podjetje Trieste terminal passeggeri zaprosilo za koncesijo za upravljanje nabrežja
Ali tržaškemu nabrežju, od 4. pomola v Starem pristanišču vse do kopališča Lanterna preti privatizacija? To zagonetno vprašanje je bilo zastavljeno med včerajšnjo izredno sejo tržaškega občinskega sveta.
Zgodba o nekakšnem nameravanem »novem upravljanju« tržaškega nabrežja se začenja 19. junija letos. Ta dan je delniška družba Trieste terminal passeggeri predložila tržaški pristaniški oblasti prošnjo za koncesijo upravljanja - do leta 2080(!) - vsega območja tržaškega nabrežja od 4. pomola in Trga Duca degli Abruzzi vse do pomola Fra-telli Bandiera in kopališča Lanterna pri Marsovem polju. Vključno s pomolom Audace in Pomorsko postajo. Namen: podjetje naj bi »upravljalo pomorske postaje in nudilo pomoč potnikom.« Prošnjo je podpisal predsednik podjetja Gianfranco Gerini.
Predsednik pristaniške oblasti Claudio Boniciolli je 12. julija posredoval prošnjo tržaški občini, da jo je razobesila na oglasni deski, kot to predvideva zakon. Dokument je bil razobešen 17. julija in bo na ogled do 5. avgusta, to je do nedelje. Do tega datuma imajo morebitni »konkurenti« čas za predstavitev lastnih prošenj za koncesijo za upravljanje tržaškega nabrežja.
Tržaška občinska uprava je postala pozorna na prošnjo podjetja Trieste terminal passegeri šele pretekli teden, potem ko je nanjo opozoril nekdanji predsednik tržaškega občinskega sveta Bruno Sulli, kot je med včerajšnjo izredno sejo spomnil odbornik za turizem Maurizio Bucci. O zadevi je medtem razpravljal pristaniški odbor in izdal pozitivno mnenje (ob nasprotovanju predstavnika tržaške občine, odbornika Paola Rovisa, medtem ko se je predstavnik špediterjev Am-pelio Zanzottera vzdržal).
Mestnim upraviteljem ni bila prošnja o koncesiji za upravljanje nabrežja prav nič všeč. Odbornik Bucci je opozoril, da bi to lahko pomenilo začetek privatizacije nabrežja. Že res - je opozoril na seji - da je pristaniška oblast 100-odstotni lastnik Trieste terminal passeggeri, vseeno pa gre za zasebno podjetje, v katero lahko v bodočnosti vstopijo zasebni partnerji. Nabrežje pa je del mesta in ga ni mogoče prepustiti zasebnikom, je ocenil. Zato se je občinski odbor na včerajšnji seji (sestal se je pol ure pred izredno občinsko sejo) odločil, da bo tudi tržaška občina - do 5. avgusta - vložila prošnjo pristaniški oblasti za koncesijo za upravljanje nabrežja.
Vštric je desnosredinska večina v ob-
POMOL AUDACE
pomol fratelli bandiera
v3K
V temnem: območja na tržaškem nabrežju, za katera je delniška družba Trieste terminal passeggeri zahtevala koncesijo
činskem svetu na vrat na nos pripravila resolucijo, v kateri je izrekla podporo tej odločitvi mestnih upraviteljev.
Resolucija je bila na dnevnem redu včerajšnje izredne seje občinskega sveta.
Načelnik svetniške skupine Forza Italia Piero Camber je nakazal, do katere skrajnosti bi lahko privedla »privatizacija« nabrežja. Ko bi pristaniška oblast izdala koncesijo podjetju Trieste terminal passeggeri, bi lahko le-to ogradilo območje. Na primer območje pomola Audace in bi zahtevalo plačilo za sprehod po njem(!). Vprašanje je tudi, kaj bi bilo s parkirišči na tem območju. Ti predeli so bili vedno odprti, dostopni Tr-žačanom, zato jih ne gre zapirati. Podpora prošnji tržaške občine za koncesijo naj bi bila torej jamstvo, da se kaj takega ne bo zgo-
kopališče lanterna
dilo, je zagotovil Camber.
Z njim so potegnili predstavniki desnosredinske večine, medtem ko je bilo iz vrst opozicije slišati marsikatero kritiko na resolucijo. Medtem ko so bili svetniki Levih demokratov in Marjetice zelo kritični do resolucije v podporo koncesiji tržaški občini, so bili predstavniki drugih opozicijskih sil bolj previdni.
Roberto Decarli (Občani) je sicer priznal, da je odbornik Bucci marsikaj postoril za oživitev potniškega pomorskega prometa v Trstu, mestni upravi pa je očital, da nima strateškega programa za upravljanje nabrežja. Kljub temu je ob glasovanju resolucijo podprl... Alfredo Racovelli (Zeleni) je menil, da bi lahko o zadevi razpravljali v občinski komisiji in sklicali na avdicijo predsedni-
ka pristaniške oblasti, da bi pojasnil, kaj tiči za koncesijo o upravljanju nabrežja. Marino Andolina (Stranka komunistične prenove) je ponovil, da mu »delniške družbe ne ležijo«, prav tako pa ga ne prepričuje zamisel, da bi mestna uprava upravljala nabrežje.
Odbornik za turizem in prostorsko načrtovanje Maurizio Bucci je poudaril, da lahko sedanja občinska struktura brez težav upravlja prihode in odhode potniških ladij v tržaškem pristanišču, kot pričajo zavidljivi rezultati zadnjih let. V letošnji sezoni bo obiskali tržaško pristanišče skupno 55 tisoč potnikov, prihodnje leto starta odbornik na 100 tisoč potnikov. Občina je nameravala na nabrežju urediti kolesarsko stezo, ki naj bi vodila od železniške postaje vse do Ul. Orlan-dini, a ni prejela dovoljenja za prehod po na-
brežju, kar naj bi bil - po njegovem - dokaz omejevanja javnega koriščenja tega območja. Zakaj? Očitno zato, da bi ga upravljalo zasebno podjetje. Čemu? Ker so tamkajšnja parkirišča za marsikoga »vabljiva«, prav tako pa tudi načrti za gradnjo dveh novih parkirišč ob morju.
Mestna skupščina je izglasovala resolucijo v podporo odločitvi občinskega odbora, da se zavzame za upravljanje nabrežja, z 21 glasovi desnosredinske večine. Svetniki Marjetice in Levih demokratov (Igor Švab, Luciano Kakovic, Bruna Tam, Marco Toncelli in Tarcisio Barbo) so glasovali proti, Roberto Decarli (Občani) Alfredo Racovelli (Zeleni), Marino Andolina in Iztok Furlanič (oba Stranka komunistične prenove) pa so se vzdržali.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Resoluciji o koncesijah za Staro pristanišče
Desna sredina in SKP skupaj
»Upravljanje Starega pristanišča naj ostane v domeni pristaniške oblasti« - Otala opozicija iz dvorane
Tržaška desna sredina in Stranka komunistične prenove skupaj proti poskusu deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, da bi si izborila koncesijo za upravljanje tržaškega Starega pristanišča. Zgodilo se je včeraj na izredni sejo tržaškega občinskega sveta, na kateri so svetniki desnosredinske večine in Bertinottijeve stranke skupno izglasovali dve resoluciji z dejansko enako vsebino, v katerih pozivajo italijansko vlado in Deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino, naj Staro pristanišče še naprej upravlja pristaniška oblast. Prvo resolucijo je predstavil načelnik svetniške skupine Forze Italia Piero Camber, drugo načelnik svetniške skupine SKP Marino Andolina.
Nujni resoluciji sta bili povod za sklicanje izredne seje občinskega sveta, čemur pa so svetniki dru gih opo zi cij skih sil na spro to va li, češ da ni bi -lo za tak izreden sklic nobene nuje. Tarcisio Barbo (Levi demokrati) je spomnil predsednika občinskega svetea Sergia Pacorja, da je na seji načelnikov skupin namignil na prisotnost deželnega odbornika za prevoze Lodovica Sonega in predsednika pristaniške oblasti Claudia Boniciollija na skupščini, Pacor pa mu je odvrnil, da »nista bila povabljena«.
Navdihovalec izredne seje Piero Camber je uvo do ma po uda ril, da se je tre ba po sta vi ti po ro -bu določilu v dodatku k dogovoru o soglasju med italijansko vlado in deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki med drugim predvideva, naj bi upravljanje Starega pristanišča s koncesijo prenesli na deželo. Po njegovem mnenju je to v nasprotju z državnim za ko nom o pri sta ni ščih iz le ta 1994, s ka te -rim so bile ustanovljene pristaniške oblasti (18 v vsej državi). V zakonu je zakoličeno pristaniško območje v Trstu, upravljanje tega območja pa je bila poverjena pristaniški oblasti. Njegova resolucija je ho te la le po tr di ti ta za kon ska do lo či la, je za -ključil.
Ma ri no An do li na je po uda ril, da gre za šči ti -ti pristojnosti pristaniške oblasti in preprečiti, da bi pristanišče padlo v roke špekulantom. Izdaja koncesije deželi bi po njegovem oškodovala tržaško pristanišče, je pritrdil s Camberejem. Na poprejšnjem sestanku načelnikov skupin so se predstavniki večinskih strank odločili, da podprejo »sorodno« resolucijo SKP, Andolina in drugi svetnik SKP Iztok Furlanič pa sta napovedala svojo podporo Camberjevi resoluciji. Tako se je tudi zgodilo.
Predstavniki desnosredinske večine so drug
za drugim potegnili s Camberjem, ob čemer je Sal-vatore Porro (Krščanska demokracija) ironično večkrat pohvalil SKP in se ji zahvalil, medtem ko je načelnik Dipiazzove liste opozoril na »furlansko lobby«.
Roberto Decarli (Občani) in Alfredo Racovelli (Zeleni) sta resoluciji podprla. Pri čemer pa je bil Decarli zelo kritičen do desne sredine. Izpostavil je županovo odsotnost na seji, kar naj bi pričalo o razprtijah v vrstah večine, saj je znano, da je Dipiazza podprl stališča Illyjeve uprave o koncesijah za Staro pristanišče. Mesto naj bi po njegovem upravljali tajništvi strank Forza Italia in Nacionalnega zavezništva, Dipiazza naj bi bil le njun glasnik. Racovelli pa je menil, da seja sploh ni bila nuj na, saj se je o za de vi že prej ve de lo in bi lah -ko o njej razpravljali v posebni komisiji ter slišali za mnenje deželnih upraviteljev.
Za obe resoluciji (Camberjevo in resolucijo SKP) je glasovalo 25 svetnikov: 21 predstavnikov desne sredine, Andolina, Furlanič, Racovelli in Decarli. Svetniki Marjetice (Igor Švab, Luciano Kakovic, Bruna Tam in Marco Toncelli) ter Levih demokratov (Tarcisio Barbo) pa so med glasovanjem za pus ti li ob čin sko dvo ra no.
OBČINA TRST
Sprememba davka Ici buri duhove
Tržaški občinski svet je na včerajšnji izredni seji z 22 glasovi desne sre di ne in svet ni ka Ob ča nov Ro ber ta Decarlija odobril resolucijo, v kateri izraža solidarnost vsedržavnemu združenju italijanskih občin Anci »in živahno protestira proti metodam Prodijeve vlade zaradi neustreznosti predloga podtajnika Visca o spremembi občinskega davka na nepremičnine Ici.«
V resoluciji je zapisano, da je pod taj nik na go spo dar skem mi nis tr -stvu Visco predlagal spremembo davka Ici, ne da bi ob tem predvidel prenos sredstev občinam, da bi tako lahko zapolnile finančno luknjo, ki bi jo v proračunu odprl odtegljaj prihodkov iz davka na nepremičnine.
Decarli je k resoluciji predlagal amandma, ki ga je skupščina odobrila, za to je pod prl do ku ment. Dru gi predstavniki strank leve sredine (Igor Švab, Luciano Kakovic, Marco Toncelli, Bruna Tam, Tarcisio Barbo in Iztok Fur la nič) pa so se vzdr ža li.
6
Petek, 3. avgusta 2007
TRST
DOLINA - Projekt Varco o upravljanju naravnega rezervata
Predstavniki srenj o razvoju Doline Glinščice
Napovedana še nadaljna srečanja s srenjami in predstavniki društev
Dolinska občinska uprava nadaljuje z izvajanjem projekta Varco o upravljanju naravnega rezervata Doline Glinščice. Konec julija je bilo v dvorani občinskega sveta srečanje med upravitelji in predstavniki srenj, katerih območje leži v naravnem rezervatu. Občinska uprava je že ob zasnovi projekta podčrtala, da bodo prav srenje glavni sogovornik pri upravljanju zaščitenega območja, saj so njegovi lastniki.
Na srečanju so predstavili projekt Varco ter nakazali naslednje korake pri uresničevanju načrta. Koor-di na tor de lov ne sku pi ne teh ni kov Marco Francese je predstavil tehnike in me to de de la na pri hod njih sre ča -njih. Predstavniki srenj so takoj izpostavili nekatere prednostne teme, o katerih bo tekla beseda na prihodnjih srečanjih. Ta bodo potekala med koncem avgusta in začetkom septembra.
Med srečanjem so prejeli predstavniki srenj vrsto informacij o ohranitvenem in razvojnem načrtu rezervata. gre za temeljni dokument, ki vsebuje vsa pravila za upravljanje rezervata. Prav zaradi tega bo pri njegovem sestavljanju zelo važna aktivna soudeležba predstavnikov srenj, ki bodo prispevali z njihovimi izkušnjami in z njihovim poznavanjem teritorija.
Dogovorjeno je bilo, da bodo prihodnja srečanja bolj operativne narave. Občina in srenje bodo zbrali ustrezno gradivo in predstavilo zamisli, da bo prišlo do koristnega soočenja.
Poleg srečanja s srenjami so predvidena tudi srečanja z občani. Cilj teh srečanj je aktivna soudeležba vseh v občini delujočih združenj in društev, pa tudi ljudi, ki niso vključeni v vaške organizacije.
Uspeh prvega srečanja s predstavniki srenj predstavlja lepo spod-bu do, so oce ni li do lin ski ob čin ski upravitelji. Napovedanim srečanjem s srenjami, društvi in občani bo sledil javni plenarni forum. Odprt bo vsem tistim, ki želijo sodelovati in prispevati k upravljanju naravnega rezervata Doline Glinščice ter razvoju celotnega občinskega območja.
Projekt Varco - krajevni Agendi 21 naproti, med rezervatom in Občino sodi v okvir Agende 21, za katero se je dolinska občinska uprava odločila za zaščito svojega naravnega bogastva in ozemlja.
Srečanje med upravitelji in predstavniki srenj na območju Doline Glinščice
SV. JAKOB - Sinoči, malo po 20. uri
Požar v Istrski ulici
Ogenj se je razplamtel v kuhinji priletne stanovalke
■
Sinoči, malo po 20. uri je gospa Darja Rossetti, stanovalka v 6. nadstropju poslopja v Istrski ulici 5, zavohala slab vonj. Stopila je na stopnišče in ugotovila, da prihaja iz nižjih nadstropij. Stekla je po stopnicah do drugega nadstropja in kmalu ugotovila, da je smrad uhajal iz stanovanja 81-letne gospe Brune Cociani. Ženica je stala ob vratih, v kuhinji se je vnelo na štedilniku, kjer je kuhala večerjo. Eden od stanovalcev je skušal zublje pogasiti z vedrom vode, a ogenj se je že preveč razplamtel, da bi mu mogli do živega.
Malo kasneje so na kraj prihiteli tržaški gasilci. Ekipa poveljnika Walterja Colauttija si je s pomočjo plinskih mask utrla pot v gorečo in z dušljivim dimom nasičeno kuhinjo, eden od gasilcev se je - s pomočjo avtomobilske lestve - lotil ognja z okna nad tamkajšnjim sedežem banke Antonveneta. V nekaj minutah je bil ogenj pogašen. Bruno Cociani so z rešilcem prepeljali na pregled v bolnišnico, ker je vdihala mnogo dima.
Delavcu odtrgalo spodnji del roke
/
V Ul. Pietraferrata se je včeraj pripetila huda nesreča pri delu, preša je uslužbencu odtrgala roko pod komolcem. Z rešilcem službe 118 so Sergia Rassinija, tako je ime ponesrečencu, ki mu je kri obilno lila iz rane, so odpeljali v katinarsko bolnišnico, s sabo so vzeli tudi odtrgani del uda. Odločili so se, da ga premestijo v Pordenone, kjer razpolagajo s posebnim oddelkom za kirurgijo roke v upanju, da mu bodo ud uspeli ponovno prišiti. Rassinija, ki z ženo in otroci živi v Trstu, so v Pordeno-ne premestili s helikopterjem. Nesreča se je pripetila pri podjetji Logica, ki se ukvarja z reciklažo papirja.
Mladenič v zaporu
Policiji se je že moral redno javljati zaradi vpletenosti v neko tatvino in kaznivi primer povzročitve škode, sedaj pa se je Igor Amodeo znašel v zaporu. Pred nekaj dnevi, 25. julija, je na Trgu Oberdan nadlegoval in ustrahoval mimoidoče, proti njim je vihtel težko verigo. S sabo je imel tudi psa pasme pitt bull in ga ščuval proti mimoidočim. Ko je prišla policija, se nikakor ni hotel umiriti, temveč se je silam javnega reda upiral. Sodnik za predhodne preiskave Paolo Vascotto se je odločil, da bo bolj primerno, če ga zaprejo, kar so tudi storili.
Ranjeni pilot Canadaira se zdravi na Katinari
Sinoči so pepeljali v katinarsko bolnišnico 28-letnega Danieleja Retta, pomočnika pilota Canadaira, ki je 23. julija strmoglavil med gašenjem požara v Accianu. V nesreči je pilot umrl, Rett pa se je hudo ranil. Ranjenca so prepeljali z letalom vojaškega letalstva iz Aquile na letališče pri Ronkah skupno z očetom Cri-stianom. Ob prihodu je ta izjavil, da se je sin v nesreči čudežno rešil.
Lav zahteva odstranitev mišnic iz vrta Tommasini
Združenje proti vivisekciji Lav iz Trsta odločno nasprotuje postavljanju mišnic v ljudskem vrtu Tommasini v Ul. Giulia. Občino sprašuje, zakaj se je odločila za takšen korak in pa, če je poskrbela za preventivne ukrepe, kot je odstranjevanje odpadkov. Mišnice, v katere nastavljajo močno lepilo ali strup, so namreč nevarne tudi za druge živali, kot na primer veverice, ježe, martinčke, majhne mačke itd. Poleg tega zgleda, da jih redno ne pregledujejo, tako da prilepljene živali brez potrebe dalj časa trpijo in zatem trohnijo, kar predstavlja higiensko-zdravstveno vprašanje.
NEZGODA - Med oranjem
Brez hujših posledic
34-letni Kristjan Debelis po nekaj urah že zapustil bolnišnico
Na srečo poškodba sploh ni bila tako huda kot so se sprva bali, o čemer najbolj zgovorno priča podatek, da je bil 34-letni Kristjan Debelis, potem ko je nekaj ur prebil v katinarski bolnišnici, včeraj popoldne že doma.
Kot nam je povedal njegov oče Alojz, se je nezgoda pripetila zjutraj, na njivi, kjer je Kristjan oral s frezo. Na njivi, ob domačiji v Ul. Ventura, so bili tudi ostali člani družine, vendar ne prav v bližini. Ko je Kristjan s frezo prišel do roba, je stroj nekoliko poskočil, tako da so noži, ki so med oranjem globoko v zemlji, prišli na površje. Upoštevati je tudi treba, da je zemlja zelo suha, in je treba na frezo močno pritiskati in ko poskoči, je orač seveda ne spusti iz rok. Ako bi bil teren raven, bi se stroj takoj ustavil, saj je povsem nov in opremljen z najsodobnejšimi varnostnimi pripomočki. Ker pa je teren za robom nekoliko visel, je zdrsnil navzdol, Kristjana povlekel za sabo in eden od nožev ga je zadel v desno nogo, pod kolenom, ter
mu povzročil globoko in okrog 15 centimetrov dolgo rano.
Poklical je na pomoč in domači so bili takoj ob njem, kar trojica sosedov so zavrteli telefon in poklicali rešilca. Zdravniško osebje mu je prvo nego nudilo že na njivi, nakar so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico. Ko so ugotovili, da niso poškodovane kite, žile, mišice ali kost, so mu rano zašili in ga odslovili, opomogel naj bi si že v 15 dneh.
Poleg osebj a službe 118 so prišli tudi gasilci, ker sprva niso vedeli, kaj se je pravzaprav pripetilo. Ob podobnih nesrečah s frezami je žal večkrat potrebna tudi njihova pomoč: že nekajkrat se je zgodilo, da so se noži globoko zarili v žrtev in so morali odstraniti vijake, s katerimi so pritrjeni na frezo. Na srečo tokrat njihova pomoč ni bila potrebna. Domačijo Debelis je obiskala tudi policija, kot počne ob nesrečah pri delu. Policija je tudi poklicala osebje iz urada za preprečevanje nesreč pri delu, saj tako veleva zakon.
ISTRSKA ULICA - Naravnost pod motorno kolo
Pridržana prognoza
Priletna ženica je prečkala cesto in končala pod motorno kolo, ki ga je upravljala motociklistka
Stopila je z avtobusa na pločnik in zatem na cesto. Nameravala je obiskati pokopališče, vendar 93-letna Giovanna Maserin na drugo stran ceste in do vhoda na pokopališče ni prišla, vanjo se je pri prečkanju z motornim kolesom zaletela 36-letna D.V. Obe so odpeljali v katinarsko bolnišnico, prognoza za Maserinovo je pridržana, niso pa sporočili, koliko časa bo za okrevanje potrebovala motociklistka.
Nesreča se je pripetila nekaj minut pred 8. uro, na Istrski cesti, prav pred glavnim vhodom na pokopališče. Motociklistka je peljala v smeri proti Sv. Ani in se priletni ženski ni uspela izogniti. Izvide so opravili mestni redarji, ki so motorno kolo yamaha XT zaplenili, kot v primeru hudih poškodb predvideva zakon.
Na tamkajšnjem delu ceste (na sliki prizorišče nesreče) je za pešce urejen podzemni prehod, ki pa zlasti za priletne osebe predstavlja veliko oviro, saj je hoja po stopnicah zanje večkrat prava muka. Zato cesto prečkajo po površini, s čimer zelo tvegaj. Zelo verjetno ne bi bilo odveč, če bi namestili semafor.
/
TRST
Petek, 3. avgusta 2007
7
MUZEJ SARTORIO - Muzeji zvečer
Priljubljena pobuda se je spodbudno začela
Organizatorji so bili nadvse zadovoljni z obiskom prvega večera - Raznovrstna ponudba
Obiskovalci so z zanimanjem sledili tako vodenim ogledom zbirk kot tudi koncertu
kroma
Poletni večeri privabljajo veliko ljudi na mestno nabrežje za prijetne sprehode ob glasbi, ki pogosto animira sporede na odru Velikega trga. Že več let večeri v mestu ponujajo tudi prijetno alternativo, ki je postala uspešna tradicija z naslovom Muzeji zvečer in vsebuje koncerte ter zelo mikavne možnosti odkrivanja domačih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti.
V zadnjih letih je pobudo gostil tržaški Lapida-rij ob katedrali svetega Justa, letos pa se je dogajanje po desetletju vrnilo v muzej Sartorio. Elegantna meščanska palača je po obnovitvi pogosto zaživela s kulturnimi in gledališkimi dogodki in bo zdaj deležna dodatnega vrednotenja z vsakotedenskimi srečanji, ki se bodo zvrstili vsak torek in sredo, in sicer do 29. avgusta. O pobudi občinskega odborništva za kulturo in Mestnih muzejev je ravnatelj Adriano Dugulin izjavil, da gre za »velik praznik tega muzeja, ki ga ponovno odkrivamo. Obiskovalci so nam izkazali veliko zanimanje že od prvega večera, katerega se je udeležilo preko 600 ljudi, kar nam daje mero priljubljenosti in tudi kakovosti pobude. Navadno je prvo srečanje najmanj obiskano, tudi zaradi počitniškega obdobja, a glede na letošnji rezultat pričakujemo velik odziv na celotno izvedbo. Letos se je vse začelo pod srečno zvezdo tudi na finančnem področju, saj smo
s podporo sponzorjev lahko že začeli s presežkom v bilanci.« Skupaj z odbornikom za kulturo Massimom Gre-com je Dugulin pozdravil začetek niza tudi s poudarjanjem vloge sinergij profesionalnih sil, ki jih dogodek sproža na vseh nivojih.
Formula je ostala nespremenjena: obiskovalci plačajo precej simbolično vstopnino in imajo na razpolago koncert in dva vodena ogleda po prosti izbiri. Z novim sedežem so tudi vodeni ogledi dobili nove tematske usmeritve, ki so se pomnožile, da bi se številni obiskovalci bolje porazdelili po muzejskih prostorih. Vodiči in sodelavci mestnih muzejev bodo vsak večer ponujali dvanajst različnih možnosti za odkrivanje notranjosti vile in njenih stalnih zbirk, to so: gi-pso in gliptoteka, ki hrani osnutke Canove in Masche-rinija, zbirka 1200 slik, knjižnica (tu bodo vsak večer predstavljali drugo knjigo popotnikov 18. stoletja), zbirka keramik od 16. do 18. stoletja, freske in njihovo restavriranje, zgodovina družine Sartorio in njene vile, raznolika zbirka Rusconi-Opuich, srednjeveški triptih svete Klare, dragocene risbe Giovanbattis-te Tiepola, zbirka tržaškega slikarja Artura Fittkeja, posebnosti in redkosti iz zaklada mecenske družine Costantinides in še umetnine galerije antične umetnosti iz istrskih muzejev in cerkva. Tudi letos bodo ponovili posebno doživetje Heliossea oz. »estetsko počastitev vzhajajočega sonca« ob zori nedelje, 12. av-
gusta, v sodelovanju s tržaškim observatorijem.
Glasbeni del večernih muzejskih srečanj se je pričel poljudno in obenem elegantno z uspešnicami, s katerimi so naši dedi sanjali ob poslušanju prvih radijskih sporedov. Pevec Concezio Leonzi je na valu nostalgije izvedel italijanske songe iz dvajsetih, tridesetih in štiridesetih let kot »Vola, colomba«, Abbas-sa la tua radio« ali »Mille lire al mese« ob spremljavi oglejskega zbora in orkestra Natissa. Staromodne atmosfere sentimentalnega repertoarja v stilno primernih izvedbah so se zvrstile ob povezovanju pri-povedovalke, ki jih je uokvirila v zgodovinsko obdobje in jih predstavila kot etape na poti razvoja in širitve radia. Koncerte v parku prireja Glasbena šola 55, s posebno pozornostjo do tržaških glasbenih zapuščin, ki jih hrani mestni muzej Schmidl. Zaživeli bodo na primer prizori iz opere »La Marinella« Giuseppa Sinica (to je zgodba o ljubezni in smrti v Trstu 16. stoletja po libretu Pietra Welponerja), poklon Tržačanu Romanu Borsattiju, kabaretni motivi iz vojnega časa v priredbah Gandolfa Gandolfa, poezije Carla de Dol-cettija, ki demitizirajo operi Traviata in Boheme na dveh posebnih opernih večerih. Mozartova glasba pa bo uokvirjala zgodbo o tržaških pustolovščinah libretista Lorenza da Ponteja. Ne bodo odmanjkale niti redkosti, kot bo gostovanje japonskega tamburaš-kega orkestra, finale pa bo poverjen tržaškemu ben-du Bandorkestra.55 s svojim jazz repertoarjem. (ROP)
Habsburški nadvojvoda v Pomorskem muzeju
V	sklopu pobude Marestate 2007 bodo nocoj ob 21. uri na vrtu Pomorskega muzeja v Ul. Campo Marzio 5 predvajali filmski posnetek »LArciduca Lo-dovico Salvatore e la Muggia del suo tempo«, ki sta ga pripravila Brigitta Mader in Franco Stener. V primeru slabega vremena bodo film predvajali v muzeju. Vstop je prost.
Fotografska razstava
V	zimskem vrtu vile Revoltella (Ul. Mar-chesetti 37) bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo fotografskih posnetkov Mau-rizia Frullanija, Roberta Kusterleja in Carla Sclauzera. Priznani fotografi so v svoje objektive ujeli preprost vsakdan in zabeležili minljivost časa ter seveda spremembe, ki ga spremljajo. Razstava bo na ogled do 1. septembra, vsak dan od 17. do 19. ure (z izjemo velikega šmarna). Za dodatne informacije se lahko zglasite na številki 040/300241.
Knjižnica Hortis v avgustu zaprta
Občina Trst obvešča, da bo mestna knjižnica Attilio Hortis v mesecu avgustu zaprta zaradi rednega pregleda publikacij in zbirk. Izposojene knjige lahko stranke vrnejo v bralno sobo v pritličju knjižnice, od ponedeljka do sobote, od 9 do 19. ure (ob nedeljah pa od 10. do 13. ure). Tamkajšnji muzej, ki hrani zbirke Petrarcovih in Piccolominije-vih knjig, pa bo ostal medtem odprt; na ogled je razstava z naslovom »Dal tor-chio del tipografo al museo: i primi pas-si dell'arte della stampa«, ki bo odprta do 31. avgusta, od 10. do 13. ure.
Zaključni večer festivala operete
V	gledališču Verdi bo jutri ob 20.30 na sporedu še zadnji koncert mednarodnega festivala operete. Na odru bo za-donela cela vrsta melodičnih skladb, od španske El amor brujo, do minimali-stičnih Chairman dances do Suite Rodeo. Orkester bo vodil dirigent Paolo Longo.
Ženske v politiki: še jutri je čas za vpis na tečaj
Tržaška univerza prireja že tretje leto zapored izobraževalni tečaj namenjen ženskam. Tečaj želi spodbuditi vključitev žensk v politične kroge, glavne teme pa bodo obravnavale politične institucije Evropske unije, delovanje italijanske vlade, strankarski sistem, dinamike javne komunikacije in podobno. Na razpolago je 120 mest, tečaj pa traja skupno 60 ur in bo stekel 15. septembra. Vpisovanja pa se bodo zaključila jutri, 4. avgusta.
ZGONIK - Pobuda Rastline v loncu v botaničnem vrtu Carsiana
Spoznavanje užitnih kraških rastlin najprej na teritoriju in nato še ... na krožniku
Kraški gostinci bodo po obisku botaničnega vrta sladokuscem ponudili domače dobrote z rastlinami - Sedem obiskov in obedov od 12. avgusta do 21.oktobra
Le kdo bi si misli, da se lahko divj i šetraj, zimzeleno bodečo lobodiko in rumeni dren uporablja v kuhinji pri pripravi okusnih oziroma aro-matičnih jedi... Gre namreč za rastline, kijih navadno ne jemo, ne zato, ker ne bi bile užitne, temveč zato, ker nam ni nikoli nihče povedal, da jih lahko jemo. Da bi pripomogli k spoznavanju do ma čih užit nih rast lin in hkra ti po uda ri li po -vezavo med naravo in gastronomijo, so si pri tržaški pokrajini v sodelovanju z združenjem Cu-riosi di natura, ki upravlja botanični vrt Carsiana, in z gostinsko sekcijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja zamislili originalno in naj brž tu di okus no po bu do, ki no si zgo vo ren naslov Rastline v loncu.
Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci izpostavil pokrajinski odbornik za kmetijstvo in gospodarski razvoj Walter Godina, gre za koristno iniciativo, ki želi promovirati naš teritorij, se pravi Kras, in mnogoterost njegovih okusov ter specifičnosti. Člani združenja, ki upravlja botanični vrt Carsiana med Gabrovcem in Zgoni-kom, si že dalj časa prizadevajo, da bi čim več ljudi spoznalo izredno bogato paleto rastlin, ki rastejo na teritoriju. V ta namen bodo od 12. avgusta do 21. oktobra v sklopu sedmih nedeljskih
popoldanskih obiskov (in ob prazniku velikega šmarna) izvedenke predstavile kraške rastline, ki so jih nekoč uporabili tudi v kuhinji in prisotnim razkrile več starih receptov. Od teorije se bo nato prešl o k praksi ... K pobudi j e namreč pristopila serija slovenskih gostiln, ki bodo radovednim obiskovalcem naturalističnega centra po ogledu vsakodnevno postregle z okusnimi prigrizki (za 5 do 7 evrov), ob nedeljah oziroma ob dneh tematskih obiskov vrta (ali po dogovoru) pa nudile pravi jedilnik z domačimi kraškimi rastlinami. Predsednik gostinske sekcije SDGZ Niko Tence je včeraj novinarjem predstavil gastro nom sko plat po bu de, ki je ne ke vrs te na da -ljevanje Okusov Krasa; v zgoniški gostilni Guš-tin in bližnji vinoteki, v društveni gostilni v Ga-brovcu, pri Lampari v Križu, v restavraciji Križ-man v Repnu in v gostilni Sardoč v Prečniku bodo gostinci sladokuscem ponudili raznorazne specialitete in domače dobrote z rastlinami, kot so lahko na primer različni siri s kraškimi zelišči, kraška panceta z mladim koromačem, naravne juhe ali prikuhe in še marsikaj slastnega. Podrobnejše informacije o urnikih in pa bogat meni lahko zainteresirani najdete na spletni strani www.carsiana.eu ali na tel.št. 040/229573. (sas)
8
Petek, 3. avgusta 2007
TRST
/
MILJE - Muzej sodobne umetnosti Ugo Cara
Public Art: drugo poglavje razstave o posegih v prostor
Navezuje se namreč na razstavo v palači Costanzi - Projekt Skupine 78 in kuratorke Marie Campitelli
Nadaljuje se niz pobud Public Arta po razčlenjenem načrtu skupine Grup-po 78 in zamisli kuratorke Marie Campitelli z novo etapo v prostorih miljske-ga muzeja sodobne umetnosti Ugo Cara. Tu so v sredo zvečer otvorili dokumentarno razstavo posegov v javnih prostorih italijanskih in mednarodnih posameznih umetnikov in skupin ustvarjalcev, ki se neposredno navezuje na razstavo v teku v Palači Costanzi v Trstu. Obe pobudi se dejansko prepletata in medsebojno dopolnjujeta, saj v obeh lokacijah zasledimo deloma iste avtorje, deloma druge
Instalacija Petrol Pax na miljskem nabrežju
kroma
pod skupnim imenovalcem vse stvarnej-še vloge umetnosti na družbeni ravni. Od sedemdestih let dalje beležimo porastek poseganja v naravni in urbani prostor, kjer nas t.i. pubblic art opozarjala na določene aktualne probleme in s tem spodbuja k razmisleku ter prispeva k razreševanju in pozitivnem razpletu problemov, kar nedvomno izboljšuje kakovost življenja.
Kot je ob odprtju naglasila izkušena poznavalka fenomena na evropski ravni Maria Campitelli, so druge države z Veliko Britanijo na čelu v tem smislu veli-
ko bolj napredne in doživljajo oporo javnih ustanov pri uresničitvi posameznih zamisli, medtem ko je naša stvarnost iz vsebinskega vidika dokaj zanimiva, vendar še premalo poznana. Dovolj pomisliti na projekt »People live there« Alberta Dumana, na veliki prometnici A13 južno zagodno od Londona, ki opozarja na tipologije značilnih četrti vzdolž avtoceste, tu največkrat prebivajo priseljenci ali družbeno odrinje ne ose be, v naj bolj šem primeru naletimo na nakupovalne centre.
Razstava preko fotodokumentacije in videoposnetkov dovoljuje širši vpogled v različne pristope pri obravnavi soočanja umetnosti z družbeno stvarnostjo in razlikuje v pristopu mediteranski pas, ki strmi po neposredni medosebni vpletenosti interakcijie z opazovalcem, od severno evropskega, ki se prvenstveno opira na vizualno sporočilnost posega.
Miljsko postojanko Public Arta zaznamuje poseben dogodek, saj je letos prvič v zgodovini beneškega Bienala vizualnih umetnosti, da je kraj dogajanja izven strogo beneškega območja povezan izključno preko neposrednega video prenosa web kamere. V Miljah se namreč odvija v sodelovanju s tržaško skupino Gruppo 78 poseg albanskega umetnika Petrol Pax, katerega videodokumentaci-ja dogajanja, ki jo je posnel Daniele Tro-ni, je na ogled tudi na razstavi. Elton Valle je s svojim posegom za specifični prostor site specific v območju trga Cliter-na namestil v neposredni bližini tankerjev in terminala prekalpskega naftovoda, nenazadnje z železarno v ozadju, napravo za naftno vrtino, ki je dospela preko morja iz Albanije. Umetnik je uvidel v podobi petroleja, katerega najdišča so v njegovi rodni državi gosto nasajena, možnost preživljanja za njegov narod. Zaželel sije, da bi pridobivanje petroleja postal adut za boljšo stvarnost tudi v obmejnem območju kot je naše in ne povod za vojne, kot se rado dogaja: od tod naslov pobude Petrol Pax. Poseg je pritegnil pozornost, saj se številni domačini protivijo zaradi onesnaženja in neskladnosti z okoljem.
Milanska skupina umetnikov Dibel-lo, Cattani, Fantin opozarja na problem industrijske arheologije in se s svojim posegom odločno postavlja po robu špeku-lacijskim gradbenim načrtom za obstoječo zgradbo Stecca degli Artigiani, ki ji preti podrtje. Berlinska skupina mladih arhitektov študija Topotek 1 pa posega v krajino z izvirnimi rešitvami, s katerimi želi področje ovrednotiti tudi iz estetske-
GROČANA - Zabava na plesnih uricah
Veselo vzdušje v Srenjski hiši,
■ •	V| •	I V| •	V«	•	I
kjer vaški malčki uživajo v plesu
Mladi udeleženci bodo svoje plesne veščine prikazali v sklopu vaškega praznika
Kmalu se bo začelo novo šolsko leto in spet bo zazvonil šolski zvonec. Ostaja pa še nekaj časa za brez skrb ne počit ni -ce. Tako so si starši otrok i z Gro čane zamis li li ples ne uri ce (na sliki KROMA) v Srenjski hiši, kjer se vaški otroci zabavajo še z raznovrstnimi igricami. Prostovoljno delo Fabiane Geri in Valentine Racman poteka v Gročani, v teh dneh pa do polovice avgusta pod vodstvom Barbare Gropajc.
Trud, ki so ga in ga še bodo vložili vaški otroci, pa bo dosegel svoj višek v nedeljo, 9. septembra, ko se bodo malčki predstavili s plesno točko v sklopu kulturnega programa v okviru tradicionalnega vaškega praznika razstave - sejma v Gročani, ki ga bo priredilo SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga. (B.G.)
ga vidika. Duo Steinerbrener-Dempf avstrijskih umetnikov se je soočal s stvarnostjo velemesta: leta 2005 je za nekaj tednov v sedmem okraju Dunaja dal namenoma prekriti z rumeno prevleko vse javne napise, znamenja, lepake ter tako opozarjal na pomen urbanega semiotske-ga tkiva. Brata Maik in Dirk Loebbert izkoriščata odpadne materiale da ustvarita v okolju neobičajne ambientacije značilne za notranjo opremo hiš ter jih nato prepustita razpadu na odprtem. Spet drugačen pristop beležimo pri belgijski umetnici Lieve van Stappen, ki je z razstavo pomagala krajanom pri prečiščeva-nju bolečih spominov vezanih na prvo svetovno vojno.
Edina tržaška umetnica in obenem soorganizatorka pobude prisotna s svojimi različnimi stvaritvami v več lokacijah je Elisa Vladilo, ki oživlja s svojimi lu-dičnimi posegi določene mestne predele, ki obenem opozarjajo na določeno tam obstoječo stvarnost. Tak je primer posega, kije nastal izrecno za Milje, kjer postopoma manjši barvni krogi, nameščeni po tleh vodijo do odra med praznikom.
23. avgusta se bo s pričetkom ob 18. uri v prostorih muzeja Cara odvijala predstavitev natečaja za ureditev pročelja muzeja v zamisli arhitekta Claudia Farine, medtem ko si lahko razstavi v palači Costanzi in miljskem muzeju ogledamo še do 2. septembra.
Jasna Merku
Gledališka predstava v parku Sartoriovega muzeja
Drevi bo v parku Sartoriovega muzeja na Trgu Papeža Janeza XXIII. spet na sporedu gledališka predstava; pobudnik prireditve je spet gledališče La Contrada v sodelovanju z Združenjem AltaMa-rea, ki bosta predstavili zanimivo odrsko razmišljanje o razumu in blaznosti, katerega protagonist je latinski pesnik in filozof Lukrecijem, avtor pesnitve De rerum natura. Avtor dramskega dela z naslovom Lucrezio ovvero Ra-gione e follia (Lukrecij ali razum in blaznost) je Giuseppe O. Longo, ki je sicer docent teorije informacije na fakulteti za elektronsko inženjerijo univerze v Trstu, a se obenem uspešno posveča tudi pripovedništvu. Osrednja tema predstave je človekova sla po poznavanju, ki jo avtor prikazuje z likom Lukrecija in njegovo razpetostjo med poezijo in razumom, med katerima znajo pesniki s pomočjo blaznosti zgraditi most, ki povezuje omejeno človeško, razumsko poznavanje, in neomejeno božansko vizijo. Režiser predstave je Antonio Salines, ki v njej tudi nastopa skupaj z igralko Marijo Gra-zijo Plos. Uprizoritev sta omogočili Fundacija CRTrie-ste in Občina Trst. Predstava se bo začela ob 21. uri. Ogled predstave je brezplačen, vstop pa bo dovoljen, dokler ne bodo zasedana vsa razpoložljiva mesta. V primeru grdega vremena bo predstava v dvorani Cristallo.
Primorski
dnevnik
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da
ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu)
Sprejema
Agencija TMEDIA - TRST: ul. Montecchi, 6 - I. nadstropje
URNIK:
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Brezplačna številka ¡
m&irfl®
FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it
Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
mum m, MZ^smkiss
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300 faks 040 772418 e-mail: oglasni@primorski.it) s sledečim urnikom:
od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure ob sobotah od 10.00 do 13.00 ure
TRST
Petek, 3. avgusta 2007
9
Včeraj danes
CI3 Lekarne
Od ponedeljka, 30. julija, do sobote, 04. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 112 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/c (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/c. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišni-
Loterija 2. avgusta 2007
Bari	55	40	67	12	71
Cagliari	37	42	86	85	20
Firence	59	32	16	75	66
Genova	86	37	69	85	66
Milan	66	56	64	52	15
Neapelj	16	36	29	51	13
Palermo	24	58	54	26	57
Rim	51	15	62	20	37
Turin	70	40	65	77	8
Benetke	41	50	58	3	30
Nazionale	52	19	6	45	73
Super Enalotto Št. 92
16 24 51 55 59	66 jolly 41
Nagradni sklad	2.862.999,93 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 22.907.068,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
15 dobitnikov s 5 točkami	38.173,34 €
1.285 dobitnikov s 4 točkami	445,60 €
46.752 dobitnikov s 3 točkami	12,24€
Superstar	52
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
1 dobitnik s 4 točkami	44.560,00 €
135 dobitnikov s 3 točkami	1.224,00 €
2.527 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.251 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
34.659 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
cah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
Danes, PETEK, 3. avgusta 2007
LIDIJA
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.40 - luna vzide ob 22.30 in zatone ob 11.02.
Jutri, SOBOTA, 4. avgusta 2007 DOMINIK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,2 stopinje C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, veter 8 km na uro za-hodnik, vlaga 54-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,7 stopinje C.
ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Via-le del tramonto«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.45, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Material girls«; 16.15, 20.05 »I fantastici 4 e silver surfer«; 18.10, 22.00 »Vacancy«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«; 16.05, 18.05, 20.05,22.05 »The protector - La legge del Muay Thai«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA -
Dvorana bo v poletnem času zaprta.
FELLINI - 16.45 »Flicka - Un cavallo per amico«; 18.10, 20.15, 22.15 »Ocean's thirteen«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 22.15 »Il mio ragazzo e un bastardo«; 18.15, 20.15 »Lucky you -Le regole del gioco«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 18.00, 20.10, 22.20 »Le vite de-gli altri«; 16.45 »The Reef - Amici per la pinne«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 19.00, 21.40, 00.20 »Umri pokončno 4«; 22.00 »Pevec«; 18.00, 21.50, 23.50 »Moškoženske zadeve«; 16.10, 20.00 »Harry Potter in Feniksov red«; 16.40, 19.20 »Simpsonovi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Protector«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 16.15, 20.00 »Transformers«; 18.30, 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fanno«; Dvorana 4: 17.30 »I fanta-stici 4 e silver surfer«; 16.15, 19.15, 20.40, 22.15 »Havoc«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«; Dvorana 2: 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 19.50, 22.20 Trasformers«; Dvorana 4: 20.15, 22.15 »Mail zombi - Anche i morti lo fanno«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Last minute Marocco«.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo uradi zaprti od 16. do 18. avgusta 2007.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta ter 13. in 14. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
M Izleti
zerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040220155 (Livio).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Za informacije tel.št. 3497597763 Nastja.
H Čestitke
Tako je zapisano v ljubezenskih analih SONJE in MARKOTA: 3. avgust 2002prisega ljubezni - izvrstna letina! Od takrat se vrstijo še bolj bogate, čustveno povezane letine, take naj se ponavljajo naprej! To so želje vseh, ki vaju imamo radi posebno pa vajine princeske Josette.
□ Obvestila
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi 4. in 5. avgusta na izlet na Raduho v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Odhod bo v soboto, 4. avgusta, ob 7. uri pred Hotelom Da-neu na Opčinah. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega re-
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627. Info na tel.št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do danes, 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007.
SKD JOŽE RAPOTEC s Prebenega vabi na tradicionalno šagro, ki bo danes, 3. avgusta, do ponedeljka, 6. avgusta v parku v Prebenegu. Toplo vabljeni.
ZCPZ obvešča, da bo avtobus, ki bo udeležence letošnjega pevskega seminarja popeljal v Žreče, v nedeljo, 5. avgusta 2007, odpotoval ob 15. uri izpred Finžgarjeva doma na Opčinah.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
OBČINA REPENTABOR obvešča prebivalstvo, da Deželna civilna zaščita v sodelovanju z Glavno direkcijo za kmetijske, naravne, gozdarske vire in za gorske predele opravlja vzdrževalna dela na nekaterih gozdarskih poteh na območju občine za preprečevanje gozdnih požarov. Drva, ki so zložena ob poteh, je prepovedano odnašati. Na razpolago so le upravičencem, ki so bili vsekakor že telefonsko obveščeni.
GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Mon-torsino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do vključno petka, 17. avgusta 2007.
DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 13. do 17. t.m. Urada bosta ponovno obratovala s poletnim urnikom od ponedeljka 20. avgusta.
KRUT vabi na skupinsko bivanje v Toplicah Dobrna od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja.
POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala.
ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust.
KRUT vabi na oddih, ob koncu poletja na Malem Lošinju od 2. 9. do 9. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta.
Prireditve
MLADINSKI ORKESTER INTERCAMPUS bo nastopil v Izoli v nedeljo, 5. avgusta, ob 10.30. Vljudno vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji. Morebitne informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, tel. 040-635626.
OBČINA ZGONIK v sodelovanju z glasbenim združenjem Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst prireja v sklopu mednarodnega glasbenega festivala V ZVOKIH KRAJEV v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uriv obnovljeni in sugestivni naravni okvir jave v Repniču jazz koncert s skupino MAURO COSTANTINI ORGAN FIVE. Vabljeni! V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih.
POLETNI OKUSI IN GLASBA POD ZVEZDAMI V NOČI SV. LOVRENCA igral bo harmonikar Egon Tavčar. Pridruži se nam v petek, 10. avgusta 2007, od 20. ure dalje v društvu Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Prijave na tel. 040-384226 od 13. do 14. ure.
REPENTABOR vabi na PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA. Letošnje praznovanje Velikega Šmarna se začne v ponedeljek, 13. avgusta, z odprtjem kioskov in kiparsko razstavo Evgena Guština po rodu iz Repna, ki pa živi v Breznici na Gorenjskem. Otvoritev razstave bo ob 21. uri. Na predvečer praznika, v torek, 14. avgusta, ob 21. uri bo koncert za orgle sopran in kon-tralt v okviru festivala »Med zvoki krajev«, nastopili bodo Roberto Lo-reggian orgle, Carola Freddi sopran in Elena Biscuola kontralt. Koncert je pod pokroviteljstvom Občine Repen-tabor. Sam praznik Marije Vnebov-zete, v sredo, 15. avgusta, je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda, zjutraj bo 10. uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani, popoldanski shod bo ob 17. uri ob so-maševanju domačih duhovnikov. Sledile bodo pete litanije in ob 19. uri pritrkavanje. Ta dan bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. V četrtek, 16. avgusta, bo praznovanje sveta Roka, svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri, ob 20.30 bo koncert na-brežinske godbe na pihala. Vse štiri dni so odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi kiparska razstava.
ÜB Osmice
OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidon-ja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987.
OSMICO ima odprto Stubelj v Šempo-laju.
OSMICO sta odprla v Gabrovcu, št. 27, Igor in Roberta. Odprta bo do 5. avgusta.
V SALEŽU n'puljih sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni!
0 Mali oglasi
IZKUŠENA GOSPA išče delo na območju Opčin ali okolice, pomoč v gospodinjstvu ali gostinstvu. Tel. 00386-31-354244.
KITAJSKA MASAŽA TU-INA, pe-
dikura, depilacija, anticelulitni program po ugodnih cenah v Lokvi. Tel. 00386/31809840
AGRITURIZEM GRGIČ Padriče 193, je odprt v petkih, sobotah in nedeljah, od 10. do 23. ure. Nudi domač prigrizek in tople jedi. Tel. 040-226445. Toplo vabljeni!
GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. na št. 328-3617053.
IMATE PROBLEME z likanjem ali oskrbo starejše osebe? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na tel. št. 328-8161372.
IŠČEM KNJIGE za tretji razred trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Tel. ob večernih urah na št. 334-1914073.
IŠČEMO vestno hišno pomočnico z vozniškim dovoljenjem. Klicati na št. 339-4713040.
IŠČEMO V NAJEM oljčni nasad in vinograd. Tel. št. 340-5990529.
KUPIM KNJIGE za prvi razred srednje šole na Proseku. Tel. 349-0934409.
ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje s kuhinjo, sprejemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 3468246674.
PRODAM nove gume za avto, Michelin 205/55 R16 in novo rezervno gumo. Tel. 334-9580949.
PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešerna. Tel. št 333-6186640.
PRODAM kmečki voz (z dokumenti) za prevoz do 3,5 ton. Tel. 333-2334910
PRODAM obdelan motor za stari fiat 500 F/L s povečanim številom kubi-kov in stopnjo kompresije. Malo prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel. na št. 040-228382 ali 3387220353.
RESNO DEKLE mudi pomoč pri varstvu otrok, negi starejše osebe ali kot hišna pomočnica, po možnosti v goriški pokrajini. Tel. 339-2536381.
SI SE ODLOČIL za klasični licej? Grške, latinske vadnice in še kaj oddam. Tel. na št. 040-228382 ali 338-7220353.
Prispevki
Ob 3. avgustu, dnevu prihoda v Auschwitz in smrti matere, daruje Ema Tul v njen spomin 30,00 evrov za Združenje bivših deportirancev v Nacističnih taboriščih ANED.
V spomin na Roličevo mamo, gospo Olgo Kukanja darujeta družini Baldassi in Čuk 100,00 evrov za SKD Igo Gruden.
DOLJAK MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni!
KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak v Briščah. Tel. 040-220524.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
10
Petek, 3. avgusta 2007
KULTURA
VIDEM - Confartigianato v vlogi producenta
Tjaša Dornik o svoji prvi glavni filmski vlogi
Stominutni film Cosl come la vedo io so premierno predvajali prejšnji teden
V Locarnu jubilejni filmski festival
/
Tjaša Dornik je nad svojo prvo glavno vlogo v celovečernem filmu zadovoljna. Pred tednom dni so v videmskem kinu Visionario premierno predstavili stominutni Cosí come la vedo io, v katerem igra goriška igralka vlogo študentke iz Tu-rina, ki v naši deželi opravlja staž na sedežu združenja Confartigianato. In ravno to združenje obrtnikov se je prvič preizkusilo v vlogi filmskega producenta, saj je želelo dokazati, da lahko tudi v Furlaniji-Julijski krajini in z »domačimi« sredstvi snemamo celovečerne filme.
»Glede na finančna sredstva, ki smo jih imeli na razpolago, nam je uspel dober film, v katerega smo vložili ogromno truda in veliko dni snemali v Vidmu, Gorici, Trstu, Casarsi,« pravi Tjaša, čeprav tudi istočasno priznava, da je bila zgodba morda malce nezanimiva. »To ni akcijski film ali romantična komedija, ampak film, v katerem je ogromno dialogov, ki posredujejo točno določeno sporočilo: tudi pri nas lahko produciramo filme. Gotovo smo zagrešili marsikatero napako, a predvsem iz teh se učimo, ne?«
Publika na videmski premieri je film vsekakor dobro sprejela.
»Nagradili so nas z dolgim aplavzom. Osebno sem bila deležna pohval in vesela tudi tistih, ki so se filmu približali s kritičnim pristopom. Posebno pa sem bila vesela prisotnosti svojih prijateljev in družine, s katerimi sem lahko svojo prvo glavno vlogo praznovala pozno v noč.«
Confartigianato bo film predstavil po vsej Italiji, medtem pa Tjaša vsak popoldan vodi radijsko oddajo Poletni val.
»Delo na Radiu Trst A mi je zelo všeč in me zabava, čeprav tudi vem, da želim v življenju izbrati drugo pot. To delo pa mi omogoča, da vadim vse tisto, kar ni vidno, na primer svoj glas. Nevarnost je namreč danes ta, da se igralke vse preveč posvečajo svojemu zunanjemu videzu, lepoti. Jaz pa želim biti tudi oseba, ženska ...«
Najbrž se zato ob igralskem poklicu Tjaša posveča tudi drugim dejavnostim.
»Občasno sem radijska voditeljica, občasno se preizkušam kot novinarka in počnem še marsikaj drugega: take stvari mi napolnijo življenje.«
Kaj pa bodoči projekti?
»Čaka me nekaj avdicij, trenutno pa nimam nobene gotovosti, čeprav se ravno v teh dneh izvedela, da bi lahko sodelovala v pomembni mednarodni produkciji: vloga bi bila sicer majhna, taka sodelovanja pa ti dajo vidnost.«
Tako je bilo tudi s sodelovanjem v Verdonejevem filmu Il mio miglior ne-mico. Te bomo videli v kakem novem projektu simpatičnega rimskega režiserja?
»Z Verdonejem sem ohranila lep odnos, po filmu sva se še večkrat videla, bodoče sodelovanje pa je odvisno od številnih dejavnikov. Kdo ve ...« (pd)
Tjaša Dornik
KARNIJA - Projekt Mladi v operi
Na večletnem laboratoriju nastaja uprizoritev Boheme
Puccinijeva opera »La Boheme«je v tem tednu snov pevskega poglabljanja tečajnikov »Projekta Karnija-Mladi v operi«. Pobuda kulturnega društva Lape musicale je nastala leta 2005 kot laboratorij v večfazah, ki se bo zaključil v prihodnjem letu z uprizoritvijo opere. S podporo Dežele FJK in krajevnih uprav je projekt stekel pod umetniškim vodstvom priznanega baritonista Claudia Desderija, ki je postal mentor in koordinator mednarodne skupine mladih so-lopevcev. Laboratorij predvideva tudi udeležbo priložnostnih slušateljev, ki lahko pokličejo na tel št. 329 1252532. Odgovornost za projekt nosi predsednik društva Lape musicale Alessandro Argentini, ki nam je pojasnil cilje laboratorija:
Projekt je nastal iz želje, da bi ponudili mladim solopevcem, ki se uvajajo v profesionalno kariero, možnost poglobljenega soočanja z uprizoritvijo opere. S tem skušamo plavati proti toku, saj se postavitve opernih predstav
danes omejujejo na zelo kratka delovna obdobja in to predvsem iz finančnih razlogov, kar seveda pogojuje kvaliteto izvedbe in razumevanje kompleksnosti operne predstave predvsem pri še neizkušenih, mladih pevcih.
Vi pa ste od samega začetka načrtovali zelo dolgo, večletno študijsko obdobje.
Delujemo po postopnih korakih. Na prvih, odprtih srečanjih, se ukvarjamo s poglobljenim branjem partitu-re in libreta, nato analiziramo priho-loške poteze posameznih likov, izoblikujemo prizore. V fazi laboratorija več pevcev naštudira isto vlogo, kar spodbuja poučno primerjavo med tečajniki. Pevci, ki bodo po vokalnih in interpre-tativnih sposobnostih najbolj ustrezali določeni vlogi, bodo tvorili zasedbo končne produkcije. Za vse pevce bo zelo formativna izkušnja, ker maestro De-sderi je izreden pedagog. Na njegovih master tečajih so se od konca osemdesetih let izpopolnjevali mnogi mladi
pevci, ki imajo zdaj uspešno kariero in nekateri izmed teh nas bodo tudi obiskali in duetirali z našimi tečajniki.
Boste poskrbeli v prvi osebi za vse aspekte uprizoritve?
V Tolmeču smo našli idealne pogoje za nemoten potek lekcij v palači Li-nussio. Formula povzema formula kampusa. Pevci živijo in intenzivno študirajo skupaj: na individualnih lekcijah popravljajo negotovosti, v skupinskih pa se soočajo s sposobnostmi drugih. V teh dneh se posvečamo pevskemu delu projekta, a bomo z enako pozornostjo skrbeli za vse ostale aspekte uprizoritve. Za tehnične potrebe-scene in luči-skušamo vzpostavljati povezave s krajevnimi ustanovami za tehnično formacijo. V končni fazi bo sodeloval z nami priznan deželni orkester. Naš cilj je počastitev 150. obletnice rojstva Gia-coma Puccinija leta 2008. Desderi bo prevzel vlogo dirigenta in glavnega koordinatorja uprizoritve, ki bo premier-no zaživela v naši deželi (ROP)
V švicarskem Locarnu se je v sredo začel 60. mednarodni filmski festival, ki bo trajal do 11. avgusta. Za zlatega leoparda se bo potegovalo 19 celovečernih filmov iz 14 držav, sicer pa bodo predstavili okoli 80 filmov. Francoski igralec Michel Piccoli bo prejel častno priznanje, »Locarno Excellence Award«, tajvanski režiser Hou Hsiao-Hsien pa častnega leoparda. Na odprtju festivala so se poklonili v ponedeljek preminulemu švedskemu filmskemu velikanu In-gmarju Bergmanu. Najbolj znano ime v tekmovalni sekciji je igralec Anthony Hopkins, ki se bo predstavil s tretjo filmsko režijo -psihološko srhljivko »Slipstream«, v kateri je odigral tudi glavno vlogo. Francija tekmuje s tremi filmi, tudi s »Sous les toits de Paris« kurdsko-iraškega režiserja Hinerja Saleema. V programu »Signore & Signore« se bodo spomnili velikih div italijanskega filma od leta 1941 do danes. To so Anna Magnani, Giulietta Masina, Gina Lollobrigida, Sophia Loren, Claudia Cardinale, Ornella Muti in Monica Bellucci. Na jubilejnem Lo-carnu bo izjemno močno zastopan nemški film, in sicer s 13 filmi, vključno z mednarodnimi kopro-dukcijami. ZDA imajo na festivalu osem filmov, po navedbi organizatorjev največ doslej. Med kratkimi filmi se bo za leoparda med obetavnimi režiserji potegoval Ismet Erguen s filmom »Bende Sira - ich bin dran« (Nemčija/Turčija) in Grzegorz Mu-skala z delom »Mein Vater schlaeft«. Retrospektiva »Back in Locarno« bo posvečena filmarjem, ki so jih odkrili prav tu, v Locarnu, v kantonu Tici-no, zdaj pa se vračajo s svojimi filmi - na primer Marco Bellocchio, Istvan Szabo in Catherine Breillat. (STA)
OGLEJ
PFM in De Andre
Skupina je odlično izvedla lastne skladbe in slavne De Andrejeve
Skoraj štirideset let neprekinjenega nastopanja, a še vedno so dobri odrski mački. Takih primerov je več, nekateri glasbeniki iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih so še danes izredno priljubljeni pri poslušalcih več generacij, ker jim imajo kaj povedati. Rolling Stones, Bob Dylan, Robert Plant, Jethro Tull so zvezde, ki na svetovni sceni sijejo že dolga leta, a tudi italijanska scena premore zanimiva »zrela« imena. Med skupinami lahko omenimo ponovno zbrane New Trolls, ki bodo v nedeljo v Trstu, in seveda skupino Premiata Forneria Marconi ali PFM, morda edino italijansko rock skupino, ki je us peš no nas topala tudi na dru gih celi nah.
Njihovi letošnji koncerti ne potekajo ob izidu kake nove plošče, so pa izredno zanimivi, saj je prvi del osredo točen na poklon Fabri ziu De Andreju, v drugem pa ponujajo sklop njihovih uspešnic.
Tako je bilo tudi na nedavnem koncertu v Ogleju, kjer so osrečili več kot tisoč prisotnih. Neurje, ki je razsajalo v poznih popoldanskih urah, ni ustavilo nastopa, premakni lo pa ga je za do bro uro, ne strp -nost poslu šal cev pa se je hit ro polegla ob zvoku prvih not hita Boc-ca di Rosa. Sodelovanje Med skupino PFM in genovskim kantavtor-jem je bi lo izred no posre čeno. Skupaj so napisali novo glasbeno priredbo številnih hitov, ki so jih zaigrali na turneji leta 1979, in, na srečo vseh, so jih trajno zapisali na dveh izjemnih albumih, ki še danes sodijo v sam vrh v živo posnetih plošč. Pevec in bobnar Franz Di Ci-occio, kitarist Franco Mussida, basist Patrick Djivas, violinist Lucio Fab bri so v sku pi ni še da nes in so z isto vnemo podali kar deset De Andrejevih skladb, med katerimi tudi La guerra di Piero, Volta la carta, La canzone di Marinella, skupek (medley) skladb Maria nella botte-
ga del falegname in Il testamento di Tito ter zaključili prvi del koncerta s hitom Amico Fragile, v katerem so glas bene spo sob nos ti omenjenih članov skupine (in dveh novih članov skupine, bobnarja Gianpiera Monterisija in klaviatu-rista Gianluce Tagliavinija) še kako prišle do izraza, spomin pa je obujal glas genialnega Fabrizia, katerega ves glas beni svet še da nes moč -no pogre ša.
De An dre je do bro izbral sodelavce, saj je njihove glasbene pri red be kar na prej upo rab ljal v vseh le tih tja do zad nje ga nas topa, v zameno pa so člani PFM vedno igra li hit Il Pesca tore, ki je v Ogle -ju bil sestavni del drugega dela nastopa.
PFM je bi la osno vana le ta 1970 na ogrodju beat skupine I Qu-elli, v le tih sedem de set pa je bil naj -uspešnejši italijanski pop-rock band. Dober del nji ho vih skladb je v angleščini, saj so bili izredno popu lar ni v tuji ni, kjer so se ko sa li z Yesi, King Crimsoni in Jetrho Tulli. River of Live, Out of the Round About, Luna nuo va ter hi ta v ita li -jan šči ni iz let osem de set Su o na re su o na re in Maes tro del la vo ce so lep pre sek tako bogate karie re. Kon cert so po dob rih dveh urah zaključili s prvo posneto skladbo (na mali plošči leta 1971), Impressioni di settem bre, in s kla si kom Ce leb -ration (E festa).
Po zaključku poletne turneje bo PFM šla v sne mal ni stu dio s sim fonič nim or ke strom in podob -no kot so sorod ne sku pi ne v tuji ni že storile, bo skupina na novo priredila glasbeno spremljavo nekaterih klasikov, kot so Mozart, Beet-ho ven in Ros si ni, ter jih z ne katerimi lastnimi skladbami, tudi temi prirejenimi za orkestrsko spremljavo, posnela; tako bodo pripravili prav gotovo zanimivo zgoščenko, upamo pa tudi turnejo z novimi skladbami. (aw)
/
SVET
Petek, 3. avgusta 2007
1 1
ZNANOST - Velik uspeh ekspedicije z mini podmornico
Rusi na dnu morja pod Severnim tečajem
Cilj odprave je bil zbrati znanstvene dokaze, da je morsko dno povezano z ruskim ozemljem na celini.
MOSKVA - Ruska mini podmornica tipa mir-1 je prvič v zgodovini raziskovanja severnega tečaja dosegla dno Severnega ledenega morja 4261 metrov pod morsko gladino, je poročala ruska državna televizija. Posadka podmornice v sestavi znanstvenikov in politikov naj bi na dnu postavila rusko zastavo iz tit ana in tako na kazala, da je mor sko dno, bogato z zalo gami naf te in ze melj -skim pli nom, nje na last, poroča nem -ška tiskovna agencija dpa.Moskva je z odpravo potrdila svoje ambicije na območju Arktike, ki si jo lastijo tudi druge t.i. polarne države - ZDA, Kanada, Dan ska in Nor veš ka.
Ekspedicija je sicer po poročanju ameriške tiskovne agencije AP kombinacija znanosti in raziskovanja ter boja za morebitne zaloge nafte in zemeljske ga pli na na dnu.
Kot je ob dosežku povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, je bil cilj ruske odprave zbrati znanstvene dokaze, da je morsko dno na severnem tečaju povezano z ruskim ozemljem na celini. Kot je kolegom na krovu raziskovalne ladje na površini povedal vodja odprave Artur Čilingarov, je pristajanje potekalo gladko, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Po besedah predstavnikov odprave je njihov največji izziv dvig z gladine in iskanje poti na površino skozi 1,5 metrov debel led. Raziskovalci so naravne luknje v ledu označili že pred spustom, ruski ledolomilec pa je v sredo zvečer in danes zjutraj naredil umetno odpr ti no v le du.
Podmornica in trije člani posadke naj bi na mor skem dnu pre žive li več ur, saj naj bi izvedli študijo sestave vode in ge o loš kih zna čilnos ti dna na severnem polu, so sporočili iz ruskega inštituta za Arktiko in Antarktiko, ki je organizirala odpravo.
Ruski znanstveniki pa naj bi tudi zbrali dokaze o grebenu, ki naj bi bil podaljšek evroazijskega kontinenta in tako v skladu z mednarodnim pravom del ruskega ozemlja na celini. ZN so dosedanje zahteve Moskve po lastništvo ozemlja zavrnili, vendar pa Moskva za leto 2009 načrtuje ponovno prošnjo.
Če bodo zbrali dovolj dokazov in bodo ZN ugodili njihovi zahtevi, bo Rusija nadzirala več kot 460.000 kvadratnih kilometrov oziroma skoraj polovico morskega dna pod Arktiko. Nekateri ocenjujejo, da bi se tam lahko skrivale ogromne zaloge naravnih surovin. (STA)
BALKAN
Televizijski posnetek ruske mini podmornice, ki se je spustila na morsko dno pod Severnim tečajem
ansa
SIERRA LEONE - Posebno sodišče ZN
Dve obsodbi zaradi zločinov proti človeštvu
FREETOWN - Posebno sodišče ZN za vojne zločine v Sierri Leone je včeraj dva nekdanja voditelja provlad-nih Državljanskih obrambnih sil (CDF), Moinina Fofana in Allieu Kon-dewa, obsodilo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med državljansko vojno v letih 1991 in 2002. Obema je bila dokazana krivda v štirih točkah obtožnice, Kondewi pa še v točki o novačenju otrok vojakov. Kazen za obsojenca še ni določena, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Fofana in Kon-dewa sta bila spoznana za kriva umora, krutega ravnanja, ropanja in kolektivnega kaznovanja, Kondewa pa tudi novačenja otrok.
Oproščena sta bila obtožbe nehumanih dejanj, terorizma in dodatne točke obtožnice o umoru. »Sodišče je ugotovilo, da sta individualno kazensko odgovorna za vojne zločine, za katere sta bila spoznana za kriva,« je v sodni dvorani po poročanju AP povedal predsednik sodišča Benjamin Itoe.
Tretji obtoženec, nekdanji namestnik obrambnega ministra Sam Hinga Norman, je umrl v zaporu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Oba obsojenca sta se za nedolžna izrekla v vseh osmih točkah obtožnice, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sodišče je prvo obsodbo za vojne zločine med krvavim konfliktom v tej zahodnoafriški državi objavilo 19.
julija. Trije voditelji uporniške skupine Oborožene sile revolucionarnega sveta, Alex Tamba Brima, Santi-go Borbor Kanu in Brima Bazzy Kamar, so bili zaradi umorov, posilstev in novačenja otrok vojakov med državljansko vojno obsojeni na zaporne kazni od 45 do 50 let.
Sodišče je bilo ustanovljeno po koncu spopadov v tej afriški državi leta 2002 in naj bi kaznovalo najhujše storilce vojnih zločinov med konfliktom v državi, od koder se je nasilje razširilo tudi v sosednjo Liberijo. Zaradi vojnih zločinov je med drugimi obtožen tudi nek-
danji liberijski predsednik Charles Taylor, ki mu sodijo v Haagu. Skupina Oborožene sile revolucionarnega sveta se je sicer leta 1998 pridružila Združeni revolucionarni fronti (RUF), kije leta 1991 začela upor, da bi prevzela nadzor nad vlado v Sierri Leone in nahajališči diamantov. Njihovi uporniki so postali razvpiti zaradi svoje krvoločnosti, saj so pobili, posilili, pohabili in ugrabili na de-settisoče civilistov.
Proti njim so se borile sile CDF. Proces proti voditeljem CDF je zato sprožil val nezadovoljstva, saj veljajo za junake boja proti upornikom
RUF, ki so bili znani po svoji krutosti.
Državljanska vojna v Sierri Leone se je uradno končala v začetku leta 2002, po vojaškem posredovanju Velike Britanije, Gvineje in ZN, ki so zatrli upornike. V njej je bilo ubitih najmanj 200.000 ljudi, uporniki, ki naj bi jih obo-roževal, uril in nadziral Taylor, pa so v njej novačili številne otroške bojevnike.
Bolgari odpisali dolg Libiji
SOFIJA - Bolgarska vlada se je po nedavni izpustitvi bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika odločila za odpis dela libijskega dolga iz socialističnih časov v vrednosti 41 milijonov evrov. Denar bo šel v mednarodni sklad Bengazi za žrtve okužbe z virusom HIV, zaradi česar je bilo obsojeno omenjeno zdravstveno osebje. Bolgarski premier Sergej Stanišev je odpis dolga napovedal pred približno dvema tednoma. Ob tem je dodal, da odpis dolga ne bi bil odkupnina ali priznanje krivde, ampak le poteza, storjena iz humanitarnih razlogov.
Lukašenko bo plačal plin
MINSK/BRUSELJ - Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je napovedal, da bo njegova država v prihodnjih dneh plačala460 milijonov dolarjev vreden plinski dolg Rusiji. Lu-kašenko je ukazal zbrati potrebna sredstva iz vladnih rezerv. Če bo Be-lorusija izplačala denar, bi s tem najverjetneje preprečila z ruske strani napovedano znižanje obsega dobave plina. Vendar bi takšen strošek skoraj popolnoma izpraznil vladne finančne rezerv. Evropska komisija je medtem sporočila, da namerava zaradi najnovejšega rusko-beloruskega spora glede dobave plina prihodnji teden sklicati sestanek t. i. koordinacijske skupine za plin. Bruselj je že v sredo zvečer aktiviral tehnično mrežo informatorjev EU za zgodnje opozarjanje (NESCO) na področju zanesljive oskrbe z energijo.
Globa za British Airways
LONDON - Britanski in ameriški pristojni organi so v sredo britanski letalski družbi British Airways naložili skoraj 550 milijonov dolarjev kazni zaradi kartelnega dogovarjanja. V družbi so priznali, da so se s tekmecem Virgin Atlantic med avgustom 2004 in januarjem 2006 dogovarjali o dvigu cen letalskih vozovnic z dodatkom za gorivo. Družba British Airways je prejela kazen v višini 246 milijonov dolarjev s strani britanskega urada za pošteno trgovino. 300 milijonov dolarjev kazni ji je po zaključku vzporedne preiskave naložilo ameriško pravosodno ministrstvo.
Obrestna mera evra nespremenjena
FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero za območje evra, ki od junija znaša štiri odstotke, pustil nespremenjeno. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je po zasedanju Sveta ECB dejal, da ECB inflacijska tveganja opazuje z »veliko budnostjo«, s čimer je v preteklosti že napovedal zvišanje ključne obrestne mere na naslednjem zasedanju Sveta ECB. To bo potekalo 6. septembra.
AZIJA - Severna Indija in Bangladeš
v monsunskem deževju bežijo v Romunijo 166 mrtvih in 14 milijonov razseljenih
Srbski Romi
BUKAREŠTA - Več kot sto srbskih Romov je v minulih dneh nezakonito prečkalo mejo v sosednjo Romunijo, kjer so medtem že zaprosili za azil, saj naj bi bili v Srbiji žrtev zlorab in napadov, je v sredo sporočila romunska policija. Vodja stranke srbskih Romov Srdjan Šajn je prebeg Romov že potrdil. Pobeg srbskih Romov v Romunijo je nepričakovan predvsem v luči dejstva, da se tudi Romi v Romuniji soočajo z diskriminacijo in živijo v rev-ščini.Kot je povedal Šajn, gre za Rome, ki so pred tem živeli v državah Evropske unije, ob prihodu v Srbijo pa so se soočali s številnimi težavami. Ker so njihovi otroci odraščali v državah EU, niso znali srbskega jezika in so bili zato tarča posmeha, prav tako pa jim niso priznali šolskih spričeval iz drugih držav, je še dodal Šajn.
Srbski Romi so začeli v Romunijo v skupinah od 20 do 30 ljudi bežati pretekli konec tedna. Mejo so prešli v bližini romunske vasi Otelec, kjer je obmejni nadzor zelo slab, saj do imigracij Romov v Romunijo doslej ni prihajalo. »To je nov pojav, da imamo pribežnike iz Srbije,« je poudaril predstavnik policije v Timisoari.
Ob prihodu v Romunijo so nekateri izmed prebež-nikov povedali, da jih je srbska policija pretepala in napadala njihove hiše. Na te obtožbe se predstavniki srbskih policistov še niso odzvali. Romunske oblasti so jih namestile v begunske centre po državi. (STA)
NEW DELHI - Nenavadno močno monsunsko deževje je opustošilo sever Indije in sosednji Bangladeš in zahtevalo življenja najmanj 166 ljudi. Med tokratnim monsunskim obdobjem je domove zapustilo okoli 14 milijonov Indijcev ter pet milijonov ljudi v Bangladešu, visoke vode pa so odplavile tudi kmetijske pridelke.Dežev-je je najbolj prizadelo indijske zvezne države Bihar, ki je druga najgosteje naseljena indijska zvezna država, Utar Pradeš in Assam, reke pa so preplavile tudi bregove rek v sosednjem Bangladešu.
Zaradi poplav je brez strehe nad glavo v Indiji in Bangladešu ostalo okoli 17 milijonov ljudi, v Indiji je umrlo najmanj 120 ljudi, v Bangladešu najmanj 46. Predstavnik indijskih pristojnih oblasti je medtem povedal, da je tokratno monsunsko deževje v omenjenih državah močnejše od preteklih let, osrednjo Indijo pa je doletelo le neznatno deževje.
Od začetka monsunske dobe v juniju je v Indiji po podatkih tamkajšnjih oblasti umrlo okoli 500 ljudi, lokalni mediji pa omenjajo celo okoli 750 smrtnih žrtev.
Tako izgleda naselje Kolanpaar v severovzhodni Indiji
ansa
1 2 Petek, 3. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
DOBERDOB - Vizintin in Ret z okoljskima odboroma o problematiki ceste skozi Dol
Zaradi rastočega števila nesreč nujna prepoved tovornega prometa
Župana bosta na pristojne oblasti naslovila pisno zahtevo po takojšnjem sestanku in ukrepu
»Na cesti skozi Dol, Štivan in Sesljan beležimo rastoče število prometnih nesreč, ki jih povzročajo težka vozila. Položaj se je v primerjavi s preteklostjo dodatno poslabšal, krajani so zaskrbljeni zaradi varnosti in akustičnega onesnaževanja. Zato bova vno vič na slo vi la pis mo pris toj nim ob las tem, v ka te rem bo va vpra ša la za sestanek in zahtevala prepoved tovornega prometa.« Doberdobski župan Paolo Vizintin in župan občine Devin-Nabrežina Giorgio Ret sta na sredinem srečanju s predstavniki krajevnih okoljskih odborov sklenila, da bosta še naprej vztrajala pri zahtevi vzpostavitve pre po ve di to vor ne ga pro me ta na cesti, ki pelje skozi Dol, Štivan in Sesljan. Pred približno enim mesecem sta se župa na že obr ni la na go riš ke ga in tržaškega prefekta s pismom, odziva pa zaenkrat ni bilo.
»Sedaj je v pripravi pisna zahteva po skli cu se stan ka, ki jo bo mo po -slali na deželo FJK, družbi ANAS, obema prefektoma ter predsednikoma goriške in tržaške pokrajine. Ob pismu jim bo mo po sre do va li tu di do ku -mentacijo in fotografije, ki sta jih zbrala okoljski odbor iz Devina-Na-brežine in doberdobski odbor Okolje 2000,« je povedal Vizintin, ki je v sredo zvečer sklical sestanek z Retom na se de žu ob či ne Do ber dob. »Opa ža mo, da so prometne nesreče, ki jih povzročajo tovornjaki, vedno bolj pogoste. Kritične točke so predvsem v bližini mos ta nad že lez ni co, na kri ži šču pri Štivanu med državnima cestama 55 in 14 ter v središču Sesljana. Zlasti pri prvih dveh pride večkrat do hudih nesreč,« je povedal Vizintin in podčrtal: »Pred nedavnim je bil motorist v promet ni ne sre či ob no go, na kri ži šču v Štivanu pa se težka vozila mnogo krat le za las izognejo pravim katastrofam. K sreči ni prišlo do smrtnih nesreč, po lo žaj pa nas ze lo skrbi. Za to zah te -va mo pre po ved pro me ta tež kim vo zi -lom, ki bi se morali v tem primeru posluževati avtoceste. Med drugim imajo ti pra vi co do po vra či la cest ni ne.«
Vi zin tin se je v sre do sre čal tu di z osebjem tehničnih uradov goriške pokrajine in doberdobske občine, s katerimi je preučil možnost namestitve dveh semaforjev ob prometnih vhodih v Doberdob. »Pred koncem leta bomo postavili semafor na križišče pri knjižnici in na križišče pred bivšo lekarno. Tako želimo omejiti hitrost vozil in zagotavljati varnostne pogoje učencem, šolskemu osebju ter vernikom, ki zahajajo v cerkev,« je raz-lo žil Vi zin tin in do dal, da bo na lož ba za namestitev semaforjev znašala približno 10.000 evrov. »Na področju pro me ta gre še do da ti, da bo go riš ka pokrajina po vsej verjetnosti sprejela tudi predlog prepovedi vožnje tovornjakov po pokrajinski cesti, ki teče skozi center Doberdoba,« je zaključil Vi zin tin.
Aleksija Ambrosi
Tovornjaki so na cesti, ki teče skozi Dol, Štivan in Sesljan, pogosto vzrok prometnih
bumbaca
TRŽIČ - V sredo ponoči nasilje med mladimi v bližini stolnice
Pretepli dva mladoletnika
26-letnik in 18-letnik sta ju po izhodu iz lokala napadla s palico - Žrtvi bosta okrevali v nekaj tednih
SLAP PRI VIPAVI - Razstava fosilov
Utrinki iz življenja pred 55 milijoni let
Na Slapu pri Vipavi so konec prejšnjega tedna, ob krajevnem prazniku, odprli zanimivo razstavo okamenin z naslovom Življenje na Slapu pred 55 milijoni let. Na ogled je štirideset eksponatov z okrog 300 fosili. Posebnost razstave je v dejstvu, da so fosili z ožjega območja Slapa, vasi, ki leži samo nekaj kilometrov od Vipave, na flišnatem območju, odkrili pa so jih med urejanjem ceste.
Še do pred nekaj desetletji je veljalo posplošeno mnenje, da je v flišnatih plasteh, ki so nastale v mlaj ši ge o loš ki do bi, raz me ro ma malo okamenin. Iz številnih najdb na območju Brd, kjer je znano nahajališče pri Vipolžah in v Vipavski dolini ter na Koradi dokazujejo, da temu sploh ni tako. Ob urejanju novih vinogradov in sadovnjakov, gradnji hiš in obsežnejših zemeljskih
delih prihaja vedno znova do zanimivih odkritij, ki postopoma dopolnjujejo dosedanje vedenje o življenju in dogajanju v prostoru, ki mu danes pravimo naša ožja domovina.
Razstavo je postavil ajdovski raziskovalec in zbiratelje fosilov Stanislav Bačar, s sodelovanjem Goriškega muzeja ter najvišjih institucij na področju paleontologije in geologije, Paleontološkega instituta Ivana Rakovca ter katedre za Paleontologijo in in geologijo Univerze v Ljubljani. Predstavniki omenjenih usta nov so se tu di ude le ži li slo ves -nosti ob odprtju, ki je na Slapu pri Vipavi potekala konec prejšnjega tedna. Razstava, ki so jo priredili v prostorih Krajevne skupnosti oziroma nekdanje osnovne šole, bo na ogled še jutri in v nedeljo, morda pa jo bodo organizatorji podaljšali tudi do ponedeljka.
Napadli in pretepli so ju s palico samo zato, ker sta jih pozvala, naj ne nadlegujejo starejšega občana. Mladoletnika iz Škocjana, ki sta bila žrtev nasilja v sredo ponoči v bližini stolnice sv. Ambroža v Tržiču, sta morala po dogodku v tr-žiško bolnišnico San Polo, k sreči pa bosta okrevala v nekaj tednih.
Do nasilnega izgreda je prišlo okrog 23.40 v ulici Rosselli v Tržiču. 17-letni E.V. in 15-letni G.M. iz Škocjana sta se sprehajala v spremstvu prijateljev, ko sta opazila starejša fanta, ki sta s skupino mlajših prijateljev kričala in motila mimoidoče. Starejši moški jih je pozval, naj nehajo, v odgovor pa sta ga 26-letni M.T. iz Genove in 18-letni M.C. iz Neaplja začela porivati. E.V. in G.M. sta priskočila starčku na pomoč, ker pa se je le-ta oddaljil sta s svojimi prijatelji odšla v bližnji lokal. Ob izhodu je skupina ponovno šla mimo stolnice, tu pa sta še vedno čakala M.T. in M.C. s prijatelji. Začeli so se prerekati. 15-letnega G.M. so nasilneži napadli s hrbtne strani z leseno palico in mu zadali vrsto udarcev, 17-letni-ku pa so s klofuto zlomili kar dva zoba. Prepir je opazil policist v civilu, ki je poklical kolege. Le-ti so takoj posredovali na kraju s karabinjerji, mestnimi redarji in osebjem službe 118, kije mladoletnika odpeljala v bolnišnico. M.T. in M.C. sta bila prijavljena sodnim oblastem.
Občina za čistočo mesta
Goriško odborništvo za okolje je včeraj v mestnem središču postavilo napisa, ki opozarjata na prepoved odlaganja odpadkov. Prvi se nahaja v bližini križišča med ulicama Brass in Ascoli, drugi pa med ulicami del Santo in Formica. »Obe točki sta namreč večkrat izgledali podobni odlagališčem,« je povedal odbornik Del Sordi in dodal: »Namestili bomo tudi napise, ki bodo osveščali o načinu odnašanja velikih odpadkov in suhih odpadkov. Po informativni fazi bomo poskrbeli tudi za nadzor na nekaterih območjih.« Odbornik je povedal, da so napis namestili tudi v bližini ekološkega otoka v Stražcah, nekaj dodatnih košev za odpadke pa so postavili v ljudskem vrtu.
Zmagal 10.000 evrov
V baru Fontana pri sv. Ani si je srečnež s sistemom »Gratta e vinci« zagotovil 10.000 evrov. Lastnik kavarne, v katerem se je v zadnjih mesecih veselilo več navdušencev iger na srečo, je povedal, da je dobitnik potrošil le en evro.
Motorist ranjen v nesreči
Motorista so odpeljali v tržiško bolnišnico, njegovo zdravstveno stanje pa naj ne bi bilo hudo. Včeraj popoldne je med ulicami I Maggio, San Vito in Invalidi del Lavoro v Tržiču prišlo do nesreče, v kateri je lažje poškodbe utrpel 23-letni S.B. iz Gradišča. Avtomobil znamke fiat bravo, za volanom katere je sedel 27-letni Mohammad Shahi-dullah iz Bangladeša, je vozil v smeri iz Tržiča iproti Ronkam. Na križišču seje ustavil, da bi zavil levo v ulico Invalidi del lavoro, zaradi gostega prometa pa se več minut ni mogel premakniti iz sredine križišča. Pri tem je avtobus, ki je bil namenjen iz Ronk v Tržič, ustavil in dal prednost 27-letniku iz Bangladeša, pri tem pa je avtobus prehitel S.B. z motorjem in trčil v avto znamke fiat. Motorist je padel na asfalt in drsel več metrov. Na kraju je posredovalo osebje rešilne službe 118, na pomoč pa so priskočili tudi gasilci in mestni redarji.
Varnost pri nakupu pohištva
Na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici sta včeraj Zveza trgovinskih zbornic FJK in zveza Federmobili podpisali sporazum, ki bo zagotavljal varnost potrošnikov pri nakupu pohištva. Ob predsedniku goriške Trgovinske zbornice in obenem predstavniku deželne zveze Emiliu Sgarlati so bili pristoni tudi predstavniki goriške zveze ASCOM, predsednik zveze potrošnikov ADOC Ugo Previti, predstavnik deželnega združenja Confcommercio Alberto Marchiori in predstavnik združenja Federconsumatori Edo Billa.
Razstava Piranesi podaljšana
Iz Pokrajinskih muzejev sporočajo, da bo razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila, ki je na ogled v palači Attems-Petzenstein na trgu De Amicis v Gorici, podaljšana do 15. septembra.
Koncert v centru Gradina
Drevi ob 21. uri bo v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu na sporedu koncert dua kitaristov Harduo, ki ga prirejajo v okviru mednarodnega festivala V zvokih krajev.
G
BANCA MANZANO
CREDITO COOPERATIVO
Spoznajte nas osebno!
Danes, petek 3. avgusta, ob 17.00 uri vabljeni na otvoritev prve banke
v
v Steverjanu (na Bukovju)
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 3. avgusta 2007
13
NOVA GORICA - Prepoved kajenja pred vrati
Gostince skrbi beg obiskovalcev
S prostori za kadilce ne bodo razpolagali vsi lokali
V	nedeljo, 5. avgusta, začne v Sloveniji veljati popolna prepoved kajenja v vseh javnih prostorih. Od ponedeljka dalje si kadilci ne bodo smeli več prižgati cigaret ob kavici, saj bodo v tem primeru plačali denarno kazen v višini 125 evrov. Zakon dovoljuje posebne kadilnice, ki lahko obsegajo največ 20 odstotkov površine lokala, iz katere ne sme uhajati dim in v kateri ni dovoljeno jesti ali piti. Slovenski trg so preplavile ponudbe, gostinci pa večinoma še ne vedo, kaj bodo storili.
V	igralnici Paquito v Volčji Dragi je lastnik Davorin Lozej ogorčen. Kot pravi, so do zdaj gostje v salonu kadili in nekadilcev to ni motilo, saj imajo vrhunsko urejeno zračenje. Nekaj gostov je celo napovedalo, da bodo obiskovali igralnice na Hrvaškem, saj si zabave brez cigarete ne predstavljajo. »Slovenci smo kot ponavadi poslušni in naredimo vse, kar nam rečejo,« pravi Lozej in nadaljuje: »Tudi v Ameriki so uvedli prepoved kajenja, vendar se v igralnicah kadi.« V Pa-quitu bodo kot kaže uredili komoro za kadilce, vendar se lastnik, kot pravi, ne slepi. Ta ne bo rešila problema. V največjem in skoraj edinem plesnem lokalu v Novi Gorici Marcu Polu pa pravijo, da kadilnic ne bodo urejali. Razmišljajo, da bi na vrt postavili grelce, ki bi kadilce greli v zimskem času. Tudi v restavracijah se bojijo zmanjšanega obiska. Veliko gostov iz Italije se je za slovensko gostilno odločilo prav zaradi možnosti cigarete po večerji. Ankete na spletu in po medijih kažejo, da večina Sloven-
Od ponedeljka dalje si kadilci ne bodo smeli več prižgati cigaret v javnih prostorih
sj
cev zakon podpira, čeprav je naša anketa med mimoidočimi in gostinci pokazala, da ni tako. Polovica se jih z zakonom ne strinja in to razume kot omejevanje osebne svobode. »Plačujem davke, sem pred upokojitvijo in izpolnjujem vse državljanske dolžnosti,« nam je povedal gospod v slaščičarni in nadaljeval: »To, da mi bodo prepovedali cigareto ob jutranji kavi, obred, ki ga ponavljam že leta, je nezaslišano.«
Saška Jug
Mladoletnik se je utopil
Po tragični smrti šestnajstletnice iz Ljubljane, ki je v sredo izgubila življenje na grebenu med Rodico in Črno prstjo, je še istega dne kot strela udarila vest o pogrešanem sedemnajstletnem mladeniču iz Tolmina, ki so ga v večernih urah našli utopljenega. Gašper Ščančar se je s prijatelji udeležil zabavno kulturne prireditve Sajeta na sotočju v Tolminu. Ko se je okrog dveh zjutraj poslovil od prijateljev, se je za njim izgubila vsaka sled. Istega dne ob 20. uri so ga našli utopljenega.
Zasegli lovsko puško
V sredo so policisti mejne policije iz Vrtojbe zasegli 59-letnemu državljanju Italije lovsko puško in zoper njega uvedli hitri postopek pri prekrškovnemu organu. 59-letnik je iz Italije v Slovenijo vstopil na mejnem prehodu Štandrež Vrtojba. Policistu, ki je opravljal kontrolo, je prijavil dve lovski puški, za katere je imel dovoljenje. Policist pa je nato v prtljažniku našel še eno puško, ki je moški ni prijavil, prav tako zanjo ni posedoval ustreznih listin.
Zvitek marihuane
Mirno so kadili svoj »joint« na griču v bližini osrednjega mestnega trga v Tržiču, pri tem pa niso opazili ka-rabinjerjev. Trojico je osebje tržiške-ga poveljstva v torek popoldne zasačilo pri kajenju zvitka s prepovedano snovjo. Fantje so sedeli na travi in kadili, ko so zagledali sile javnega reda pa so zvitek vrgli med grme. Karabinjerji so ga našli brez velikih težav in prijavili mladeniče goriški prefekturi. Na domu enega izmed njih, ki je bil prijavljen zaradi preprodaje, so našli tudi tri grame hašiša, pet gramov marihuane in 30 zrn indijske konoplje.
NOVA GORICA - Vseslovenska kampanja
Občina bo sprejela izjavo o negojenju GSO
V jeseni bo slovenski državni zbor obravnaval predlog zakona o soobstoju genetsko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, medtem ko je Inštitut za trajnostni razvoj v aprilu začel vseslovensko kampanjo za ustanavljanje območij - občin brez gensko spremenjenih organizmov (GSO) oziroma rastlin. Z njo se je Slovenija vključila v evropsko kampanjo, ki teče že dobro leto dni; po vsej Evropi je že prek 4500 občin in 174 regij brez GSO. Do konca julija je po podatkih Inštituta za trajnostni razvoj izja-
vo o negojenju GSO sprejelo že 28 slovenskih občin. Med njimi so štiri primorske, in sicer Bovec, Tolmin, Cerkno in Komen. Izjave v postopku sprejemanja imata še Kobarid in Ajdovščina, v postopku razglasitve pa je novogoriška občina. »Glavni namen kampanje je spodbuditi javno razpravo o problematiki rabe GSO v kmetijstvu in hrani ter povečati ozaveščenost javnosti, pa tudi vplivati na politike in vlado, da se ustrezno opredelijo do rabe in gojenja GS rastlin,« sporočajo iz inštituta. (km)
PEVMA - Začetniški tečaj kajakaštva pod okriljem KK Šilec
Šilci so osvojili Sočo
Aldo Rupel uči osnov rečnega čolnarjenja skupino mlajših in starejših navdušencev
Lahko bi rekli, da so šilci osvojili Sočo. Te dni poteka namreč pod okriljem KK Šilec iz Gorice začetniški tečaj kajakaštva, za katerega velja precejšnje zanimanje. Lahko bi rekli, da je manjša nezgoda, o kateri smo pisali prejšnji teden, še dodatno vzbudila zanimanje za pobudo. Mladim, ki so želeli spoznati športno panogo, so se priključili tudi starejši, saj je rečno čolnarjenje primerno za vse.
Tečaj poteka v neposrednem stiku z naravo, ki je ob soški strugi bujna: z vodne gladine kajakaši skoraj ne opazijo, da veslajo v bližini mestnega središča. Vožnja s kajakom je v takem okolju prijetna in osvežujoča. To so opazili tudi sami tečajniki, ko so prenašali kajake s parkirišča pred pevmskim parkom do reke. Tam zgoraj je vročina neznosna, ob Soči pa je veliko bolj prijetno. Na-tikanje rešilnega jopiča, ki je obvezen, vstopanje v kajak in izstopanje iz njega ter razni načini veslanja, vijuganja in zaviranja čolna so glavne prvine, ki jih mora kajakaš obvladati. Osnove športa nudi tečajnikom profesor Aldo Rupel, ki jim tudi skuša vcepiti samozavest, da premagajo strah pred vodo, posebno še, če je ta nekoliko bolj deroča. Teča-
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MEDEOT-GABBI (PRI MOSTU), ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481-410701.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprto. CORSO: zaprto.
PRI SKUPNOSTI ARCOBALENO
21.00 »Una scomoda verita«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fe-nice«.
Dvorana 2: 20.15 - 22.15 »The pro-tector«.
Dvorana 3: 20.10 - 22.10 » Fear-less«.
Dvorana 4: 20.00 - 22.20 »Le vite degli altri«.
Dvorana 5: 20.15 - 22.10 »Havoc -Fuori controllo«.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so v prostorih pokrajinskega šolskega urada v Gorici objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Gorici.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Kranj in Radovljico odpeljal prvi avtobus v soboto, 4. avgusta, ob 5.45 iz Jamelj s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato izpred Pevmskega mosta (pri vagi), iz Podgore (pred spomenikom in telovadnico) ter iz Štandreža (pri cerkvi). Udeleženci so naprošeni, da čim prej poravnajo akontacijo 20,00 evrov. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list.
KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481-530927.
PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šuma-dijo; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta.
¿j Čestitke
Dragi IZTOK DEVETAK, za tvoj 40. rojstni dan ti želimo iz srca vse najboljše in da bi bil vedno tako priden mama, sestra Isabella s Fabiom ter Davide in Martin, ki ti pošiljajo 40 poljubčkov.
Ü3 Obvestila
ja se lahko udeležijo vsi, ki bi radi spoznali lepoto tega športa. Zbirališče je na plavajočem pomolu, ki ga upravlja društvo Šilec, prijava k vadbi pa je možna tudi pri članih druš-
tva. Le-ti imajo imajo tudi na razpolago nekaj čolnov, vesel in rešilnih jopičev. Voljo do veslanja pa morato prispevati tečajniki sami.
(vip)
ATER goriške pokrajine obvešča, da bodo uradi na korzu Italia 116 v Gorici zaprti 13. in 14. avgusta.
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 5. avgusta, ob 13. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo
v mesecu avgustu društveni sedež na Korzu Verdi 51/int. v Gorici zaprt.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane na tradicionalno srečanje Društev upokojencev Primorske, ki bo v soboto, 25. avgusta, pri starem gradu v Vipolžah v Goriških Brdih od 10. ure dalje. Prevoz z lastnimi sredstvi. Obvezna prijava do 20. avgusta na tel. 0481-390688.
MLADINSKI DOM obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. št. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta do 13. avgusta.
OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica -Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800955957.
V	GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v
Gorici bo do 5. avgusta na ogled prodajna razstava dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAn-tica 2007.
ŠAGRA SV. ROKA v Podturnu bo od 4. do 16. avgusta. Ob glasbi raznih skupin bosta v nedeljo, 5. avgusta, in v četrtek, 16. avgusta, tudi tomboli.
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta. Od 20. avgusta bo tajništvo odprto od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poleno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 27. do 31. avgusta. Informacije na tel. št. 081-531508 od 10. do 12. ure.
0 Prireditve
CENTER GRADINA V DOBERDOBU:
v petek, 3. avgusta, ob 21. uri koncert skupine Harduo v sklopu niza Med zvoki krajev.
»MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Cavour) »Onde Me-diterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazia-nija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; v soboto, 4. avgusta, morska baklada na pristanišču Nazario Sauro (ob slabem vremenu v soboto, 11. avgusta).
LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIA-
NA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču, v soboto, 4. avgusta, ob 18. uri. Predstavili bodo literarno dejavnost tržaškega avtorja Maura Covacicha. Z njim se bo pogovarjal univerzitetni profesor Fabrizio Meroi.
V	PALAČI TORRIANI v Gradišču bo v soboto, 4. avgusta, ob 21. uri koncert dvorne glasbe skupine Karmi-na iz Prage.
V	PARKU CORONINI v Gorici bo v sodelovanju z združenjem Inter-musica v sredo, 8. avgusta, ob 18. uri koncert z naslovom Glasbe in legende iz Prage; informacije na tel. 0481-533485.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 10.00, Mario De-cleva iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Spineo za upepelitev.
14
Petek, 3. avgusta 2007
ITALIJA
/
BOLOGNA - Komemoracija žrtev atentata na železniški postaji
Svojci zadovoljni z odpravo državne tajnosti
Z govorniškega odra obtožba, da v parlamentu sedijo »prijatelji teroristov«
BOLOGNA-Svojci žrtevpokolov so hvaležni za reformo državne tajnosti, ki je bila skupaj z reformo varnostno-obvešče-valnih služb odobrena v senatu, vendar se njihova ogorčenost še ni polegla. Paolo Bo-lognesi, predsednik združenja 2. avgust 1980, je z govorniškega odra na včerajšnji komemoraciji žrtev pokola na bolonjski železniški postaji navedel razloge, ki še vedno razburjajo svojce žrtev atentata izpred 27 let. »V parlamentu sedijo prijatelji teroristov, ki imajo velika in močna sredstva. V Italiji vlada v tem trenutku ozračje izredne popustljivosti do tistih, ki so zakrivili teroristična dejanja,« je dejal Bolognesi in ob tem izrecno navedel Scalzoneja, Battistija, Renata Curcia in Maria Tutija.
Udeležencem komemoracije so poslali priložnostna sporočila predsednik republike in oba predsednika parlamentarnih zbornic, medtem ko se je premier Prodi nenapovedano in v družbi ministra za delo Damianija svečanosti tudi udeležil. V svojem nagovoru je zagotovil, da Italija tega pokola ne bo pozabila, in pozval k iskanju resnice in ne maščevanja.
Svojci žrtev pred spominsko ploščo na bolonjski železniški postaji
ansa
PARLAMENT
Dodatni davčni priliv
Vlada prejela zaupnico za razdelitev »zakladka«
RIM - S sedmimi glasovi (161 za, 154 proti in eden vzdržan) je Prodijeva vlada včeraj v senatu dobila svojo 21. zaupnico, s katero si je zagotovila sprejetje odloka o porazdelitvi dodatnega davčnega priliva, t.i. zakladka, odloka, ki bi sicer zapadel 31. avgusta. Tokratno glasovanje v senatu ni povzročilo običajnih napetosti, k čemur je pomagala tudi odsotnost dveh opozicijskih senatorjev. Prav tako ni vplival na izid negativni glas senatorja Andreottija, ki je jezen na Prodija zaradi njegovih besed o Cerkvi in davkih, medtem ko se je senatorka Rita Levi Montalcini glasovanja udeležila, čeprav bi bil izid pozitiven tudi brez treh glasov dosmrtnih senatorjev (Ciampi, Cossi-ga in Pininfarina so bili odsotni).
Zakon določa porazdelitev dodatnega davčnega priliva v vrednosti 4,1 milijarde evrov za letošnje leto in 1,5 milijarde za prihodnje leto. 900 milijonov evrov letos in 1,5 milijarde prihodnje leto bo namenjeno za zvišanje najnižjih pokojnin, za odkup univerzitetne diplome v pokojninske namene in za zaokroženje skrbstvenih prispevkov. Letos se bodo pokojnine zvišale z en-
kratnim prispevkom v novembru ali decembru, in sicer v znesku med 262 in 392 evrov. Prihodnje leto pa se bo zvišanje gibalo med 336 in 504 evri letno, prejelo pa ga bo okrog tri milijone upokojencev.
Druga določila novega zakona zadevajo davek na dodano vrednost IVA za podjetniška vozila oziroma povračilo tega (nezakonitega) davka tistim, ki so ga plačali; razširitev znižanja davčnega pritiska na banke in zavarovalnice (to bo državo stalo 936 milijonov evrov); ublažitev t.i. sektorskih študij za določevanje davčnih obveznosti samostojnega dela; odmrznitev olajšav za podjetja (2,3 milijarde evrov); lokalne uprave, ki bodo lahko uporabile del upravnih preostankov (300 milijonov občine in 70 milijonov pokrajine); varnost, za katero bo na voljo 100 milijonov evrov, od tega 20 za gasilce; vojaške misije v tujini (26,8 milijona evrov); javne gospodarske družbe (železnice, pošta, Anas, Anav), ki bodo prejele dodatnih skoraj 1,6 milijona evrov za delovanje, investicije in poravnavo izgub. V zakonu so še postavke za šolo, ministrstva, civilno zaščito itn.
WELFARE
Epifani je pristal na sporazum
RIM - Sindikat Cgil bo podpisal sporazum z vlado o reformi socialne države, vendar ohranja »metodološke zadržke«, zaradi katerih sporazuma ni podpisal skupaj z drugimi sindikati. Generalni sekretar največjega italijanskega sindikata Guglielmo Epifani je to včeraj pisno sporočil predsedniku vlade Prodiju, v pismu pa med drugim opozarja, da sporazum »na nekaterih specifičnih, a pomembnih področjih določa neustrezne in kontradiktorne rešitve«. Pri tem se Epifani nanaša predvsem na politike za delo in na njihove učinke na delovne pogodbe, konkretno pa obsoja dejstvo, da je bila »iz sporazuma brez razloga izključena preureditev kmetijskega socialnega zavarovanja«, in da ima davčna razbremenitev nadurnega dela zua posledico to, da »postane nadurno delo cenejše od rednega dela«. Na koncu pa je Epifanijeva ocena celotnega sporazuma vendarle pozitivna.
ALITALIA
Preiskava o nihanju cene delnic
RIM - Rimsko državno prav-dništvo je odprlo preiskavo o velikih borznih nihanjih, ki jih je v preteklih dneh doživela delnica Alita-lie. Preiskava se je začela že pretekli teden, in to na osnovi časopisnih novic, kar pomeni, da ni posledica ovadbe, ki jo je na isto temo vložila Severna liga. Kot je izvedelo, je sodni fascikel še brez preiskovanih oseb in hipotez o vrsti prestopka, vendar preiskovalci domnevajo, da je mogoče šlo za trgovanje na osnovi zaupnih notranjih informacij (insider trading). Preiskovalci želijo tako preveriti, ali je bila delnica Alitalie predmet špekulacij, glede na to, da je 19. julija, po propadu razpisa za privatizacijo letalske družbe, strmoglavila od 0,8175 na 0,7840 evra, in se nato 31. julija ovrednotila na 0,8895 evra. Prav-dništvo je o položaju Alitalie zahtevalo tudi poročilo zavoda Con-sob, ki nadzira kotirane družbe.
RIM - Zakaj predsednik deželnega sveta Apulije zasluži skoraj trikrat toliko kot njegov kolega iz Umbrije? In zakaj mora imeti deželni svetnik v Markah neobdavčeni paket dnevnic in povračil, ki je trikrat nižji pod tistega, ki pripada njegovemu kolegu v Piemontu?
Kot ugotavlja Gian Antonio Stella, ki v Corriere della Sera nadaljuje svoje raziskave o potrati javnih uprav, se taka vprašanja porajajo tistemu, ki si ogleda primerjavo med proračuni dvajsetih italijanskih dežel. Gre za eklatanten dokaz, da je prozornost srž vsake možne reforme. Ključna izhodiščna točka za razumevanje tega, kako so bili avtonomija, federalizem in zdravo načelo sub-sidiarnosti s strani številnih deželnih skupščin interpretirani kot nezdravo vabilo, naj vsak dela tako, kot se mu zdi. Vsak zase. Do absurda, da deželna skupščina Doline Aosta glede na število prebivalcev stane 22-krat več kot deželni svet Lombardije.
Vsi ti podatki, do nedavnega ne-
urejeni, neusklajeni in težko primerljivi, so končno dosegljivi po internetu. Vsi si jih lahko ogledajo na spletni strani konference avtonomnih dežel in pokrajin. Podatki sicer niso popolni, kajti vse uprave niso izpolnile vprašalnikov, kijih je pripravilo predsedstvo konference. Manjkajo na primer podatki o zasedanjih deželnih svetov, o času trajanja plenarnih zasedanj in sestankov komisij, za dežele Molize, Kalabrija in Kampanja. In še veliko drugega.
Prizadevanja deželnih svetov, ki jih koordinira predsednik skupščine Furla-nije-Julijske krajine Alessandro Tesini, je ne glede na njihovo politično barvo treba vendarle priznati. Že zato, ker lahko državljani prvič primerjajo, računajo, razumejo... in se seveda tudi jezijo.
Kje je razlog, če navedemo konkreten primer, da znaša osnovna pokojnina deželnih svetnikov Molizeja, Emili-je-Romagne, Ligurije, Veneta ali Mark le 65 odstotkov tiste, ki jo prejemajo parlamentarci, medtem ko pokojnine svet-
nikov v Apuliji dosegajo 90 odstotkov, svetnikov na Siciliji in v Furlaniji-Julij-ski krajini pa kar 100 odstotkov parlamentarnih? In prav tukaj se skriva tveganje.
Glede na to, da so podatki zdaj končno na ogled in na presojo državljanov, bi se namreč ti lahko spomnili nanje v trenutku volitev. Zato bi se lahko politiki odločili za korak nazaj in se spet zaprli v svoje trdnjave, obdane z meglo. Prozornost jim lahko močno škoduje.
Toda ne delajmo si iluzij, daje sedaj vse jasno. Cilj največje možne prozornosti javnih proračunov je še daleč. (Vsicilskemje na primer postavka »nakup knjig, revij in časopisov, tudi po spletu« zapisana na sedmih različnih mestih bilance, zato da 128 tisoč porabljenih evrov ne bi pretirano bodlo v oči.) Dovolj je podatek, da sta celo dve sosednji deželi in politični dvojčici, kot sta Emilija-Romagna in Toskana, konferenci dežel (in ne zoprnim kronistom) posredovali svoje podatke po lastnih kri-
STROŠKI POLITIKE - Po podatkih s spletne strani konference dežel
Nori federalizem dežel
Gian Antonio Stella nadaljuje raziskave o stroških javnih uprav - Skupščina Toskane 10-krat držaja kot Emilije-Romagne
terijih, tako da eni vsebujejo tako pomembno postavko kot so stroški osebja, drugi pa ne. Rezultat: treba se je potruditi in preračunati, da ugotovimo, kako skupščina Toskane, ki ima pol milijona prebivalcev manj, stane skoraj deset milijonov evrov več kot deželni svet Emilije-Romagne.
Da ne govorimo o sicilskem, ki s svojimi skoraj 157 milijoni evrov (vključenih v proračun, vendar jih na spletni strani ne bomo našli) stane toliko, kot deželni sveti Abrucov, Bazilikate, Emi-lije-Romagne, Ligurije in Apulije skupaj. Pa Sicilija ni najdražja, kot bi kdo sklepal, saj stroške deželnega sveta glede na število prebivalcev presegata Sardinija in Tridentinska-Južna Tirolska. Če pri zadnji seštejemo stroške deželnega in obeh pokrajinskih svetov, ki v praksi sovpadajo, pridemo do 52 evrov na prebivalca, kar je sicer še vedno manj kot 169 evrov v Dolini Aosta, medtem ko znašajo stroški deželnega sveta Lombardije 7,59 evra na prebivalca.
Evropska centralna banka
2. avgusta 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 2.08 1.08	
	ameriški dolar	1,3664	1,3663
japonski jen		162,80	161,90
	kitajski juan	10,3461	10,3434
ruski rubel		34,9900	34,9720
	danska krona	7,4414	7,4408
britanski funt		0,67325	0,67460
	švedska krona	9,2325	9,2597
norveška krona		7,9635	7,9930
	češka krona	28,017	28,000
švicarski frank		1,6492	1,6436
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		251,81	252,41
	poljski zlot	3,7905	3,8030
kanadski dolar		1,4444	1,4557
	avstralski dolar	1,5960	1,6049
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lej	3,1745	3,1732
slovaška krona		33,420	33,476
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,6968	0,6967
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		85,73	85,54
	turška lira	1,7476	1,7758
hrvaška kuna		7,3095	7,3150
Zadružna Kraška banka 2. avgusta 2007			
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,38426	1,35584
britanski funt		0,68161	0,66592
	švicarski frank	1,66782	1,6272
japonski jen		168,0205	157,8399
	švedska krona	9,48656	9,03283
avstralski dolar		1,63809	1,56898
	kanadski dolar	1,47386	1,41775
danska krona		7,58366	7,29793
	norveška krona	8,17603	7,80996
madžarski florint		302,892	237,2654
	češka krona	32,2	25,2
slovaška krona		38,4974	30,1284
	hrvaška kuna	7,83436	6,98582
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
2. avgusta 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3869 0,6828 7,552 1,4660 164,70
8,093 9,384 1,6235 7,57
1,3527 0,6660 7,366 1,4299 160,65 1,6286 7,894 9,153 1,5835 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
2. avgusta 2007		
Indeks MIB 30: +0,58		
delnica	cena €	var. %
ALITALIA	0,7955	-3,20
ALLEANZA	9,175	-0,11
ATLANTIA	24,88	+0,85
BANCA ITALESE	15,14	+1,80
BANCO POPOLARE	17,53	+0,57
BPMS	4,62	+0,57
BPM	10,45	+1,62
CAPITALIA	6,935	+1,60
ENEL	7,55	+1,75
ENI	24,98	-1,42
FIAT	20,49	-2,57
FINMECCANICA	22,12	+0,55
GENERALI	29,41	+2,26
IFIL	7,585	-0,73
INTESA	5,525	+0,91
LOTTOMATICA	27,33	+0,59
LUXOTTICA	26,04	-0,53
MEDIASET	7,595	+1,06
MEDIOBANCA	15,33	+1,19
MEDIOLANUM	5,415	+0,31
PARMALAT	2,5	-3,03
PIRELLI	0,798	-2,04
SAIPEM	25,86	+0,23
SNAM	4,1575	+4,43
STMICROELEC	12,56	-0,48
TELECOM ITA	1,962	+2,24
TENARIS	17,03	-2,09
TERNA	2,505	+1,91
UBI BANCA	18,27	+2,22
UNICREDITO	6,255	+2,19
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana
GLEDALIŠČE

GRADEŽ - LagunaMovies
Poletni filmski festival
Svojstveno zastavljena pobuda letos že četrtič - Začetek v nedeljo
Z namenom, da bi se filmsko dogajanje vse bolj navezalo na teritorij, v katerem nastajajo in se razvijajo filmske zgodbe, bo med 5. in 16. avgustom zaživela že četrta izvedba poletnega festivala LagunaMovies. Gradež in bližnji otok Ravaiarina bo-sta tako spet gostila nadvse zanimiv spored filmskih predstav in srečanj z avtorji, ki ga je že četrto leto zapored sestavil sardinski novinar in filmski kritik Sergio Naitza ob sodelovanju s Tržačankama Danielo Vol-pe in Paolo Sain.
Letošnja gradeška prireditev se bo sicer odvijala s podnaslovom »Di vento e di mare«, se pravi v znamenju vetra in morja, dveh značilnosti, ki skozi vse leto zaznamujeta gradeško življenje.
Privlačno celuloidno izložbo bo v nedeljo, 5. avgusta, na otoku Ravaraina otvoril glasbeni večer z naslovom Arie d'anima marina. Protagonisti srečanja bosta Mirco Menna, front man skupine Nuvole pesanti in glasbeni sestav Quattro 20. Ob besedi in glasbi bo tako zaživel nekakšen uvod v letošnji Festival, ki ga bodo sestavljali zapisi Ernesta He-mingwaya, Umberta Sabe, Gian Antonia Stelle, Claudia Magrisa, Predraga
Matvejevica, Melvilla, Homera in drugih ter glasbeni vložki iz Morriconeje-vih, Bacalovih, Nymannovih, a tudi Pi-ovanijevih, Modugnovih in De Andrejevih glasbenih del.
Filmska izložba LagunaMovies je nastala z namenom, da bi približala p-bliko ljudem in krajem, kjer filmske zgodbe tudi nastajajo. In povezava s svetom filmske umetnosti se bo nadaljevala tudi letos. V četrtek, 9. avgusta bo večer posvečen ravno sedmi umetnosti. S podnaslovom Coming soon se bodo za isto mizo znašli Federico Poillucci, predsednik deželne Film Commission, ki bo spregovoril o najno-vejših filmskih produkcijah, nastalih na območju bližnjih pokrajin, režiser Renzo Martinelli, ki se trenutno posveča filmu o bokserju Pri-mu Carneri in tudi stari prijatelj gradeš-kega festivala, igralec Omero Antonut-ti. Večera se bo udeležila tudi igralka goriškega rodu, Anita Kravos, ki je prejšnji teden prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo na poletnem Bimbi belli festivalu Nannija Morettija.
In ravno tako svetu filma bo posvečen tudi večer 14. avgusta, ko se bo v Gradež vrnila Gloria De Antoni, vi-dem-
ska režiserka. Z njo se bo večera udeležil tudi Livio Jacob, direktor huminske kinoteke, ki bo predstavil zadnji režiserkini deli.
A presenečenj s tem še ne bo konec. Nadvse čudovit in sugestiven večer se namreč napoveduje tudi v nedeljo, 12. avgusta, ko bol premiera najnovejšega dela nemškega režiserja Lutza Gregora, Gente nel vento. Filmar je svojo pripoved posvetil trem ženskim zgodbam, ki se odvijajo med Trstom in Slovenijo, Gibraltarjem in Reykjavikom.
Za vse, ki so jim pri srcu neznane zgodbe in zagonetne pripovedi, pa so prireditelji gradeškega festivala priredili tudi večer Relitti e misteri, in sicer v četrtek, 16. avgusta, ko bo predstavljen fik-cijski dokumentarec Freda valle, povzet po uspešnici novinarja in pisatelja Pie-tra Špirita, Un corpo sul fondo.
Med filmom, besedo, glasbo in nepozabnimi gradeškimi sončnimi zatoni, je torej še marsikaj zanimivega in nepoznanega... to nišo skuša zapolniti Lagu-namovies. Informacije in rezer-vacije so na voljo na spletni strani www.lagunamovies.com in na tele-fon-ski številki 0431-898212. (Iga)
_SLOVENIJA_
■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Danes, 3. avgusta ob 19.00, Kidričeva: Zapik SLO: Zverinice iz Rezije, lutkovna predstava z delavnico; ob 20.00 Carpacciov trg, Pristaniška, ploščad pri kopališču: Tatamata, Italija: Hodulje, muzika; ob 21.00 Ploščad pri kopališču: Etno Histria, Glasba in plesi sveta, jam session.
V	nedeljo, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Matita -Matija Solce: Šala.
V	petek, 10. avgusta ob 19.00, Ploščad pri kopališču: Giggio Brunello (I), The big 5 (Zlata Marioneta 2004); ob 21.00 Dvorišče italijanske skupnosti: Koncert Feketeseretlek. LG MATITA - Matija Solce: Male nočne zgodbe, nočna lutkovna predstava.
V	soboto, 11. avgusta ob 21.30, Titov trg: Govindine sanje, Hoduljarji, žon-glerji, mednarodna zasedba.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Jutri, 4. avgusta ob 20.30 / Zaključni koncert ob mednarodnem festivalu operete »Nasvidenje v septembru« z orkestrom gledališča Verdi.
Veliki trg
Danes, 3., jutri, 4. in v nedeljo, 5. avgusta / Rock festival: Delirium, Jethro Tull (cover band), Clive Bunker, New Trolls, O. S. Marco.
V	torek, 7. avgusta / Turbolenti.
V	sredo, 8. avgusta / Firexxpression.
V	petek, 10. avgusta / La Melarancia -Muzikal pod zvezdami.
V	soboto, 11. avgusta / Formula 3 - posvečeno Luciu Battistiju.
V	nedeljo, 12. avgusta / A. M. Buenos Aires - Mednarodni festival tanga.
V	sredo, 15. avgusta / Koncert Novega godalnega orkestra Ferruccio Busoni.
Verdijev trg
Do 13. avgusta / Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe.
V	ponedeljek, 6. avgusta / Tržaško amatersko gledališče.
V	četrtek, 9. avgusta / Mercadonegro.
_SLOVENIJA_
IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
Jutri, 4. avgusta / Tony Cetinski in Se-verina.
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana
Danes, 3. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Silvia Chiesa - violončelo in Maurizio Baglini - klavir.
V	ponedeljek, 6. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa in Klemen Golner - klavir.
V	torek, 7. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Arman.
V	sredo, 8. avgusta ob 20.30. Križanke, Križevniška cerkev / Edita Rando-va - mezzosopran in Vladimir Strnad - klavir.
V	četrtek, 9. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / C. Orff: Carmina Burana.
V	ponedeljek, 13. avgusta ob 20.30,
Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Mojca Zlob-ko Vajgl - harfa.
V	torek, 14. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Johannes Kalpers - tenor, Martin Bruns - bariton in Andreas Frese - klavir.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -
Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta
2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. + + 38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -
Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): od nedelje, 5. avgusta do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«. Občinska umetnostna dvorana: do 16. avgusta od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 razstavlja Villi Bossi. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«.
REPEN
Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:in-fo@kraskahisa.com info@kraskahi-sa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel.
PRIREDITVE
0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
KRMIN
Palači Locatelli: od 8. avgusta (otvoritev ob 21.00), do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega
Petek, 3. avgusta 2007
muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
RAZSTAVE
1 6 Petek, 3. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
ODBOJKA - Od danes do nedelje kvalifikacije v Veroni
Sandra Vitez med izbrankami za grand prix
Danes proti Tajvanu - Odšla bo tudi na azijsko turnejo - V paru s Kubanko Aguero
VERONA - Trener italijanske ženske odbojkarske reprezentance Massimo Barbolini je Kontovelovo odbojkarico Sandro Vitez vključil v dvanajsterico igralk, ki bodo od danes do nedelje v Veroni nastopile na prvi etapi mednarodnega Grand prixa, to je ženske svetovne lige. Na ta prvi pomemben nastop se je ves julij pripravljalo 19 »azzurr«, naposled pa se je trener odločil za dvanajsterico, v kateri so poleg Vitezove še poda-jačici Lobianco in Dall'Igna, centri Baraz-za, Gioli in Guiggi, libero Croce ter tol-kačice Aguero, Ortolani, Del Core, Fio-rin in Secolo.
Za Vitezovo bo ta nastop doslej najpomembnejši v reprezentančnem dresu, saj daleč presega debut na ekshibicijski tekmi All Star v Milanu in sodelovanje na nedavnem turnirju v Alassiu. V samih 12 mesecih se je 20-letna in 188 cm visoka Sandra povzpela do neslutenih višin, najprej kot debitantka v A2 ligi, nato kot ena glavnih protagonistk napredovanja svojega kluba Sassuolo v A1 ligo, nazadnje pa še kot članska reprezentantka.
»Nikoli ne bi bila pričakovala, da bi bo uspelo tako hitro priti v reprezentanco,« je tudi sama presenečena Vitezova.
Italija, ki na svetovni jakostni lestvici zaseda 4. mesto, se bo danes zvečer najprej pomerila z reprezentanco Tajva-na, jutri bo igrala proti Nizozemski, v nedeljo pa še proti Braziliji.
Že v ponedeljek pa bodo »azzurre« odpotovale v Hong Kong, kjer jih konec tedna čakajo tekme proti Kitajski, Dominikanski republiki in Poljski, od 17. do 18. avgusta bodo igrale v Tajvanu proti Kitajski, Braziliji in Dominikanski republiki, če bo šlo vse po načrtih in željah pa bodo od 22. do 26. avgusta v Ningboju na Kitajskem nastopile še na finalni fazi.
»Čeprav lahko trener Barbolini med eno etapo in drugo spremeni postavo, mislim, da bom sodelovala tudi na vseh azijskih etapah grand prixa,« nam je povedala včeraj Vitezova, ki se kajpak izredno veseli vključitve v dvanajsterico. O sebi pravi, da sicer ni v najboljši formi.
»Tu v reprezentanci sem popolnoma spremenila način dela z utežmi in čutim v mišicah precejšnjo utrujenost,« je rahlo zaskrbljena slovenska odbojkarica.
Sandro Vitez čaka ta konec tedna v Veroni doslej najpomebnejši nastop v dresu državcne članske reprezentance
Zanimivo je, da v reprezentanci spet igra kot korektorica, zdi pa se ji, da je v tem času precej napredovala, ker so treningi zaradi kvalitete igralk na zelo visoki ravni. Še najbolj se Sandra veseli tega, da v paru ves čas vadi s Kubanko Taymaris Aguero, eno najboljših igralk na svetu, ki je po poroki pridobila italijansko državljanstvo in bo odslej igrala za Italijo. »Ona ne varčuje z nasveti in je z mano zelo prijazna,« je povedala Vitezova, ki drugače deli sobo s prijateljico iz časov mladinske reprezentance Ortolanijevo. 30-letna Aguero je za Italijo prava okrepitev, za Sandro pa na tem turnirju morda ovira na poti do preboja v začetno postavo, vendar si naša odbojkarica ne dela prevelikih skrbi. »Po potrebi lahko igram tudi na krilu«, je njeno sporočilo za trenerja Barbolinija. Višek reprezentančne sezone bosta nastopa na evrosp-kem pokalu septembra v Belgiji in svetovnem pokalu decemba na Japonskem,
kjer pa naj bi se v reprezentanco vrnile tudi nekatere izmed veterank s Piccini-nijevo na čelu. Še prej (od 2. do 9. septembra) čakajo »azzurre« kvalifikacije za grand prix 2008, že 7. oktobra pa se bo za Vitezovo pričelo prvenstvo A1 lige. »Ne vem, ali me bodo po letošnjem grand prixu še poklicali, želim pa imeti vsaj en teden počitnic, da malce pridem k sebi, saj bo prihodnja prvenstvena sezona zame zelo pomembna.« V Sassuo-lu so ji namreč zagotovili, da bo tudi v najvišji ligi eden od stebrov ekipe. (ak) Tako grand prix v Veroni po Tv Vse tekme se bodo pričele ob 20.30, po satelitski postaji RaiSatSport pa bo v neposrednem prenosu mogoče slediti samo nedeljski tekmi proti Braziliji, medtem ko bo delni prenos današnje tekme proti Tajvanu jutri med 17.30 in 18. uro (raitre), prenos tekme proti Nizozemski pa vedno jutri med 22.30 in polnočjo.
FORMULA 1
Ron Dennis Ferrariju vrača udarec
BUDIMPEŠTA - Čeprav bodo motorji v elitnem avtomobilis-tičnem razredu, formuli 1, spet hrumeli že ta konec tedna v madžarski Budimpešti, pa ni sledu o poletnem zatišju niti v zakulisju hitrega cirkusa. Potem ko je dlje časa duhove burila vohunska afera Stepney in je Ferrari napovedal pritožbo, ker so ekipo McLaren-Mercedes oprostili, pa zdaj britansko-nemško moštvo vrača udarec in trdi, da so si tudi Italijani pomagali na nepravilne načine. Vodja McLarna Ron Dennis je Ferrariju v pismu očital, da namenoma podpihuje vohunski škandal. »Imamo čudovito prvenstvo in bila bi prava tragedija, če bi ga pokvarila dejanja enega Ferrarijevega in enega McLarnovega posameznika, ki sta delovala povsem na svojo pest,« je zapisal Dennis in izrazil trdno prepričanje, da se morajo v prvenstvu for mule 1 boriti na ste zah, ne pa v sodnih dvoranah ali v medijih.
A se Dennis ni ustavil pri teh pojasnilih. Italijanskim tekmecem očita, da so na dirki v Avstraliji zmagali s pomočjo tehničnega pripomočka, ki gaje FIA sicer prepovedala. »Kolikor mi je znano, je Ki-mi Raikkoenen na dirki v Avstraliji zmagal z nelegalnim pripomočkom. Zaradi interesa športa se v McLarnu nismo odločili za pritožbo, čeprav j e bil o očitno, da si j e Ferrari pomagal na nedovoljen način,« je menil Dennis.
Dennis je svoja dirkača, svetovnega prvaka Fernanda Alonsa in vodilnega v SP Lewisa Hamiltona, umaknil v »karanteno«, tako da nista bila na voljo sedmi sili pred začetkom dirkaškega konca tedna v Budimpešti.
SP v Stuttgartu bo
STUTTGART - Stuttgart bo zadnji teden septembra definitivno gostil letošnje svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Odločitev je padla, potem ko so se na izrednem sestanku o organizaciji prvenstva pogovorili predstavniki mesta in kolesarske zveze. Zaradi številnih dopinških škandalov, ki so te dni pretresali kolesarski šport in dodobra zaznamovali letošnjo dirko po Franciji, je Stuttgartu že grozila odpoved prvenstva, a so pristojni organi zdaj vseeno popustili in kolesarjem prižgali zeleno luč.»Stuttgart je pripravljen organizirati letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Za zdaj močno upamo na preobrat v tem športu,« je ob tem povedala ministrica za šport Susanne Eisenmann.
Sloveniji Stankovičev pokal
MACAO - Slovenska moška košarkarska reprezentanca je zmagovalka medcelinskega Stankovičevega pokala na Kitajskem, potem ko je v zadnjem dvoboju brez težav z 78:51 78:51 (19:10, 36:25, 64:40) ugnala Angolo. Točke za Slovenijo so dosegli Čebu-lar 8, Preldžič 5, Čapin 16, Dragič 5, Klobučar 1, Slokar 2, Jagodnik 14, Domen Lorbek 8, Rizvič 8 in Vidmar 11. Pomlajeni slovenski ekipi se bodo v ponedeljek na pripravah v Kranjski Gori pridružili Rašo Nesterovič, Matjaž Smodiš, Jaka Lakovič in Erazem Lorbek.
Marko Milič se vrača
LJUBLJANA - Ljubljanskemu košarkarskemu klubu Unionu Olimpiji se je pridružil slovenski zvezdnik Marko Milič, ki je podpisal enoletno pogodbo. Večkratni povratnik in lanskoletni kapetan, ki je sezono končal v madridskem Realu, bo spet navduševal v zeleno-belem dresu, so potrdili v Olimpiji. Zmajčki so z Mi-ličem dobili veliko okrepitev pod košem in na položaju krila, avtoriteto v garderobi in velik magnet za občinstvo.
Machester krepi obrambo
MANCHESTER - Angleški nogometni prvoligaš Manchester City je močno okrepil obrambne vrste. Potem ko je klubsko vodstvo najprej podpisalo štiriletno pogodbo z 22-let-nim branilcem Javierjem Garridom, se je nekaj ur pozneje varovancem legendarnega Sven-Goerana Erikssona pridružil še hrvaški reprezentančni branilec Vedran Čorluka. Hrvat je podpisal petletno pogodbo.
AKTUALNO - Slovenski trener Srdjan Djordjevič o farmakološki pomoči v športu
»Brez posebne prehrane in legalnih dodatkov ni mogoče doseči vrhunskih rezultatov«
Vsakič ko se v Sloveniji govori o športnem dopingu se pojavi ime Srdjana Djordjeviča, nadvse uspešnega trenerja atletike iz Ljubljane. Na državnem prvenstvu v Novi Gorici je vodil serijo atletinj in nekatere atlete, pretežno iz kluba MASS.
Djordjevič je brez kakršnegakoli obotavljanja odgovoril na nekaj vprašanj in naših hipotez.
Gospod Djordjevič. V Sloveniji vas imajo za apostola farmakološke pomoči pri doseganju športnih rezultatov. Kako reagirate na take ocene?
»S tako oceno se nikakor ne strinjam. Zavedam se, da je nemogoče narediti kak omembe vreden rezultat, če ne izkoristiš tiste možnosti, ki so ti dane znotraj legalnega sistema. Moraš svoje življenje in način kako treniraš popolnoma prilagoditi vrhunskim dosežkom. To pomeni posebno prehrano in posebne športne dodatke, ki so seveda legitimni. In teh je ogromno. To je edina možnost, da si lahko konkurenčen.«
Trenirate večinoma dekleta. Kaj je na njihovem specialnem menuju? Na mitingu v Trstu ste na primer uro pred
tekmo dekletom razdeljeval neke tablete.
»Dekleta imajo po naravi večji odstotek maščobnega tkiva kot moški. To pomeni, da morajo bolj paziti na prehrano kot fanti. Pri skakalkah in šprinterkah je zelo pomembno, da nimajo nobene odvečne teže. In zato se moraš držati določenih principov. Kar zadeva te preparate pa tako... kaj naj bi sploh jemale punce? Predvsem je pomembno, da jemljejo tako imenovane energetike. To so snovi, ki vsebujejo hitro delujoče ogljikove hidrate in druge sestavine, ki imajo za osnovo kreatin. Ta zadeva je dovoljena in pomaga, da premagajo več zaporednih intenzivnih naporov.«
Izmed atletov, katere ste trenirali, sta bila dva ulovljena, vendar nato oproščena. Omenim na primer Boruta Bilača.
»Bilača sem treniral in je bil oproščen. Glede Saše Prokofijev pa je informacija netočna. Trening z njo sem vodil le dvakrat in to, ko mi je bila zaupana štafeta državne reprezentance.«
Se recimo lahko nekaj takega po-
Jolanda Čeplak padla na kontroli dopinga
novi v sredi vaše skupine?
»Da razčistim najprej zadevo o Pro-kofijevi. Nikoli je nisem treniral posamično z izjemo enkratne skupne vadbe štafete. Na splošno smo trenerji v bistvu pod enakim
pritiskom kot atleti. Razlika je v tem, da trenerji nikoli ne morejo vedeti kaj počnejo atleti. To je nemogoče. Obsojeni smo, da zaupamo športniku s katerim delamo. Rekel bi, da smo zato v slabšem položaju. Če človek nekaj zavestno naredi, pač naredi. Če pa stvari ne poznaš, ker ne moreš vsega vedeti, pač ne veš. Osebno zaenkrat zavestno sprejemam to tveganje, toda v principu moram povedati, da sem že resno premišljeval o tem, da bi z vsemi atleti, s katerimi sodelujem, naredil posebno pogodbo, kjer bi bilo razvidno, da je tovrstno razmerje nemogoče.«
Obstaja vtis, da vam drugi trenerji zavidajo. Če je to res, izhaja to morda iz vaše strokovne atletske uspešnosti? Kot je znano skrbite tudi za druge športne panoge in izdelujete programe za posebne potrebe.
»Približno polovica mojega delovanja ni vezan na treniranje. Sodelujem z dvema univerzama kot strokovni sodelavec. V Ljubljani na fakulteti za elektrotehniko in na primorski univerzi. Po izobrazbi sem biolog in še vedno aktivno sodelu-
jem pri določenih znanstvenih projektih na področju fiziologije mišičja. Ti izsledki meni direktno koristijo, da razumem in lahko optimiziram trening. Atletika predstavlja približno eno tretjino mojega delovanja. Ostalo so drugi športniki. Ukvarjam se z rehabilitacijo športnikov po tistem trenutku, ko se prva poškodba rehabilitira in ko se pripravljajo, da začnejo normalno vaditi. Atletika je zgolj majhen odsek vsega kar počnem.
Zavedam pa se, da... Američani bi rekli high profile, ali prevelika prisotnost....
ni najbolj priljubljena včasih ....v tej družbi. V bodoče sem bom potrudil, da bom to svojo prisotnost zmanjšal na minimum. Če ne zaradi drugega, iz potrebe po osebnem duševnem miru. Jaz ne bežim pred
ničemur. Mene lahko vedno dobite .... da
se pogovarjamo o takih zadevah ...za razliko od nekaterih drugih kolegov, ki se o tem nočejo pogovarjati. To ne pomeni, da se s tem ukvarjam. Zdi se mi, da je zadeva taka kot je, ni dobra in učinkovita in da se mora spremeniti.. In zato o tem tudi govorim.« (dk)
/
ŠPORT
Petek, 3. avgusta 2007
17
JADRANJE - Čupina »azzurra« na članskem EP 420 v Turčiji
Do bronaste medalje kot hladnokrvna veterana
V zadnji odločilni regati sta pometla z vso konkurenco
□ Obvestila
OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah).
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijave ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Za informacije telit. 349-7597763 Nastja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7.septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel.št. 040-635627. Info na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349597763 Nastja.
ISTANBUL - Šestnajstletna Čupina jadralca v dresu državne reprezentance Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta na evropskem članskem prvenstvu v razredu 420 v Istanbulu osvojila bronasto medaljo, kar je njun doslej daleč največji uspeh in eden največjih mednarodnih uspehov našega jadranja. Zadnji dan sta se s posamičnimi uvrstitvami na 5., 17. in 1. mesto s četrtega mesta povzpela na tretjo stopničko in z zmagovalnega odra izrinila nemško posadko Gerz/Bolduan. Naslov prvaka sta osvojila Italijana Edoardo Mancinelli Scotti in Lorenzo De Felice, srebrna medalja pa je pripadla Portugalcema Antoniu Pereiri in Afonsu Prietu.
Simon in Jaš sta na regatah v finalni »zlati« skupini 32 najboljših jadralcev dobesedno presenetila evropsko elito, če vemo, da sta bila po kvalifikacijah petnajsta, po enajstih finalnih regatah pa sta se izboljšala kar za dvanajst mest in »tempo« stopnjevala iz dneva v dan.
Zadnji dan je bil izjemno napet, naša jadralca pa sta obdržala mirno kri. Bron se jima je sicer nasmihal že po prvi včerajšnji regati, ko sta pristala na 5. mestu, Nemca pa sta bila šele 29. S tem rezultatom sta Simon in Jaš Nemca tudi že prehitela na 3. mestu. Toda po drugi regati je bilo spet vse še odprto.
»Po tej regati sva imela le še tri točke prednosti pred Nemcema, zelo pa sta se nama približala tudi Grka Stavroy in Papado-pulos, po drugi strani sva bila še vedno v bo-
ju tudi za končno 2. mesto,« je pojasnil krmar Simon.
Odpadlo je vsakršno taktiziranje in jadralca sesljanskega društva sta se v zadnjo, odločilno regato podala v slogu "vse ali nič', jadrala sta odlično, celo osvojila sklepno regato, s tem pa nesporno dokazala, da sta iz pra-veag testa.
»Ko sva priplula v cilj zadnje regata sva bila nekaj časa celo "srebrna', nato pa sta Portugalca Pereira in Prieto prav v zadnji stranici nadoknadila nekaj mest zaostanka in obvarovala svoje končno drugo mesto,« je še povedal Simon.
V štirih finalnih dneh sta člana JK Ču-pa dosegla kar dve posamični zmagi, dve drugi in eno tretje ter eno četrto mesto, tako da njun uspeh na zelo izenačenem in zaradi močnega in spremenljivega vetra psihično zelo zahtevnem prvenstvu res ni naključen. »Mislim, da je medalja predvsem rezultat trdih priprav, dobre telesne pripravljenosti, nasvetov trenerja Antonaca in psihične in fizične priprave pred vsakim plovom,« je povedal Sivitz Košuta. Z Jašem in trenerjem se bosta domov vrnila danes ponoči.
Končni vrstni red: 1. Mancinelli Scotti/De Felice (Ita) 47 točk (finalne uvrstitve: 2, 2, 11, 4, 2, 18, 2, 1, 11, 8, 4, 30); 2. Pe-reira/Prieto (Por) 58 točk (1, 9, 1, 9, 15, 5, 9, 3, 2, 7, 12); 3. Sivitz Košuta/Farneti (Ita) 62 točk (15, 21, 2, 12, 1, 17, 4, 3, 2, 5, 17, 1); 4. Gerz/Bolduan (Nem) 71 točk; 5. Stavroy/Pa-padopulos (Grč) 79 točk; 6. Alemany/Duran (Špa) 94 točk, itd.
NOGOMET - Začetek priprav na elitno ligo
Vesna meri visoko
Trener Cald zadovoljen s sestavo moštva - Prihodnji četrtek v Križu proti Triestini
Na novo sezono so se pri Vesni začeli pripravljati na sintetičnem igrišču v Domju
kroma
ODBOJKA - Pridobitev za združeno ekipo ženske D lige
Bor Breg bo odslej vodil Marko Kale
Marko Kalc je novi trener ženske odbojkarske ekipe Bora Breg, ki bo v prihajajoči sezoni nastopila v deželni D ligi. Priznani 41-letni zamejski strokovnjak, ki je v minuli tekmovalni sezoni privedel moško ekipo Fi-emme Fassa iz Predazza do napredovanja v B1 ligo, se je zaradi službenih in družinskih razlogov vrnil letos v Trst.
»Ker sem borovec po duši se mi zdi povsem naravno, da se zopet vključim v delovanje matičnega kluba,« nam je po dogovoru z vodstvom Odbojkarskega društva Bor povedal Kalc, ki bo prevzel mesto Silve Me-ulia. Ta je v zadnjih treh letih uspešno vodila tržaško-dolinsko člansko ekipo, vendar je po končani sezoni izrazila željo, da bi se raje posvetila mladinskemu sektorju.
Marko Kalc je trenersko pot začel pri Boru že kot najstnik, v svoji že dolgi karieri pa je vodil številne ženske in moške ekipe, vključno z Borovo, bil pa je tudi trener slovenskega prvoligaša Kopra, slovenske ženske članske reprezentance, kondicijski trener prvoligašev Ad-riavolley in Bocen. Po izobrazbi je profesor telesne vzgoje. Z njegovim povratkom so pri Boru Bregu rešili največji problem pred pričetkom sezone, saj bi moral biti igralski kader v glavnem nespremenjen, Kalčeva prisotnost pa je kajpak jamstvo, da bo delo v članski vrsti še naprej kvalitetno. Kalčev pomočnik bo Saša Smotlak.
NOGOMET
Zarja Gaja s sestavljeno ekipo
Začetek priprav 16. avgusta v Bazovici
Nogometaši Zarje Gaje bodo s pripravami na novo sezono pričeli v ponedeljek, 16. avgusta na prenovljenem športnem centru v Bazovici, ki je pred dnevi tudi dobil od pristojnih organov zeleno luč za začetek dejavnosti. Zarja Gaja, ki jo bo že četrto leto zapored vodil trener Moreno Nonis in bo nastopila v 2. amaterski ligi, je med prestopnim rokom najela kar osem novih igralcev in začenja nov cikel. Novi obrazi so napadalci David Frat-nik (Ponziana), Fabio Jurincich (Chiarbola) in Igor Ghezzo (Kras), veatar Steven Fratnik (Ponziana), branilca Gianfranco Salierno (Pieris, Kras) in Kevin Segulin (Kras) ter vezista Massimilaino Palmisano (Primorec) in Lorenzo Clarich (Muggia).
Sestava ekipe za sezono 2007/2008 je torej naslednja:
VRATARJA: Alessandro Carmeli in Steven Fratnik.
BRANILCI: Davide Asselti, Matej Bernetič, Jan Gr-gič, Goran Križmančič, Ivo Križmančič, Vitomir Križ-mančič, Gianfranco Salierno in Kevin Segulin.
VEZNI IGRALCI: Vili Bečaj, Lorenzo Clarich, Fa-bi o	Co cevari,	Danie -
l Franco, David Gregori, Martin Grgič, Marko Kariš, Aron Mihelčič, Massimilano Palmisano, Fabio Schiraldi.
NAPADALCI: David Fratnik, Igor Ghezzo, Fabio Jurincich, Manuel Santi.
Brez dlak na jeziku. »Naš cilj je najmanj osvojitev drugega mesta,« je na zboru Vesninih nogometašev v Domju sporočil igralcem športni vodja Pavel Vidoni. Za nastop v elitni ligi je kriško društvo sicer pomladilo ekipo, vendar s kvalitetnimi igralci in tudi trener Ruggero Calo je priznal, da je z izborom zelo zadovoljen. Vesnin tabor je včeraj tudi razveselil obisk večletnega stebra Žarka Arandželoviča, ki se je tik pred začetkom sezone odločil za selitev k Pro Gorizii. Vesnini igralci bodo trenirali tudi danes in jutri, prihodnji teden pa - je dejal Calo - bo šlo za res. Že v četrtek, 9. avgusta čaka Vesno (ob 20. uri) prestižna prijateljska tekma v Križu proti Triestini. Calojev štab sestavljajo še njegov pomočnik Mauro Della Zotta, trener vratarjev Massimiliano Samsa, maserja Andrea Hrovatin in Alex Sedmak ter spremljevalec Fabio Urlini.
Vesna 2007/2008
VRATARJA: Daniel Donno in Stefano Maganja.
BRANILCI: Riccardo Betocchi, Mat-teo Cheber, Ferruccio Degrassi, Andrea Er-vigi, Louis Fantina, Max Grgič, Marko Mi-lenkovič, Daniel Tomizza, Lorenzo Valle.
VEZNI IGRALCI: Davide Candot-ti, Martin Cheber, Martin Covi, Nicolo Fichera, Danjel Leghissa, Emiliano Leone, Gianluca Velner.
NAPADALCI: Giuliano Cermelj, Peter Carli, Simone Mervich, Nicola Ven-turini.
POTOPIS
AN

sr
8.
Pot se je že obrnila proti severu, vendar z obvozom do Rdečega morja in ob njem do Sueškega prekopa.
Vzhodna puščava je pretežno hribovita. Vzpetine imajo dokaj strma pobočja, ki so jih veter in termična nihanja neverjetno načela. Vtis imaš, da je vse zelo preperelo in krhko in bi se ob primernem udarcu vse zdrobilo v pesek in prah.
Od česa lahko živi majhen pristan Sofaga, je težko razumeti, so pa v bližini rudniki fosfatov. Puščava je popolna in vodo dobivajo od oddaljenega Nila. Nekoliko bolj na severu je slovita Hurgada, za mnoge eden pojmov eksotičnega počitnikovanja ob morju. V mestu, ki sestoji iz stotin blokov, se je menda močno ukoreninila ruska mafija z vsemi pritiklinami. Ustavil sem se toliko, kot se je šofer pomudil na kosilu. Še celih 60 kilometrov proti severu so se drugo za drugim vrstila nemogoča turistična naselja z bolj ali manj hollywo-odskimi imeni. Pretežno so bila še v gradnji. Glavni investitorji naj bi bili pe-tro-bogataši iz emiratov ob Perzijskem zalivu. Le kako bodo lahko napolnili take zmogljivosti? Od kod bodo dobili dovolj pitne vode? Kaj bo ostalo od koralnih polj, ki so še privlačnost Rdečega morja?
Po skoraj desetih urah od starta v Luksorju se je že po sončnem zatonu avtobus končno ustavil v neznatnem kraju Zafarana z dokaj nejasnimi možnostmi za prenočevanje.
Kot skoraj vedno v težkih trenutkih pa se je vse na mah rešilo. Za-farana ni nič več kot karavanseraj za promet med Hurgado in Kairom. Še ponoči odpelje skupina avtobusov s spremstvom vojske ali policije turiste proti Kairu. Nekje okoli 7. ure dosežejo Zafarano, pozajtrkujejo in dve uri kasneje so že pri piramidah v Gi-zi. Popoldan si v Kairu ogledajo še narodni muzej in začenjajo pot nazaj z vnovičnim postankom v Zafarani za večerjo. Čakajo jih nato še štiri ure vožnje do Hurgade. V zelo kakovostnem obratu z imenitnim nazivom Sahara Inn nudijo le nekaj postelj, vendar dobro založeno samopostrežno restavracijo.
Onstran Rdečega morja, ki se tam zoži v Sueški zaliv, je jasno viden sinajski polotok. Morda se je tam blizu Mojzesu posrečil podvig, da je umaknil morje in svoje popeljal proti svobodi.
Postanek v Zafarani je imel izključno kulturne cilje. V bližnji puščavi stojita dva koptska samostana. Eden je poimenovan po sv. Antonu, drugi pa po sv. Pavlu. Bil je čas posta (začetek marca) in obisk naj bi bil tedaj nemogoč. Vsi poskusi, da bi se že iz Asuana telefonsko povezal s samostanoma so spodle-
V samostanu sv.
Antona peki pripravljajo kruh za 120 menihov
teli, ker niti v asuanskem koptskem kulturnem središču niso poznali pravih številk.
V karavanseraju pa je bil obisk samostanov rutina. Mož je najprej poklical sv. Anton, kjer so kljub postu privolili v obisk. Sv. Pavel, s katerim naj bi tam imeli boljše odnose, pa ga je odrekel. Naslednje jutro je že ob osmi uri avto drvel po puščavi proti skrivnostnemu samostanu. Nekje na polovici poti je ob cesti ležal razbit oklepnik z izraelskimi oznakami. Spomin na vojno iz leta 1973. Malo po njem pa je v puščavi počivalo trideset egiptovskih vojakov, ki so morda padli prav v spopadu z oklepnikom.
Ze iz razdalje kakih deset kilometrov je bil videti samostan velika stvar, približevanje pa je sproti razkri-
valo, da gre za objekt, ki sprejema na stotine obiskovalcev. Špartanska prenočišča sicer nudijo samo moškim.
Vodič, ki bi moral spremljati obisk, še ni bil pripravljen in napotili so me v jamo, kjer je sv. Anton živel. Pred očmi se je prikazala številka 1158, ki se je nanašala na število stopnic, ki vodijo do jame na severnem pobočju strmega hriba. Sonce še ni doseglo stopnišča in vzpon ni bil pretirano naporen. Čim više se je vzpenjalo stopnišče, tem pogostejše so bili ob strani tablice z bo-drilnimi napisi. »Vsaka težava se reši, če je vmes Bog«, je bil tisti, ki je kot do-pinški »epo« pomagal pri približno 220 metrih višinske razlike.
V resnici bi bila velika škoda, če bi se kraju odpovedal. Razgled je objemal prostranost puščave in pod po-
bočjem samostansko središče s palmami in zelenicami.
Na dno morda deset metrov globoke zareze se je Anton vselil leta 294 in v njej dočakal več kot častitljivo starost 105 let. Pečina je danes prava romarska pot. Ob njej je na desetine spominskih napisov, preprosto izdelanih križev in lističev z željami in priporočili za milost. V izvenpostnem času obišče samostan vsak dan tudi po deset večjih skupin romarjev ali obiskovalcev. Vsaj del se jih povzpne tudi do pečine na pobočju. Vseh stopnic je bilo 1218, ob njih pa še nekaj steze navkreber.
Po sestopu je že čakal brat Dio-medos, oblečen v klasično črno tuniko in pokrit s črno kapuco z belimi križi. Pokazal nama je dober del samostana, tistega seveda, kjer se ne mudijo drugi
Strma pot do votliner. Na tabli napis: »Vsako težavo premagaš z božjo pomočjo«
menihi med molitvijo in postom. »Vseh je danes 120«, je povedal.
»Prvi samostan je tu nastal leta 285, ko je v te kraje prišel sv. Anton in s svojim zgledom privabil druge vernike v puščavo«, je povedal Diomedos. Prvo cerkev, ki jo danes prekrivajo druge, so zgradili v petem stoletju, ostale zgradbe pa so nastale do 13. stoletja. Posebno velik priliv menihov so zabeležili v šestem in sedmem stoletju, ko so v ta del puščave prišli verniki, ki so bežali pred napadi puščavskih roparjev. Tudi samostan sv. Antona je doživel nekaj roparskih napadov. Delno so ga porušili v 14. stoletju, oropali pa leta 1454. Še danes hrani knjižnica 1700 starih rokopisov, gotovo pa jih je nekdaj bilo še veliko več.
Po svoje je samostan majhna trdnjava. Nekoč je v glavno zgradbo peljalo dvigalo. Razpolaga z lastnim vodnim izvirom, ki je skozi celo leto enakomeren in daje približno trideset kubičnih metrov vode dnevno. V starejših časih so iz poljedelske dejavnosti dobivali skoraj vso samostanu potrebno hrano. Imeli so mlin za žito, oljčna drevesa ter majhno torklo. Danes so stare naprave muzejski eksponati, v domači pekarni pa delajo »civilisti«. Oljčni nasad je bil omejen na drevored, ki je prečkal prostrano notranje dvorišča. Drevesa so bila še mlada in prav na tem, da se cvetovi odprejo.
Z umetniškega vidika so prava poslastica freske, ki krasijo stene in strope raznih kapelic. Najstarejše so iz šestega stoletja. Freske so prišle na dan le pred nekaj leti. Vsem prebivalcem samostana so bile sicer znane, vendar jih je prekrival sloj saj in prahu, ki je nastajal v stoletjih izgorevanja sveč. Za restavratorska dela sta poskrbeli tako ministrstvo za stare spomenike kot znanstvena ustanova iz ZDA, ki je dala na razpolago potrebno znanje.
(Se nadaljuje)
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, B. avgusta 2007
19

18.40 20.25
20.30 23.00
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika 7. Video natečaj - Pino Rudež: Trdoživi kamen Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik; Prometne informacije 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče 10.35 Tg parlament 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vreme 11.40 Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Ralph Schicha) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari, Massimo Bulla, Ivo Garrani) 15.20 TV nad.: Commesse - Romeo (It., '98, i. Franco Castellano, Nancy Brilli, Anna Valle) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie
Carter, S. Mackinnon) 18.00 Nan.: Komisar Rex - Umor v parku (i. Gedeon Brukhard) 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-
scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Variete: Io... mi fido di te (vodita Fabrizio Frizzi in Sara Tommasi) 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: TV7 0.30 Nočni dnevnik, vreme
Rai Due
6.00 6.45 6.55 7.00 10.00 10.15
11.00 13.00 13.30
14.00 15.50 17.15
18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 21.05
22.55 23.05 0.35 1.05 1.15
Dok.: Focus Tg2 Medicina 33 Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random Svet v barvah
Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33
Variete: Matinee' Dnevnik Tg2
Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja
Variete: Italija na 2.
Aktualna odd.: Ricomincio da qui
Nan.: One Tree Hill 8i. Chad Mii-
chael Murray, Hilarie Burton)
Tg2 Flash, šport
Tg2 Dnevnik/Meteo 2
Nan.: Law & Order
Risanke
Dnevnik
Nan.: Nebbie e delitti (It., '05, i. Lu-ca Barbareschi, Natasha Stefa-nenko) Dnevnik
Variete: Tintarella di luna Dok.: Tg2 Mizar Tg parlament
Oddaja o jadranju: L' Italia dei porti (vodi F. D' Onofrio)
^ Rai Tre
6.00	Rai News 24
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Film: La trovatella di Pompei
(dram., It., '56, i. M. Girotti)
10.30	Cominciamo bene
12.00	Tg3 šport, Meteo
13.00	Nikoli ni prezgodaj
13.10	Nan.: Saranno famosi
14.00	Deželne vesti, dnevnik
14.50	Variete: Trebisonda
15.15	Nan.: Scooter
16.30	Šport: plavanje
17.15	Nan.: Stargate Sg-1
18.00	Dok.: Geo magazine
18.10 19.00 20.00 20.10 20.30
21.05
23.00 23.15 23.35
0.30 0.50
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00
16.00 16.50
17.50 18.55 19.35 20.10 21.10
23.35
1.55
Tg3 Meteo
Dnevnik, deželne vesti Rai Tg Šport Variete: Blob
Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Veronica Mazza) Dok.: Velika zgodovina - Pertini, zgodba nekega predsednika Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Zapisnik sveta Boks: Maludrottu - Bouleghcha (EP v petelinji kat.) Tg3 Night News Aktualno: Cult Book
i Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific blue Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme TV film: Big Man (pust., It.-Fr., '87, i. Bud Spencer, J. Frolich) Nad.: Steze
Film: Franco e Ciccio ... ladro e guardia
(kom., It., '69, i. F. Franchi, C. In-grassia)
Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualna odd. Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Film: Amici miei - Atto III (kom., It., '85, r. Nanni Loy, i. Ugo Tognazzi, Gastone Moschin) Film: Glory (vojni, ZDA, '89, r. Edward Zwick, i. Matthew Broderick)
Pregled tiska
Canale S
10.40 11.00
12.00 13.00 13.40
14.10
14.45 15.15 16.20 16.55 17.05
18.50 20.00 20.30 21.20
0.00 1.20
Na prvi strani
Promet, vreme, borza in denar
Jutranji dnevnik Tg5
TV film: La vecchia fattoria (kom.,
Danska, '01, i. Bodil Udsen)
Dok.: Extreme animals
Nan.: Providence (i. Melina Kana-
karedes, Patrick Fabian)
Nan.: Sodnica Amy
Dnevnik TG 5, vreme
Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones,
Jack Wagner)
Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Nad.: Vivere Nan.: Carabinieri 5 Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut
TV film: Profumo di Caraibi (dram., Fr., i. Corinne Touzet) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: Non ti muovere (dram., It.-Šp.-VB, '03, r.-i. Sergio Castellitto, Penelope Cruz, Claudia Gerini) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
6.30
8.00 9.55
11.25 12.25 13.00 13.40 15.00
17.35 18.00
18.30 19.05 19.40
20.10 21.00
22.00
22.55
1.00 2.10
Nan.: Arnold (i. Gary Coleman),
7.05 Kleopatra 2525
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena
Odprti studio, vreme
Šport studio
Slamball
Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Shan-nen Doherty, Jason Priestley), 16.00 Blue Water High , 16.25 15/Love Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Eric McCor-mack, DCebra Messing) Nan.: Renegade
Nan.: CSI Miami (i. Jonathan Togo, Sofia Milos, E. Procter, Khan-di Alexander) Nan.: CSI NY
(i. Melina Kanakaredes, Gary Sinise, Eddie Cahill) TV film: Twister 2 (dram., ZDA, '02, r. Bill Corcoran, i. Crobin Bernsen, Sharon Lawrence) Odprti studio Nan.: Angel
8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik
9.15 Svetnik dneva, horoskop, vreeme, pregovor 11.00 Nad.: Marina 12.30 Osebnosti poletja 13.10 Nan.: Don Matteo 2 14.10 Vsi na morje 15.30 Glasbena oddaja 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke
19.15 Son el mago de Umago - Pogovor
z gospo Fernando 19.55 Športna oddaja 20.05 Osebnosti poletja 20.50 Film: La morte non conta i dolla-
ri (vestern, '67, i. Mark Damon) 23.40 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, C. David Johnson)
LA
6.00 9.20 10.25
14.00
16.00
18.00 19.00 20.30 21.30
23.30 0.55
La l
12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock Film: Il ratto delle Sabine (kom., It., '54, i. Toto')
Nan.: Kamaleon Jarod - Telesna straža (i. Michael T. Weiss) Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder Call Osem in pol
Film: Affari d' oro (kom., ZDA, '88, i. Bette Midler, M. Placido) Variete: Markette Nan.: Star Trek - Deep Space Nine (i. Kate Mulgrew, J. L. Ryan)
|r Slovenija 1
6.20 7.00 7.20 7.45
8.30
8.40
9.05 9.30 10.00 10.15
10.30 10.55
11.10
11.55
13.00 13.25 13.40 14.25 15.00 15.10 15.45 16.10
16.30 17.00
17.30
17.45 18.40 18.55 19.35 19.55
20.30 22.00 22.50
0.05 0.55 1.35
Kultura, 6.25 Odmevi Igr. nan.: 40 zelenih slonov Marko, mavrična ribica Lutk. nan.: Bisergora: Kdo je pa-cek, 8.15 Hotel Obmorček Izobraž. odd. za otroke: Tomaže v svet: Sašo
Zlatko Zakladko: Čaj panoramske ceste
Nad.: Novi jutri
Babar: Stavka otrok
Lutk. nan.: Zgodba o Poluhcu
Kratki igrani film EBU: Tekma
(Danska)
Enajsta šola: Lectovo srce Taborniki in skavti: Kako smo taborniki organizirani Kontaktna odd.: Jasno in glasno -Sadežoi družbe
Dok.: Tibet - zgodba o neki tragediji
Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Nad.: Knez in dekle Slovenski utrinki Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar
Iz popotne torbe: Od pomladi do poletja
Nad.: Čiv in papagaj (Dan.) Novice, slovenska kronika, vreme, šport
Pogled na... Fortunat Bergant: Ljubljanska stolnica
Dok.: Lovci na izgubljene zaklade Risanke
Vreme in dnevnik Vreme, šport
Hum. nad.: Čokoladne sanje (Slo, '04, r. Vojko Anzeljc, i. Iva Kranjc, Sebastijan Cavazza, Tina Goren-jak)
Števerjan 2007
Odmevi, kultura, šport, vreme
Pogovorna oddaja: Polnočni klub
- Morje kot polje
Dok.: Lovci na izgubljene zaklade
Dnevnik
Infokanal
{t Slovenija 2
6.30	Zabavni infokanal
9.00	13.00 TV prodaja
9.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
13.30	Slovenski venček
14.30	Film: Cilj: matura
16.05	Mostovi - hidak
16.35	Z glavo na zabavo
17.10	Lestvica na drugem
18.00	Poročila
18.05	Dok. feljton: No fiesta Pablo
18.25	Dok.: Preganjani na svoji zemlji
19.00	Nad.: Pusta hiša
20.00	Dok.: Zadnji dnevi slavnih - Sha-
20.50
22.25 23.20
ron Tate (Fr., 2. del)
Film: Očarljivi malopridnež (kom.,
ZDA, '99, r.-i. Woody Allen, Sean
Penn, Uma Thurman)
Dok.: V iskanju Salome
Film: Samuraj somraka (dram.,
Jap., '02, r. Yoji Yamada, i. Hiroyuki
Sanada, Rie Miyazawa)
Film: Nočni prodajalec
Dnevnik zamejske TV
Zabavni infokanal
Koper
Čezmejna TV Euronews Vas tedna
Film: I due orfanelli (kom., It., i. Toto', Carlo Campanini) 16.30 Dok. oddaja: Tito 17.30 Artevisione
18.00 Program v slovenskem jeziku: Iz
popotne torbe 18.20 Bukvožerček 18.25 Obisk v akvariju 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Dnevnik - Šport 19.25 Vesolje je... 19.55 Potopis 20.25 Dok. oddaja
20.55 Film: Ljudje orli (ZDA, '76, i. James Coburn, S. York) 22.25 Vsedanes - TV dnevnik 22.40 Globus 23.10 Arhivski posnetki 23.55 Nautilus 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 0.40 Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika 1.00 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
12.00	Videostrani
18.00	Miš Maš
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Spomini borcev
19.45	Kulturni utrinek
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Vse najboljše EU - srečno Slovenija
(1. del)
21.00	Razgledovanja
21.30	Jesen življenja
22.15	Vedeževanje
23.15	Dnevnik, vreme
23.45	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose (pripr. pedagoginja N. Klobučar Rijavec); 12.00 Sen valčka; Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu, nato Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga -Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko So-sič); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Do-pustniške razglednice; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 14.00 Poletna torklja; 14.45 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pri-reditv, planinski vodnik, kinosporedi; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio "Bla Bla"; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.00 Nočni pr.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, ka-ko,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giuliani-ne note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mi-
krofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Izvidnica; 9.35 Popevki; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; 16.30 Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Klub klubov.
SLOVENIJA 3
7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelji antagonisti: Debussy in d' Indy; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Vroče festivalsko poletje; 22.00 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Petek, 3. avgusta 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
dolžina dneva
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.31
Dolžina dneva 14.40
''"lunine mene ^
Luna vzide ob 22.30 in zatone ob 11.02
bioprognoza Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. V noči na soboto bo obremenitev postopoma ponehala. Priporočamo večjo previdnost.
plimovanje
Danes: ob 7.41 najnižje -44 cm, ob 14.01 najvišje 43 cm, ob 20.09
najnižje -21 cm, ob 00.04 najvišje 31 cm. Jutri: ob 1.30 najnižje 14 cm, ob 7.49 najvišje -32 cm, ob 14.43 najnižje 40 cm, ob 21.16 najvišje -20 cm.
temperature v gorah oc
500 m...........17 2000 m............8
1000 m...........15 2500 m............6
1500 m...........11 2864 m............3
uv indeks
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
^Zmerno oblačno bo do spremenljivo, predvsem ob morju Jutri in nedeljo bo sončno z občasno povečano oblačno-
bo pihal zmeren severovzhodni veter.
stjo. Ponekod bo še pihal severni veter, na Primorskem šibka burja.
ZDA - V torek zvečer v središču Minneapolisa v zvezni držabi Minnessota
Most v reko: najmanj 9 mrtvih
Pogrešajo še 20 ljudi - V reko zgrmelo na desetine avtomobilov - Most je bil dotrajan in krajevni tisk poroča, da bi ga morali porušiti
MINNEAPOLIS - V sredinem zru-šenju mosta z osempasovno avtocesto v Minneapolisu je po zadnjih podatkih umrlo najmanj devet ljudi, 20 ljudi pa še pogrešajo. Število smrtnih žrtev naj bi še naraslo, več kot 60 ranjenih pa so odpeljali v bolnišnico, so povedali predstavniki oblasti ameriške zvezne države Minnessota. Po podatkih oblasti so na mostu čez reko Mississippi, ki so ga zgradili pred 40 leti, potekala manjša popravila. Med nesrečo se je v reko zrušilo več deset avtomobilov. Oblasti pričakujejo, da se bo število žrtev še povečalo, saj ni veliko verjetnosti, da bodo še našli preživele. Po štirih urah reševanja so akcijo prekinili, saj se je medtem znočilo; z reševanjem so tako nadaljevali včeraj zjutraj.
V reko so v dolžini približno 20 metrov najprej zgrmeli deli konstrukcije mostu, ki so za seboj potegnili najmanj 50 avtomobilov. Ti so padali v reko in drug na drugega na večje dele mostu, ki se niso potopili. Guverner zvezne države Minnesota Tim Pawlenty je dejal, da gre za eno najhujših katastrof v zgodovini te zvezne države.
Guvernerje tudi dejal, da so delavci državnega ministrstva za promet leta 1967 zgrajeni most nazadnje pregledali leta 2005 in 2006, vendar niso ugotovili nobenih resnih strukturnih težav. Most je bil zgrajen z enim samim jeklenim lokom v dolžini 140 metrov, ker bi stebri preveč ovirali rečni promet. V zadnjem času so na mostu sicer potekala manjša popravila.
Poročilo pristojnih oblasti iz leta 2001 je sicer omenjalo probleme zaradi razjedanja jeklenega loka in slabo varjenega ogrodja. Poročilo je tudi ocenilo, da je oblika mostu neprimerna in izpostavljena tveganju, da se zruši, saj nima dovolj podpore za osempasovnico.
Krajevni dnevnik Star Tribune pa je včeraj pisal, da so že leta 2005 odkrili velike okvare na mostu in ugotovili, da bi bilo popravilo preveč zahtevno ter zato predlagali, da bi most porušili in zgradili novega. Mostu naj bi, po pisanju tega časopisa, pripisali varnostno vrednost 50, kar je spodnja meja, pod katero je treba most porušiti.
Približno 20 metrov cestišča se je pogreznilo v reko Mississipi
ansa
Mostovi se rušijo
V zadnjih letih se je po svetu porušilo veliko mostov. nekaj najhujših nesreč:
5. marca 2001, Portugalska, 59 mrtvih: zrušil se je kovinski most na reku Douro, ker je popustil nosilni steber. V reko je strmoglavil avtobus s 67 osebami.
15. septembra 2001, ZDA, 5 mrtvih: v Mehiškem zalivu je konvoj čolnov za razsuti tovor trčil v most, ki je povezoval otok South Padre s kopnim. Več avtomobilov je strmoglavilo v morje.
26. maja 2002, ZDA, 14 mrtvih: vlačilec, ki je potiskal dva natovorjena čolna, je na reki Arkansas trfčil v nosilni steber in zrušil most. Več avtomobilov je strmoglavilo v reko.
28.	avgusta 2003, Indija, 20 mrtvih: zrušil se je most v okrožju Daman, kakih 200 km od Mumbaya. Med vozili, ki so strmoglavila v reko, je bil tudi šolski avtobus. Med žrtvami je bilo veliko otrok.
8. septembra 2005, Indija, 33 mrtvih: med popravili, ki so jih opravljali vojaki, se je zrušil most v državi Himahal Pradeš.
20. oktobra 2005, Italija, 5 mrtvih: med neurjem v Južni Italiji se je v kraju Cassano del Mur-ge pri Bariju zrušil z zemljo prekrit most. Avto je strmoglavil v blato in življenje je izgubila 5članska družina.
29.	oktobra 2005, Indija, 60 mrtvih: v državi Andra Pra-deš se je zrušil železniški most, ko je čezenj vozil potniški vlak, ki je strmoglavil v reko.
20. marca 2007, Gvineja, 65 mrtvih: blizu kraja Guecke-dou v jugovzhodni Gvineji se je zriušil most, ko je po njem vozil tovornjak poln ljudi in blaga.