Poštnina plačana v gotovini Leto LV.
V Ljubljani, v petek, dne 1. Julija 1927
St. 144. Posamezna številka 2
Din
Naročnina
Dnevna Itdajn
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno M Din nedel|»ka Izdala celoletno vJugo-slavtll SO Din. za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 SO ln 2 D.veCM oglasi nad 43 mm višine po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v uiednlikvm delu vrstica po 10 Din o Pn vetlem □ naro-llu popust
Izide ob 4 z| utroj
rožen pondellKa ln dneva po proznlKu
Uredništvo /e v Kopltar/evt ulici št. G lll SokopM se ne vraCafo, ne frank J rana pisma se ne apre/emalo Uredništva telefon št. 20S0, upravntštva št. 2.128
Političen list sza slovenski narod
Uprava le vKopllarlevI ul.4/ 6 v Čekovni račun: Cfubtjana štev. 10.630 in to.349 ma Inaerate, Sarufcvošt.756J, Zagreb št. 39-OU, Praga In Duna/ II. 24.797
Ljubljana je spregovorila.
Ljubljanski zbor zaupnikov SLS je z nepopisnim navdušen em Ln neskaljeno soglasnostjo zopet postavil kot kandidata slovenske prestolioe za naredno skupščino voditelja Slovencev dr. Antona Korošca, za njegovega namestnika pa glavnega urednika >Slovenca< Franceta Terseglava. Zaupniki, ki so radi nasprotnih vesti v nekaterih listih že dvomili, ali bo dr. Anton Korošec mogel sprejeti kandidaturo tudi v Ljubljani, so poročilo, da dr. Korošec kandidaturo v Ljubljani ne odklanja, sprejeli z izbruhom tolike radosti, da je sinoč-nji zbor nato potekel samo v znamenju dr. Ko-roščeve osebnosti in velike ljubezni, ki jo uživa naš vodja med Ljubljančani.
Ta odločitev, ld jo je sinoči postavil ljubljanski zbor zaupnikov in jo bo glavni zbor gotovo odobril, je presekala vse intrige, ki so se pletle zadnje tedne proti SLS v Ljubljani in z enim mahom razčistil vode, ki bi jih zlasti žerjavovska klika rada imela skaljene, da bi v njih mogla varati in zavajati ljubljanske vo-Evoe.
Pred vsem je neizpremenjena kandidatna lista v Ljubljani najbolj jasen dokaz notranje sloge, discipline in reda v stranki. Po časopisnih vesteh zadnjih mesecev je morda javnost v Sloveniji vendarle dobila vtis, da so v Strankini organizaciji nastale težave, kd bi mogle škodovati uspehu stranice v Ljubljani. Časopisnim intrigam se je s tem vsaj nekoliko posrečilo, da so volivstvo SLS spravile semin-tja v neravpoloženje. Temu je bilo treba na-praviti konec in treba je bilo manifestirati, da je v Ljubljani SLS na vztrajnem pohodu naprej in navzgor, da se v Ljubljani naše vrste množe in da so vse vesti, ki so krožile o nesporazumu v. Ljubljani, brez vsake podlage. Najboljša in najučinkovitejša manifestacija tega de.stva je bil sinočnji zbor zaupnikov.
Treba je, da Ljubljana, ki je pri zadnjih volitvah dokazala, da gre složno v skupni vrsti z našo deželo pod zastavo SLS že pri sedanjih volivnih pripra/vah prva udari na volivno struno in da Sloveniji znamenje, kako naj nastopa, kako naj ravna, kako naj voli. To znamenje je Ljubl ana sinoči dala z geslom: Vsa Slovenija za dr. Korošca!
Je pa tudi kandidatura dr. Korošca v Ljubljani stvarno najbolj utemeljena. V tej kratki parlamentarni periodi, v kateri je dr. Korošec zastopal ljubljansko mesto, je Ljubljana dobila največje zadoščenje za politično opredelitev pri zadnjih volitvah, ko je opustila umazano esdeesarsko zastavo in manifestirala proti orjunaškim nasiljem ter političnim zločinom SDS nad ljubljanskim mestom in Slovenijo. Dr. Korošec kot ljubljanski poslanec je pokazal, kaj zmore voditelj naroda in načelnik slovenske parlamentarne delegacije storiti za narodovo prestolioo. Ljubljana se je med tem otresla nasilnega jerobstva SDS in dobila politično svobodo. Nad ljubljanskim volivcem ni več famoznega Zerjavovega volivnega reda, ki je onemogočal vsak političen razvoj, dr. Korošec je dosegel čisti proporc, volivno svobodo in izvršene so vse predpriprave, da se vrše občinske volitve, da naše mesto zopet dobi svoje redne predstavnike. Če bi ne bile padle vmes volitve v narodno skupščino, bi bili danes prav gotovo sredi volivnega boja za občino.
Delo dr. Korošca za mesto Ljubljano in mjene meščine je mogoče označiti samo z nekaterimi najvidnejšimi uspehi. Ljubljanska borza, njo smo ob' priložnosti že podčrtali Proti sklepom in akciji trgovskih in gospodarskih krogov v ostalih delih države, zlasti proti volji gospodarskih čimiteljev v Belgradu, ki so vedno odločilni, je dr. Korošec izvojeval dopolnitev borze. Ker znači ona milijone in milijone slovenskega denarja in premoženja, pomeni za vse stanove zlasti v Ljubljani ogromno pridobitev. Predstavitelji raznih organizacij in zavodov od slovenske univerze doli do malih karitativnih organizacij bi vedeli povedati, kaj to pomeni, če ima Ljubljana v Belgradu dr. Korošca za svojega predstavnika.
Prav gotovo pa niso to glavni vzroki, ki ukazujejo, da je dr. Korošec ljubljanski poslanec. Veliko važnejša je čast in ponos Ljubljane, je prestiž presto lice Slovenije. Ti brezpogojno zahtevajo, da je naš voditelj pred vsem v prvi vrsti tudi zastopnik Ljubljane. Ljubljana moia dati državnemu zakonodajnemu telesu najboljšega moža in najmočnejšega državnika, kar jih ima naš narod. Da je to samo dr. Korošec, o tem ne dvomi niti njegov nasprotnik.
SLS je storila svojo dolžnost. Ljubljani je postavila za kandidata svojega načelnika, ki že oelo desetletje srečno vodi usodo vsega slo-
Nezadovoljstvo proti Vukičeviču.
r Belgrad, 30. junija. (Izv.) Nezadovoljstvo proti predsedniku vlade Velji Vukiče-viču kot notranjemu ministru postaja vedno večje, ne samo v krogih opozicije, temveč tudi v vladnih strankah samih. Opozicija, ki komentira poslednje dogodke v Skopi ju in v Južni Srbiji, odkoder se je Pavle Radič povrnil s težkimi ranami, in druge slične dogodke, zatrjuje, da je pričakovati, da bodo volitve po svojem sistemu, kakor sedaj kaže, veliko bolj nasilne, kakor so bile one L 1925.
Posebno radičevci so ogorčeni radi organiziranega napada od strani policije. Kakor zatrjujejo, bodo preko Radiča na najvišje mesto vložili protest.
Istotako so ogorčeni samostojni demokrati. Pribičevič je bil poslednje dni na turneji po Bosni. Svoje neuspehe na tej turneji opravičuje s tem, da so policijske oblasti proti njemu in samostojnim demokratom organizirale teroristično akcijo, kakršne še ni bilo v naši državi. Zatrjujejo, da je teh nasilij kriv policijski aparat, ki ima tozadevno naročilo od svojih predpostavljenih.
Od vladnih strank so najbolj nezadovoljni muslimani Njihovo nezadovoljstvo je prišlo do takega izraza, da je moral predsednik njihovega kluba sklicati v Belgrad sejo vseh poslancev. Na tej seji so razpravljali o režimu v Bosni in Hercegovini. Iz njihovih vrst je bilo čuti ogorčene proteste in celo pret-nje, da bodo iz vlade izstopili.
Proti policijskemu režimu se najbolj pritožujejo pašičevci, in kar je zanimivo, tudi pristaši Jovanovičeve skupine. Oni zatrjujejo, da vodi Vukičevič popolnoma svojevoljno politiko. Kot notranji minister skuša s svojim vplivom pri prihodnjih volitvah spraviti v
parlament čim večje število poslancev, ki bi mu bili slepo udani. Na ta način si misli Vukičevič za v bodoče zagotoviti močan in gospodujoč položaj v radikalni stranki.
Tudi demokrati obtožujejo Vukičeviča, da ne izpolnjuje obvez in pogodb, ki so se sklenile ob sestavi vlade.
>Novosti< Vukičeviča zelo ostro napadajo. Njegovo manevriranje označujejo tako-le:
>Kakor smo zvedeli, bo Vukičevič kot notranji minister vzel dopust. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomestoval v izvrševanju poslov kot notranjega ministra poštni minister Vlajko Kocič. Iz zanesljivih krogov smo zvedeli, da bo Vukičevič odšel na dopust v notranjost. Ta odmor se v demokratskih krogih razlaga kot izbegavanje izpolnitve demo, krabskih zahtev glede premestitve okrajnih glavarjev in policijskih komisarjev. Vukičevič dela to zato, ker ve, da Kocič ne bi mogel ugoditi tem zahtevam, katerim bi moral ugoditi Vukičevič.«
Radi Vukičevičevega manevriranja, da bi se izognil izpolnitvi obvez napram demokratom, vlada v demokratskih krogih veliko ogorčenje. Zdi se, da bodo odločno nastopili proti temu Vukičevičevemu nastopu in da ga bodo poskušali v kali preprečiti. Z ozirom na te vesti se je v kabinetu zunanjega ministra Marinkoviča vršila konferenca vseh ministrov Demokratske zajednice. Minister Spa-ho je poročal o sklepih muslimanskega kluba. Sklenilo se je, da bo Voja Marinkovič v imenu Demokratske zajednice obiskal predsednika vlade Velja Vukičeviča in bo stavil tozadevne zahteve, ki imajo po zatrjevanju nekaterih krogov ultimativni značaj.
Albanija zavlačuje rešitev spora.
r Belgrad, 30. jim. (Izv.) Glede albanskega incidenta še vedno ni nobenih novih vesti. Gjuraškovič še vedno ni izpuščen. V zvezi s tem se ponekod govori o možnosti novih za-pletljajev, ako albanska vlada ne bi hotela pod zunanjim vplivom izvršiti predlogov, ki so jih velesile sporazumno stavile vladam v Belgradu in Tirani. Angleški odpravnik poslov Forges in italijanski poslanik Bodrero sta danes v zvezi s tem obiskala zunanjega ministra Marinkoviča. V nekaterih krogih se zatrjuje, da
se je albanska vlada postavila na stališče, da s® Gjuraškovič ne more izpustiti iz zapora, češ, da se je. proti njemu uvedlo redno sodno postopanje, ki se mora končati. Če bi ga sodišče obsodilo, bi bil pomiloščen. Misli se, da bo albanska vlada to stališče opustila z ozirom na pritisk velesil. Posredovanje Francije, Nemčije, Anglije gre za tem, da bi se končno določil dan, kdaj se Gjuraškovič izpusti, nakar bi naša vlada po frrncoskem poslaniku v Tirani spremenila svojo znano noto.
Dr. Korošec v Zagrebu.
v Zagreb, 30. junija. (Izv.) Danes je prišel v Zagreb predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Jutri odpotuje dalje v Ljubljano. Dr. Korošec je imel razgovore z voditelji HPS, popoldne pa je odšel s svojimi prijatelji na izlet v zagrebško okolico.
Razne radikalne kandidature.
r Belgrad, 30. jun. (Izv.) Kakor poročajo, namerava znani Dragiša Stofadinovič, zet Ljuba Jovanoviča, hud nasprotnik Radeta Pašiča, kandidirati v Sremu proti Boži Maksimoviču. Ravnotako namerava Dragiša Stojadinovič kandidirati v Belgradu na posebni radikalni listi, tako da bodo v Belgradu tri radikalne liste.
Cepljenje med radičevci.
r Belgrad, 30. jun. (Izv.) Iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije poročajo, da je prišlo med radičevci do velikih razprtij in da bodo radičevci vložili najmanj dve listi, ponekod celo tri. To cepljenje radičevcev se označuje kot značilno, za notranje razmere v Radičevi stranki, v kateri se zdi, da prihaja do velikih nesporazumov, in kot prvi znak razkroja nekdaj tako mogočne Radičeve stranke.
Komisar v Zagrebu.
r Belgrad, 30. junija. (Izv.) Za komisarja zagrebške mestne občine je imenovan banski svetnik Mladen Uzorinac.
Aca Stanolevič.
r Belgrad, 30. jun. (Izv.) V Belgrad je prispel Aca Stanojevič. Njegov prihod je v zvezi z bližnjim sestankom glavnega odbora radikalne stranke, v katerem se bodo določili nosilci list v posameznih okrajih in zavzelo stališče tudi napram listam vladnih radikalov.
venskega naroda. Na Ljubljančanih je, da dne 11. septembra dokažejo, kako so svojemu narodu zvesti, složni z njim, kako pojmujejo vzvišen boj za naše narodne ideale.
MUSLIMANI Z VLADO NEZADOVOLJNI, r Belgrad, 30. jun. (Izv.) Danes dopoldne je imel sejo Jug slovanski muslimanski klub. Dr. Mehmed Spaho je poročal o položaju. Muslimani so nezadovoljni, ker so še vedno ostali stari komisarji. Sklenilo se je, da naj Spaho v tej smeri obvesti vlado, da bodo muslimani primoTami izstopiti iz vlade, ako se režim v Bosni ne bo spremenil
DR. ŠUPERINA IN HRVATSKI BLOK. v Zagreb, 30. junija. (Izv.) Na ponudbo radičevskih disidentov dr. Šuperine, Nikiča in tovarišev, da so pripravljeni pristopiti k Hrvatskemu bloku, je Hrvatski blok odgovoril, da jih ne more sprejeti v blok, ker ne predstavljajo nikake politične organizacije.
DALMATINSKI REPUBLIKANCI IN
HRVATSKI BLOK. v Split, 30. jun. (Izv.) Kakor se domneva iz dobro poučenih krogov pristaši republikar-ske zveze niso zadovoljni s Hrvatskim blokom. Sedaj nameravajo stopiti v koalicijo z don Petrom Grličem, radičevskim disidentom. Glavni zastopnik republikancev je dr. Stjepan Buč.
OBISK SLOVAŠKIH DIJAKOV V LJUBLJANI.
v Zagreb, 30. junija. (Izv.) Včeraj so odpotovali iz Zagreba proti Sušaku slovaški dijaki, 34 po številu, ki so bili nekaj dni gostje Zagreba. 28. junija so priredili lepo uspel koncert v >Streljani< pred mnogobrojnim občinstvom. Preko Opatije pridejo na svojem povratku tudi v Ljubljano.
ZRAČNI POŠTNI PROMET MED BELGRADOM IN ZAGREBOM, v Novi Sad, 30 junija. (Izv.) Tukajšnje zrakoplovno poveljstvo je odredilo, da se prične 25. julija reden poštni promet med Belgradom in Zagrebom. Promet bodo vzdrževali vojaški zrakoplovi.
Poravnajte naročnino!
- ORLOVSKA POD2VEZA -
TELOVADNI NASTOP
NA STADIONU
v LJubljani, dne 3. julija 1927.
SPORED:
Dopoldne: Ob 8 sprevod od Ljudskega doma na Studion. Ob 9 sveta maša na Stadiona. Popoldne: Ob pol 4
javna telovadba.
1.	Članice: raialni pohod in proste vaje ta L 1928.
2.	Člani: orodna telovadba. 3. Člani: lahka atletika. 4. Članice: vaje s kiji. 5. Člani: rajalni pohod
in proste vaje za 1. 1927.
Po telovadbi koncert 8 sodelovanjem
godbe Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom višjega kapelnika gosp. dr. Ceriua.
Vstopnina: sedeži po 15 in 10 Din, stojišču po _____ 5 Din, mladina po 2 Din.
Vojvodinia D'Aosta v Primorju.
g Gorica, 30. jun. (Izv.) Popoldne je prispel iz Tržiča prosvetni minister Fedele v družbi vojvodinje D'Aosta. Jutri popoldne bo prosvetni minister v prostorih mestnega sveta slovesno izročil vojvodinji zlato svetinjo v znak priznanja za zasluge na prosvetnem polju, ki si jih je stekla vojvodinja kot pokroviteljica društva >Italia redenta«. To društvo vzdržuje na Primorskem 48 otroških vrtcev, v katerih se vzgajajo v italijanskem duhu otroci slovenskih in hrvatskih staršev. Vojvodinja bo pojutrišnjem prisostvovala blagoslovitvi šolskega vrtca v Kojskem v Brdih, na kar bo obiskala šolske vrtce v Mirnu, Vrtojbi in Bilju.
Naši odnošaii z Madjarsko.
Budimpešta, 30. jun. Tukajšnji listi poročajo, da je imel madjarski poslanik v Belgradu, baron FOrster, prejšnji teden daljši pogovor z jugoslovanskim zun. ministrom dr. Marinkovičem. V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da se pripravljajo pogajanja za raz-sodiščno pogodbo med Jugoslavijo in Madjar-sko.
Cena bes in albanski spor.
Belgrad, 30. jun. Iz Drača poročajo, da je bivši albanski poslanik v Belgradu, Cena beg, ki je bil iskren prijatelj naše države, ob svojem prihodu v Drač izjavil svojim prijateljem in novinarjem, da je njegova osebnost igrala v albanskem sporu veliko vlogo, ker so ga mogli njegovi nasprotniki samo na ta način odstraniti iz Belgrada.
Pogajanja s Turčijo.
Belgrad, 30. jun. Turški poslanik Hik-met bej vodi z našim zunanjim ministrstvom pogajanja glede likvidacije vprašanja o turških veleposestvih v naši državi. Načelno se je spo".'um že dosegel. Obenem se pripravlja teren za prijateljski pakt med Turčijo in našo državo, kakor zatrjujejo poučeni krogi. Govori se tudi, da utegne predsednik turško republike, Kemal paša, ki se sedaj zdravi v Karlovih varih, ob povratku obiskati Belgrad.
Splošna amnestiia v Romuniji,
Bukarešt, 30. jun. Ministrski svet je sklenil, da se podeli splošno pomiloščenje za politične in vojaške zločine, ki so se izvršili med vojno in po vojni. Pomiloščenje se izvede še pred volitvami ter se tostvarni zakonski načrt naknadno predloži novemu parlamentu.
Volitve se bodo vršile dne 19. julija, a parlament se po najnovejši vesti snide te naslednji dan, to je 20. jul. in ne 26. jul., kakor je bilo prvotno določeno. Otvoritev se pospeSI zaradi kralja, ki se mu je zdravje baje zopet znatno poslabšalo.
Poljska In Rusija.
Varšava, 30. jun. Na vladi so se vršile dolgotrajne konference, ki so se jih udeleževali predsednik republike, ministrski podpredsednik Bfirtel, zunanji minister Zalcski in maršal Pilsudski. Sodi sc, da sg je sklepalo o odgovoru sovjetski vladi. Razen tega so ve. ljala posvetovanja ukrepom za uraviio veže nje trgovinske bilanca.
f
Zbor zaupnikov SLS ža Ljubljano.
ZBOR POSTA VIL EN0DU8N0 ZA KANDIDATA LJUBT .TANSKEGA MESTA DR. ANTONA KO KOSCA, ZA NAMESTNIKA PA FRANCETA TERSEGLAVA.
Včeraj zvečer ob 8 je bil v Rokodelskem domu zbor zaujpoikov SLS za Ljubljano, na katerem se j© na veličasten način manifestirala enodušna volja in neodjenljiva borbenost, ki jo razvija mestna organizacija Sl^S v Ljubljani. Ljubljanak' a upniki so popolnoma napolnili dvorano todelskega doma ter so 6 svojo poluoštevi o udeležbo pokarali, da so popolnoma pripravljeni na bližajočo »e volivno bitko.
Zbor zaupnikov je o+voril predsednik ljubljanske organizacije Sli5 dr. Jerič, ki je pozdravil vse navzoče stare l>orce v zmagovitih vrstah SLS in nato dal besedo g. ministru dr. K u 1 o v c u. Dr. Kulovee je, živahno pozdravljen, v iačrpnem govoru pokazal nekatere ne-drotatke, ki jih občutimo v ljubljanski komunalni politiki. Pritrjevanje, 6 katerim so ljubljanski zaupniki sprejeli poročilo g. dr. Ku-lovca, ter živahna debata, ki je sledila, je nedvomno dokazala visok zmisel ter interes, ki ga očitujejo naši zaupniki za stanje ljubljanske komunalno politike. Nato je spregovoril urednik tov. Tereeglav, ki eo ga zaupniki navdušeno pozdravili in ki je v svojem govoru najprej oortal položaj v naši državni politiki, ki je nastal s Pašičevo smrtjo, potem pa prešel na socialno-politične probleme, ki jih mora reševati naša občinska politika. Svoj govor, kj so
ga sprejeli zaupniki z velikim odobravanjem, je zaključil s pozivom na tovariše zauipuike, da delajo za zmago enotne in močne SLS v Ljubljani.
G. ravnatelj Jeglič je pri naslednji točki dnevnega reda predlagal za kandidata pri državnozborskih volitvah dne 11. septembra v Ljubljani načelnika SLS in ljubljanskega
poslanca
DR. ANTONA KOROŠCA,
za njegovega namestnika pa urednika tovariša
Francota Torsoglava,
kateri predlog g. ravnatelja Jegliča je bil soglasno in ob viharnem navdušenju ter zmagovitem razpoloženju vseh zaupnikov sprejet, pri
čemer je prišlo do prisrčnih in spontanih manifestacij voditelju Sli?.
Končno so se ob zaključku dnevnega reda oglasili k bes di še g. min. dr. Kulovee, ki je razkrin' al vse laži nasprotnega časopisja s posel ni m ozirom na redukcije železničarjev, g. Jože Pire, g. Pust, g. dr. Kodre in drugi. Predsednik zborovanja pa je nato zaključil krasno uspeli z.bor zaupnikov SLS za Ljubljano, ki je potekel v znamenju rastoče moči in discipline v ljubljanskih vrstah SLS z zahvalo^ vsem zaupnikom ter s pozivom na podvojeno agitacijo n.ed ljubljanskimi volivci.
Jugoslovanske volitve z evropskega vidika.
Izredno zanimiv članek o pomenu bodočih volitev v naši državi prinaša vodilno glasilo nemškega centra »Kdlnische Volksv.eitung< z dne 26. junija.
Uvodoma ugotavlja člankar, da Srbe, Hr- i vate in Slovence dejansko ločita vera in kul- j tura in da te razlike ni mogoče premagati od zunaj, z upravnimi ukrepi, marveč le od znotraj, z osvojitvijo enotnega stališča nasproti državi. Sedanie viseče stanje se mora na vsak način končati ali z resnično ločitvijo (na to
v Jugoslaviji nihče niti od daleč ne misli! 0. p.) ali pa z novo vezjo enotne državne in narodne misli.
>Prvi ekstrem« — nadaljuje člankar — »ee je zdel blizu pred petimi leti, ko se je St. Radič kot politični begunec mudil v inozemstvu kn iskal zaveznikov za hrvatsko republiko. Misel enotnosti pa najsrečneje- zastopa kTalj Aleksander, čegar državniške nadarjenosti, ki je dolgo stala v Pašičevl senci, naj Evropa sploh nikar ne podcenjuje. Kajti dinastično načelo more v sedanjem razvojnem stanju Jugoslavije roditi učinke, za katere nikjer drugod v Evropi ni več danih pogojev. Iz vdanosti do dinastije, ki je takorekoč od vseh treh plemen enako oddaljena, bi se mogel najlažje razviti državni pojm, ki naj bi se tekom prihodnjih desetletij stopil s plemensko zavestjo posameznih delov.«
Poklicana opora pri resničnem ustvarjanju države — pravi člankar dalje — bi bilo kralju Aleksandru srbsko pleme; toda kako raztrgana je bila že v stari Srbiji notranja politika zaradi antagonizima med radikali in demokrati! Ta antagonizem v novi državi ni popustil in tudi v novi državi se je doslej vsa notranja politika razvijala v znamenju parti-zanstva. Ob reševanju vladnih kriz je moral opazovalec vedno znova ugotoviti: v Belgradu nima nihče pogleda za globine dogodkov. Ve-fikosrbsko hegemonustično stališče je poostro-val partijski egoizem, ki zna delati samo z majhnimi sredstvu S tem stališčem se nasproti Hrvatom in Slovencem ni dalo nič opraviti, tem manj, ker sta ti dve plemeni že po 6voji bogatejši tradiciji in svojem ugodnejšem kulturnem stanju mnogo bolj poklicani za ustvaritev novega državnega pojma nego izrabljene belgrajske politične moči. Kralj se mora torej predvsem odmakniti od sedanjih srbskih strank in poizkusiti njih preobrazbo odnosno novo tvorbo, obenem pa stopiti v tesne stike s Slovenci in Hrvati. Samo s takega »nevtralnega« stališča se moTe kroni posrečiti, kar se sicer egoistični srbski ekspanziji nikdar posrečilo ne bo.
Nato razpravlja člankar o verjetnem izidu volitev: Nobena skupina ne bo izšla iz volitev tako močna, da bi mogla v parlamentu prevzeti vodstvo. To bo okrepilo krono in dvignilo pomen njenih odlokov. Ustvariti se bo dala 8e že ne nova stranka, pa vsaj delovna skupnost velikih strank. Potem bi bila krona dovolj močna, da jugoslovanski dTŽavi da končno-veljavno obliko.
>Za Hrvate in Slovence kakor tudi za nem-gko narodno manjšino« — zaključuje člamikar _ »bi tak razvoj nikakor ne mogel biti neugoden. Ena nevarnost bi pač utegnila biti: ali se ne bo taka preobrazba starih srbskih strani; izkazala lo kot nov ovinek na potu do Velike Srbijo? Proti takemu razvoju ni boljše obranil>e nego pravočasno sodelovanje na novi državni ideji, dokler je še v porajanju. C!m določnejše se bodo Slovenci in Hrvati izrekli ra državo SI1S kot skupno državo treh plemen, tem gotoveje bodo preprečili, da bi kot srt«ka narodna država uničila njihovo plemensko individualnost. Ne gre torej za »zmago« pri teh volitvah. Kajti čim manj bo izšel njih kak viden zmagovalec, tem bolje lw uspel nevidni voiivni soigravec — kralj Aie-teantler. Samo tedaj bodo nove volitve v Ju-
goslaviji tudi za Evropo zanimive. Ako zmaga ena ali druga stranka, bo pač nova skupščina, ako pa amaga kralj, bo morda nova Jugoslavija«
Občinske volitve v višniesorskem okraju.
Nedeljske občinske volitve v občinah viš-njegorskega sodnega okraja so dokazale nezlomljivo moč SI>S. ki svoje posestno stanje ni le ohranila, ampak ga celo povečala. Naj slede izidi:
Praprefe: samo llsla SLS. — Podboršt:
samo lista SI^S. — Čošnjice: Samo SLS. — Velike Pece: samo Sl^S. — Stehanja vas: SLS 6, SKS 1. — Zagorica: SLS 6, SKS 1. — Dob: SLS 7, SKS je dobila le 5 glasov brez mardata. — Temenica: SLS 6, SKS 1. — Bu-kovica: Vseh T odbornikov SLS. — Radohova vas: SLS 5, SKS 1, socialisti 1. — Veliki Ga-bor: SLS 5, SKS 2, delavci 1, nestrankar i. — Gorenja vas: Lista SLS je bila razveljavljena, zato je Gospodarska lista dobila vseh 7 mandatov. — ftt Vid: SLS vseh 17 mandatov. — Muljava: 4 liste raznih imen in lokalnega pomena. — Krka: SLS 6, Gospodarska lista 2, SKS 9. — Draga: Samo SLS. — Višnja gora: SLS 5, duševni delavci 1, nestrankar 1. — Dodendol: SLS 5, SDS 2. — Leskovec: vseh 7 SLS. — Križka vas: vseh 7 SLS.— Luče: vseh 7 SLS. — ZaUna SLS 6, SKS 1. — Hudo: mešana lista. — Polica: vseh 7 SLS.
Iz navedenih podatkov sledi, da je od 24 občin v 12 občinah SLS dobila vse mandate. Od ostalih 12 občin so nasprotniki ohranili s težavo še 3 v svoji oblasti: Krko, Muljavo in Gorenjo vas. V tej poslednji občini le vsled tega, keT je lista SLS bila razveljavljena. V ostalih 9 občinah ima SLS povsod več kot dve-tretinsko večino. Značilno je, da je v celem okraju SDS pod svojo firmo dobila le 2 mandata.
Zvesti in disciplinirani višnjegorski okraj bi mogel v vseh ozirih služiti za zgled, kako je treba v slogi in edinstvu pod zastavo SLS delati za ljudstvo. Čast višnjegorekemu okraju, njegovim voditeljem in volivcem!
Po občinskih volitvah v Smartnem pri Litiji.
Liberalno časopisje označuje izid občinskih volitev v Šmartnem kot »sijajno zmago«, češ da je SDS dobila 9 odbornikov. Na to pri-bijemo, da SDS sploh nima nobenega odbornika, ker se ni upala vložiti svoje liste. Prve tri liste so bile neodvisne gospodarsko-delav-ske liste. Na te limiance so ujeli mnogo naših somišljenikov in delavcev, ki po krivdi demokratov niso vložili lastne liste. Mnogo so dosegli tudi s skrajno agitacijo proti deloma nepriljubljenim osebam ter s krivično in pretirano kritiko občinskega gospodarstva, zadnje dni pa tudi z vsiljivostjo od hiše do hiše, z raznimi obljubami, grožnjami, pijačo itd. Noč in dan so švigali avtomobili in pošteno so si zaslužili agitatorji ime »liencinarji«. Sploh pa o kakem napredovanju SDS ni govora. Od 9 odbornikov, ki jih pripisujejo sebi, pripadajo po mišljenju SDS kvečjemu 2 ali 3, ostali bi se lepo zahvalili, če bi Jih prištevali k demokratom! Poleg tega je nasprotna lista pred 6 leti dobila celo 10 od 24 mandatov in da je pred 3 leti prodrla SDS samo z 2 mandatoma, je prišlo odtod, ker so delavci imeli takrat lastno listo. Naj si gospodje demokratje torej ne delajo praznih upov, bližnja bodočnost bo poka-/,ala hidi v občinskem odboru moč SLS. Po navideznem uspehu bo njihovo razočaranje tem večje, če prej ne, pa meseca septembra pri državnozborskih volitvah. Nedolžni šmar-tinski zdravilni praški bolni SDS ne bodo pomagali na noge.
Zdravniška stavka.
Zdravniške stavke v Ljubljani so seveda zopet krivi »klerikalci«. Zakaj? Zato ker vlada, v kateri klorikaleer ni, zdravnikov ne nastavi in pa zato, ker je zdravnikom prešel idealizem. Tako je zapisano v »Jutru«.
Klerikalci so krivi, kadar so v vladi in kadar jih ni, zlasti so pa vsega krivi, kadar so volitye. Takrat je to klerikalno krivdo treba dobiti, četudi jo pes na repu prinese. Ker je bilo zdravniško stavko precej težko spraviti v zvezo s »klerikalci«, je »Jutro« iznašlo nek čl&n finančnega zakona, ki ima namen preprečiti korupcijo z nameščenci in določa, dar letos posamezen minister ne sme prejeti nobenih novih nastavljencev, ampak mora predložiti vsako nastavitev ministrskemu svetu Ta člen je kriv, da se zdravniki niso nastavili. Zakaj je kriv? ker so zanj glasovali »klerikalci«. Ni minister kriv, ker ne predloži imenovanj seji kabineta, čeprav je to v tem primeru le gola formalnost. Zakaj ni kriv? Ker ni klerikalec. Tudi vlade »Jutro« no napada. Zakaj ne? Ker ni klerikalcev v njej. »Jutro« ne zahteva od vlade, naj ustreže zdravnikom. Nasprotno. »Jutru« je prav, da zdravniki še dolgo stavkajo, da bo imela SDS kost, s katero bo žugala »klerikalcem«. »Jutru« tudi prav nič ni mar, da s svojim političnim izrabljanjem stavke škoduje stavkujočim zdravnikom. Patent na lažnjivost in brezvestnost je res pri SDS.
Državni nraznik v luči SDS.
SDS ni prav nobena stvar sveta. Kadar njenim partizanskim ozirom kaže, napada časopisje te stranke, najvišje predstavitelje države, napada generale, napada vlado, upravo, vse, kadar zapiha drug veter, se pa zopet liže na vse strani. Ni nobene institucije, nobene svetinje, ki bi je SDS ne oblizala s svojim strankarskim jezikom. Vse zlorabiti v svoje strankarske svrhe, to je najvišji princip vse taktike SDS.
Po tem načelu je »Jutro« napisalo uvodnik k Vidovemu dnevu. Nihče drug ne razume duha Vidovega dne kot SDS, ki je nastala v staroavstrijskem ozračju v staroliberalni avstrijski mentaliteti. Vidov dan je za SDS samo praznik centralistične ustave. To ustavo je naredila SDS in zato Je Vidov dan praznik SDS. Ker so pa vsi državljani dolžni spoštovati Vidov dan, morajo ta dan častitati SDS. To je Vidov dan v »Jutrovem« ogledalu. Vsak pameten in trezen državljan pa v tem ogledalu vidi SDS kot skrunilko državnega praznika in vseh državljanskih idealov in čednosti.
Iz nasprotnega tabora.
Kot kandidat SKS v ljutamersko-radgon-skem okraju za volitve v narodno skupščino je določen g. nadučitelj I v a n j š i č iz Sv. Jurija ob SčavnicL
Socialisti kandidirajo v Mariboru za narodnega poslanca uradnika bolniške blagajne g. P e t e j a n a.
Nemška stranka na Spodnjem Štajerskem nastopi pri volitvah v narodno skupščino popolnoma samostojno, da tako pošteje svoje volivce. Kot nosilca listo se imenujeta gg. dr. Muhleisen v Mariboru in V. Spru-s c h i n a v Ptuju.
S&odiS£S
NOVOMEŠKA OKOLICA.
Shod v Sv. Petru pri Novem mestu in v Zalovičah pri Sv. Petru je bil v nedeljo, dne 26. junija. Na obeh dobro obiskanih zborovanjih je poročal g. narodni poslanec Franc Smodej.
BANJALOKA.
Shod SLS v Banjaloki je bU dobro obt
v tem smislu je bil odposlan pozdrav načel-' niku klul>a dr. K o r o š c u in vsem poslancem za ptujsko polje, predvsem izredno požrtvovalnemu in marljivemu poslancu Ivanu Ve-s e n j a k u. Ob določitvi kandidata za nove volitve so se zaupniki ptujskega okraja soglasno izrekli zopet za narodnega poslanca Ivana Vesenjaka kot kandidata za ptujski okraj, : istotako pa je bil soglasno določen kot njegov i namestnik g. Franc Zupanič, posestnik iz Slovenje vasi.
GORNJA SV. KUNGOTA.
Pri Gornji Sv. Kungoti se je vršil 26. junija pod milim nebom pri cerkvi velik shod SLS. Udeležili so se ga somišljeniki iz domače župnij in od Sv. Križa, Sv. Jurija, Spodnje Sv. Kungote in Svečine. Obširen prostor na prijaznem hribčku med cerkvijo in župniščem je bil zaseden od ztorovalcev. Predsedoval je I predsednik krajevne organizacije SLS g. Fla-j kus. Govoril je poslancc Franjo Zebot. Njegova izvajanja o položaju in o liorbi naše stranke za pravice ljudstva je zbor živahno odobraval in izrazil popolno *aupanje Slovenski ljudski stranki. En glas gre po obmejnih krajih: Pri volitvah 11. septembra se ne bomo cepili na razne stranke, ampak po ogromni večin bomo volili našo SLS!
Politična nasilja proti radičevcem v Macedonijl.
PAVLE RADIČ TEŽKO RANJEN.
Radičevi agitatorji Pavle Radič in tovariši so se vrnili s svojega potovanja v Južni Srbiji. Pavle Radič je dal belgrajskim časnikarjem izjave o svojem potovanju. Najprej je prišel v Skoplje, kjer sta mu orožništvo in oblast delala neprilike. Povsod je zastonj protestiral proti nastopanju oblasti. V Debru so radičevce orožniki s silo odpeljali z avtomobili proti Strugi. Spotoma so jih na postaji Lukovo ustavili žandarji in pretili, da jih bodo postrelili, ako hočejo pot nadaljevati. Tako so jih debarski žandarji gonili, a lukov-ški orožniki jih niso pustili naprej. Zato so sredi ceste čakali v avtomobilu. Po dolgem pregovarjanju so jih orožniki odpeljali v Tre-biški han, kjer so morali v avtomobilu na prostem prenočiti. Na meji med Ohridom in Strugo so jih ustavili trije kačaki v civilu z napetimi puškami. Po dolgem pregovarjanju se jim je posrečilo oditi in priti v Bitolj. Tam so jim pregledali prtljago. Muslimanski otroci so v nje metali gnila jajca. Pavle Radič se je obrnil na občinski urad, kjer so našli županovega namestnika, v katerem je spoznal eno od tistih oseb, ki so jih preje napadle' kot kačaki. Nato se je obrnil na velikega -župana, ki je radičevcem obljubil pomoč; Z hajvečjo težavo so dobili v Bitolju prenočišče in hrano, ker se ljudstvo boji policije. Naslednji dan so se odpeljali z avtomobilom v Prilep. Tbm so hoteli i neki ljudje napasti hišo, v kateri so radičevci hoteli prenočiti. Obrnili so se na ve likega župana, katerega pa niso našli. Njegovo uradništvo jim je svetovalo, naj čimpreje odidejo. Blizu Skoplja so jih napadli kačaki skopljanske policije, je izjavil Pavle Radič, in jih kamenjali. Pri tej priliki je bil Pavle Radič težko ranjen. Na čelu je dobil dve zelo globoki rani in veliko rano na nosu. Zdravniško pomoč so dobili šele v Kumanovem. Ker jih je kumanovski okrajni glavar opozoril, naj radi varnosti življenja odidejo, bo od-potovali v Belgrad.
Češkoslovaška javnost o likvidaciji albanskega spora.
»Prager Presse« z dne 29. jun. posveča uvodnik likvidaciji našega spora z Albanijo. Med drugim piše: »Ob sebi je umevno, da je zaslugo za tako mirno likvidacijo konflikta
delegacije SLS v narodni skupščini. Soglasno se je odobrilo delo, izrekla se je zahvala in zaupnica Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu. Posebna zahvala pa se je izrekla še g. poslancu Skulju za njegovo skrb za naš okraj, ki nam je baš ob tej priliki prinesel iz Belgrada lepo podporo za ustanovitev ženske domače obrti v našem kraju, kar naj bi vsaj nekoliko odpomoglo revščini teh krajev.
MARENBERG.
V nedeljo ob 11 dopoldne je bil shod SLS v gostilna g. Brudermana v Marenbergu. Govoril je narodni poslanec g. Pušenjak, ki nam je v enotirnem zelo poučnem govoru pojasnil sedanji politični položaj in spodbujal k složnemu delu za zmago edino prave kmečke, slovenske in krščanske stranke SLS pri prihodnjih volitvah. G. poslancu smo zelo hvaležni in ga prosimo, da nas še obišče!
PTUJ.
Dne 27. junija je bil v gostilni M. Bren-čiča v Ptuju sestanek zaupnikov SLS za ptujski okTaj. Nad 70 mož, izkušenih in osivelih borcev SLS, je z zanimanjem in napeto pozornostjo sledila dveurnim izvajanjem narodnega poslanca dr. II o h n j e c a , ki je orisal položaj Jugoslovanskega kluba v belgrajski narodni skupščini od zadnjih državnozborskih volitev dalje. Za odločno, vztrajno in neomah
skan. Poročal je g. poslanec Škulj o delu PriP'.sa» tudi pametnemu postopanju Juro-
- -	slavije, ki se Je od početka varovala vsakega
prenaglenja in v vsakem oziru pokazala svojo dobro voljo, da se spor mirno poravna. Ves čas je vztrajala v okviru tradirijonalne mirovne politike, ki jo je uveljavljala na Balkanu v odnošajih nasproti vsem svojim sosedom. — Po pravici je pričakovati, da bo likvidacija jugoslovansko - albanskega spora ugodno vplivala tudi na nadaljnji razvoj jugo-slovansko-italijanskih odnošajev. Dejansko je napetost, ki je trajala več mesecev med Italijo in Jugoslavijo, že vidno popustila. Zavedamo se, da je bila temeljno izhodišče to napetosti Hnlijnnsko-albanska pogodba in da bi bilo treba za odstranitev vseh diferenc in za popolno razčiščenje atmosfere na Balkanu doseči sporazum tudi v tej temeljni zodevi. Toda če bi se to, za Jugoslavijo temeljno vprašanje z rešitvijo albanskeca konflikta tudi ne sprožilo in bi se pokazalo, da potrebuje še nadaljnjega zorenja in miroljubnih vplivov, je že dejstvo samo. da so se med Jugoslavijo in Italijo vrnili normalni odnošaji, smatrati za napredek, ki opravičuje upnnje na dober in miroljuben razvoj nadaljnjih odnošajev med tema dvema državama.«
FGCipirajtO naŠG dijc^kG. i izrečeno soglasno priznanje vseli navzočih in
SMRTNE OBSODBE V RUSIJI?
v Pariz, 30. jun. (Izv.) Dopisni urad sov-Jelskrga poslaništva v Parizu dementira vesti iz. Kor en' ag na da ?e je ".vršilo v Rusiji zopet 55 smrtnik obsodb.
Tretji polet Iz Amerike v Evropo.
v Newyorb, 30. jurija. (Izv.) Ker je new-yorška vremenska opazovalnica napovedala nastop zelo ugodnega vremena nad Atlantskim oceanom, je letalec Byrd včeraj ob 10, uri 19 minut (srednjeevropski čas) nastopil svoj polet v Evropo. Spremljata ga tudi dva častnika ameriške armade. Hotel je z njim potovati tudi graditelj letala »Ainericac, toda vsied prevelike obremenjenosti letala, na katerem je 1300 galon bencina in 18 galon strojnega olja, ni bilo mogoče, letalu se dvigniti. Graditelj letala Kinkade je vsled tega popoldne s parnikom odpotoval v Pariz in se bo udeležil poleta pri povratku iz Evrope v Ameriko. Byrd bo na svojem poletu prepeljal tudi prvo zračno pošto iz Amerike v Evropo. S seboj ima več pisem newyorškega župana odličnejšim osebnostim v Evropi.
v Newyork, 30. junija (Izv.) Kapitan parnika »Mauretanija« je sporočil, da je videl ob 5,10 popoldne Byrdovo letalo 360 milj južno od Cap Race. Z letala »America« je ladja sprejela tudi Byrdovo poročilo, da je vreme ugodno in da se vsi trije letalci počutijo dobro.
v Sant John, 30. junija. (Izv.) Parnik >Ne-rita« poroča, da je ob 7.30 zvečer opazil nad seboj Byrdovo letalo.
v Newyork, 30. junija. (Izv.) Ob 2.32 je prispela od letalca Byrda brezžična brzojavka, v kateri pravi: Od včeraj ob 4 popoldne dalje radi goste megle ne vidimo niti zemlje niti vode.
v London, 30. junija. (Izv.) Iz Valencie javljajo, da so ob 11. uri 5 minut opazili letalo »America« 49 stop. 33 min. severne širine in J 18 stop. 10 min. zapadne dolžine.
v London, 30. junija. (Izv.) Ob 3 popoldne (zapadnocvropski čas) se je nahajal Byrd 50 stopinj 6 min. severne širine in 7 stopinj 57 minut zapadne dolžine. Letalo je že preplulo jugozapadno točko, Cornwalesa.
v Pariz, 30. junija. (Izv.) Radio-postaja v Ouesstantu je ob 7.5 sprejelo sledečo brezžično vest Byrdovega letala: »Najkasneje tekom ene are bomo zagledali suho zemljo. Na krovu je najboljše razpoloženje.« Pomorska prelektura v Brestu objavlja, da je radio-postaja v Me-gantu sprejela signale z Byrdovega letala.
v Pariz, 1. juL (Izv.) Po zadnjih poročilih, ki jdh je sprejel nek nemški parnik v Canalu, j© letalo >America< na svojem potu preko Anglije vsled slabega vremena nekoliko zgrešilo smer. Pričakujejo, da bo Byrd prisipel nad Pariz ob 11 ponoči. Če bodo zaloge bencina zadostovale, bo takoj nadaljeval polet v smeri proti Dunaju in vrgel nad pariškim letališčem samo pošto, katero mora oddati v Parizu. Prijatelji Byrda, ki so danes že prišli na Dunaj, bo izjavili dopisniku »(Jllsteina«, da je Byrd pripravljen od Pariza nadaljevati pot proti Renu in odtam v smeri Donave proti Dunaju, da tako p skuša postaviti nov rekord. Mogoče je, da bo Byrd s svojim aeroplanom okrog 6 zjutraj pristal na Dunaju.
CHAMBERLIN IN LEVINE.
v Bera, 30. jun. (Izv.) Ameriška letalca Chamberlin in Levine sta ob 11.20 pristala na tukajšnjem letališču. Ob 1.30 sta se dvignila na nadaljni polot proti Parizu.
v Pariz, 30. jun. (Izv.) Chamberlin in Levine sta danes popoldne ob 4 pristala na letališču Le Bourget.
Kaj se godi doma
L. VILHAR
urar v LJubljani se Je preselil iz Dunajske ceste na
Sv. Petra cesto 36
(pri Zmajskem mostu).
Znižanje plač v žel. delavnicah v Mariboru.
Maribor, 30. junija 1927.
V železniški delavnici v Mariboru so delavcem znižali plačo še precej bolj občutno kot v kurilnici. V kurilnici so zmanjali zaslužek predvsem onim, ki so služili nad 8 Din na uro. V delavnici so napravili takole: Onim, ki so služili nad 8 Din na uro, so zmanjšali zaslužek za 50 para do 1 Din.
Onim, ki pa so zaslužili pod 8 Din na uro, so zmanjšali za 50 para do 2 Din. Vzeli so celo pomožnim delavcem, ki so imeli po 4 Din 50 par na uro da imajo zdaj po 3 in 4 Din. Najbolj so prizanesli preddelavcem ki so preje imeli po 11 do 13 Din na uro, adaj pa imajo po 10 do 11 Din 50 par.
To znižanje je seveda upravičeno ' 'lo delavstvo, ki si je iskalo duška predvsem na ta način, da je nasedlo hujskanju socialistov in so se vršili razni neupravičeni napadi na SLS. Prvo, kar naj konstatiramo, bodi to, da je vsemu temu neredu krivo, ker niina železniško delavstvo svt-jega pravilnika. Sedaj bomo pa vprašali, kdo ie bil tisti, ki je pred leti pošiljal brzojave v imenu mase, da se pravilnik ne sme sprejeti? Ali niso to bili ravno socialisti, predvsem mariborski socialisti? Delavstvo naj položaj trezno presodi, potem šele naj izreka sodbo, kdo da je krivi
Ko sta se poslanca SLS pred kratkim potegnila za pravice železničarjev v Belgradu pri »eji finančnega odbora, to seveda socialistom ni oilo prav. Enako so bili nevoljni, ko se je posrečilo pridobiti nazaj režijske karte in je bila zadeva že rešena, ko so oni imeli šele protestni shod. Vemo, železničarji ne postopajo kot soc. voditelji, ki odbijajo v6ako dedovanje na korist rešitve persčJi žel. vprašanj.. Toda kljub temu in kljub nevolji socialistov bo SLS ščitila pravice železničarjev in je gotovo', da jih bo preje dovojevala kot pa recimo g. Bahunl
Ko o tem poročamo, se nam zdi potrebno poudariti še en moment, ki je tudi zelo važen. Delavstvo v delavnicah železnice je namreč narodno mešano. To okolnost seveda socialisti izrabljajo v hujskanje. Res je, da državna uprava ia narodni meji s svojim postopanjem nikakor ne krepi državljanske zavesti. A prav bi bilo, da bi ravno ti, ki služijo državi, ki živijo od dela pri njej, bili primerno plačani za delo, potem bodo služili zvesteje in bodo zanesljivi in navdušeni državljani. Socialistom bi se pa vzelo iz rok sredstvo hujskanja.
Končno pa si dovolimo še eno vprašanja: Kdo bo pa sedaj določal, kako plačo bo dobival posameznik, ker bo vsak imel drugače? Tu hočemo jasnosti zato, da se ne bo zopet očitalo, da to — določa menda tudi SLS.
Neurla.
V soboto, dne 25. junija t 1., okrog pol 3. ure popoldne je obiskala župnijo Špitalič in okolico velika nevihta s točo. Kmalu po 12. uri opoldne so se začeli zbirati črni oblaki Ln slišalo se je od daleč grmenje, katero je čim dalje bolj naraščalo. Med 2. in 3. uro popoldne se vlije silna ploha in vmes je padala kot oreh debela toča in to skozi 20 minut. Ljudstvo je s strahom gledalo, kiko ledeno zrno klesti na njivah še do sedaj lepo vzrastlo žito, katero je obetalo boljšo letino od lanskega leta. Ko se je vihar polegel in je nehala pad iti toča, se je ugotovilo po njivah, da je precejšnji del pridelka zopet uničen. Za naše revno lcmetsko 'j i stvo je ta nesreča zelo občutna.
Iz Ealca nam poročajo: V soboto popoldne je padala pri nas toča, debela kakor golobje hjce, ki pa hvala Bogu ni veliko škodovala pri hmelju. Zjutraj pa je udarila strela v Antlogov dimnik v Žalcu, pri katerem je do pol metra na široko zdrobila strešno opeko; druge nesreče hvila Bogu ni bilo.
Proslava narodnega praznika v Ljubljani.
Proslava Vidovega dne v Ljubljani se je pričela na narodni praznik, v torek dne 28. junija ob 8. uri zjutraj s parado ljubljanske g. • zije na vojaškem vežbaliSžu pri Dev. Mar. v Polju. Vojaška parada se je izvršila pod vodstvom mestnega komandanta in namestnika tukajšnjega divi-zionarja gen. Vučkoviča. Navzoči so bili številni zastopniki civilnih oblasti, kakor veliki župan dr. Vodopivec, mestni komisar dr. Mencinger, dalje zastopniki vseh tukajšnjih konzulatov, med njimi tudi francoski konzul gosp. Richard in italijanski konzul gosp. Gavotti. Svečanost se je pričela s službo božjo, ki se je vršila po pravoslavnem, katoliškem in muslimanskem obredu. Nato je govoril poveljnik 40. triglavskega pešpolka polkovnik Koraič, ki se je spominjal vseh padlih junakov, katerim so vojaki zaklicali trikratni >Slava<. Pri paradi so sodelovale vse vojaške edinice tukajšnje garnizije. tako 40. peš polk in 16. artiljerijaki polk. Navzoči konzuli tujih držav so generalu Vučkoviču čestitali k disciplini in izvežbanosti vojske. Ob pol 11. uri dopoldne se je vršila v etolnici svečana služba božja, ki jo je celebriral knezoškof dr. Anton B. Jeglič, ob asistenci številne duhovščine. Službe božje so se udeležili vel. žup. dr. Vodopivec, predsednik oblastne skupščina dr. Natlačen, mestni komisar dr. Mencinger, mestni komandant general V u č k o v 1 č , rektor univerze dr. L u k m a n , dalje zastopniki tukajšnjih konzulatov ter vseh civilnih in vojaških oblasti, zastopniki rezervnih častnikov, raznih kulturnih, političnih in gospodarskih korporacij. Cer'— i 1 se je vršil tudi v tukajšnii protestanta ii.
Po šolah so se vršile svečane mli linske .0-slave Vidovega dne. Mesto je bilo na narodni praznik vse v zastavah.
Maščevalni umor in samoumor.
V prijazni vasi Sela, ki ležijo med postajama Brežice in Dobova, se je v noči od pretekle nedelje na ponedeljek dokončala krvava tragedija nesrečnega mladega fanta. 26 letni Jože Bevc, sin posestnice, je gojil pred leti ljubavno razmerje z Antonijo Šetinc, s katero je imel tudi nezakonskega otroka. Ta pa se je seznanila z drugim in dobila še eno nezakonsko dete. Ljubezen med Bev-cem in Šetinčevo se je seveda ohladila. Bevc se je jel ozirati po primernejši družici. Dobil jo je in se je hotel z njo poročiti. Njegova bivša ljubimka pa je hotela to preprečiti. Vedno ga je zasledovala in ga terjala za plačilo za vzdrževanje otroka. On ]e uvidel, da 9e je ne more rešiti. Zahtevala je od njega take denarne vsote, ki bi mu takoj v začetku njegovega gospodarstva ogrožale gmotno blagostanje in tudi zakonsko srečo. Zato je obupal in storil usodepolni sklep, maščevati se nad Šetinčevo, ki je bila po njegovih mislih na poti njegovemu srečnemu življenju, šel je v nedeljo malo pred polnočjo k hišici, kjer je stanovala Antonija Šetinc sama z otrokoma. Vrata so bila zaprta. Potrkal je na okno. Šetinčeva ga je po glasu spoznala in mu ni odprla. On pa je, hoteč na vsak način izvršiti svoj naklep, razbil okno, ustrelil s samokresom proti šetinčevi in jo zadel v glavo. Potem pa je zbežal v noč. Vsled strela preplašena otroka sta jela jokati, težko ranjena mati pa je imela še toliko moči, da se je zavlekla k bližnjemu sosedu, kjer so jo za silo obvezali. Odpravili so jo s kroglo v glavi v brežiško bolnico, kjer pa so jo vsled odsotnega primarija-kirurga poslali na kliniko v Zagreb.
Drugo jutro pa, ko so hitele kmetice s češnjami in zelenjavo na vlak proti Zagrebu, so našle na stezi, približno 300 korakov od stanovanja Šetinčeve, med dozorevajočim žitom v krvi ležečega Jožeta Bevca s prestreljeno glavo. V roki je še tiščal izstreljen samokres. Bil je mrtev. Odšel je svetni kazni, zagovarjati pa se je moral že pred večnim Sodnikom
Dve preprečeni nesreči.
Strašna avtomobilska nesreča bi se bila kma« hi zgodila na Vidov dan ob 6. uri zvečer pri prvem prelazu čez železnico na cesti, ki pelje iz Maribora v Rog. Slatino pred Poljčanami. Ceata napravi pred tem prelazom oster ovinek, razgled na železniško zatvornico pa poleg tega onemogoča gozd, tako da se znajde avto na koncu kurve — na železnici. Pred tem nevarnim mestom ni — kot je pri nas že navada — nobenega znamenja, ki bi opozarjalo avtomobil ista, da prihaja oster ovinek in železuiška zatvornical — Ob navedenem času je pripeljal iz Maribora nek avto, v katerem sta bila dva moška in ena ženska. Na ovinku, kjer cesta nagloma pade, je avtomobilu nenadoma odpovedala zavora ter se je z vso silo zaletel v prvo zaprto železniško zatvornico, je odrezal ter se znašel sredi tira, po katerem je ravno prihajal vlak, ki pelje iz Maribora ob četrt na šeet. — Vlak je bil oddaljen še komaj 50 korakov od avtomobila, druga zatvomica je bila zaprta — zdelo se je, da jo strašna katastrofa neizogibna. V tem kritičnem trenutku pa je prisotnost duha šoferja rešila trem ljudem življenje. S polnim plinom se je zaletel v drugo zatvornico, jo srečno prelomil, v istem momentu pa je zdrdral mimo za hrbtom vlak. Razen razumljivega strahu, malih prask in pa havarij na avtu se ni zgodilo k sreči ničesar hujšega.
Slično nesrečo in srečo obenem ie doživel v sredo na praznik šofer P. Mihael, ki je vozil zvečer po Tržaški cesti proti Teznu. Pri zaprti zatvoniici čez železnico pri vojašnici Vojvode Mišiča mu je privozil od nasprotne strani drug avto z v žganimi žarometi. Močna luč je šoferja P. tako oslepila, da ni opazil zaprte zatvornice, v katero je zadel s tako močjo, da jo je prelomil. V tistem trenutku se je pokazal izza ovinka koroški tovorni vlak. V zadnjem hipu je šofer reiil sebe in avto s tem, da je hitro zavozil malo nazaj s proge.
Zopet požar v Mengšu.
Ponoči 29. junija ob pol 23 je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Antona Povš, po domače Terdinov Tone, V Velikem Mengšu požar, ki je vpepelil gospodarsko poslopje s hišo vred. Požar je brez dvoma zanetila zlobna roka kot v vseh dosedanjih slučajih. Povš ima Škode okoli 100.000 Din, zavarovan je pa samo za 20.000. Pogorelo je tudi vse seno, ki je že bilo spravljeno. Radi suma požiga je bil menda aretiran nek sumljiv tujec, ki pa skoraj gotovo s požarom nima nobene zveze.
Vlom v hranilnico v Slovenski Bistrici.
V sredo zvečer je bil izvršen v Slov. Bistrici predrzen vlom. Dosedaj še neznani zločinci, ki pa sigurno niso domačini, so vlomili v prostore lua-nilnice na ta način, da so vdrli najprej skozi okno v klet, potem pa prevrtali strop. Iz hranilnice so odnesli pisalni stroj >Romingtcmc, dočim druge tatvine dosedaj še niso ugotovili. Orožništvo je storilcem na sledu.
Slovenci v Italiji »Goriška straža" zaplenjena.
Goriški prefekt Cassini je dal zapleniti sobotno številko »Goriške straže* radi člankov »Na pomoč l< in »Še nekaj o položaju idrijskega rudnika«. List je pozneje izšel brez zaplenjenih član* kov. V prvem Članku klice list vlado na pomoč, naj pomaga kmeiu iz strašne gospodarske stiske, v katero je zašel radi ogromnih davčnih bremen in radi neprestanega padanja cen poljskih pridelkov. V drugem članku se slika beda idrijskih ru-. darjev, ki stoje pred znižanjem draginjskih do-klad. Radi dopisa iz Idrije je v ravnateljstvu idrijskega rudnika vse pokonci. Napovedan je boj — odpoved dela — vsem delavcem, ki jih ravnatelj sumi, da so poslali dopis v Gorico. Menda bi bilo bolj pametno, da bi so politična oblastva (rudnik je v državnih rokah) informirala rajše, ali članek odgovarja reunici kakor da stikajo za nedolžnimi delavcil
Odkritje spomenika padlim vojakom mariborskega pešpolka.
Maribor, 30. junija. Proslava vidovdanskega praznika v Mariboru je bila letos združena s posebno svečanostjo. Na Vidov dan, 28. junija, je bil slovesno odkrit spomenik padlim častnikom in vojakom bivšega mariborskega pešpolka, ki so padli v osvobodilnih bojih na Koroškem leta 1918-19. Spomenik so postavili padlim njihovi tovariši, sedani vojaki in častniki 45. pešpolka, ki Je naslednik slavnega mariborskega .polka.
Ideja za postavitev spomenika je vznikla v vrstah častnikov 45. pešpolka ter našla v tokratnem poveljniku g. polkovniku S p a s i č u vnetega zagovornika. Pomagal mu je njegova desna roka, g. podpolkovnik Krpan, kj je bil duša rele akcije. Napisal je zgodovino polka, zbiral denar ter dve leti s predavanji in vodstvom akcije delal, da so naši koroški junaki dobili tako zaslužen spomenik. Da ni bilo teh dveh idealnih delavcev, g. generala Spa-siča in g. podpolkovnika Krpana, bi ostali popolnoma pozabljeni oni, ki so prvi darovali svoje mlado življenje za svobodo svoje domovin«.
Sredstva bo bila nabrana samo med vojaki in častniki 45. pešpolka. Spomenik je im-posanten obelisk iz umetnega kamena, ki ima
na treh straneh vdelane marmorne plošče, v katerih so vklesana imena padlih junaikov. Pred slovesnim odkritjem je spomenik krasno otkitil vrtni arhitekt g. Herman Steinbrenner. Ozadje je tvoril mogočen kostanj, pod katerim je razpenjal peroti velikanski d vogla vi orel — državni grb — ves iz zelenja in cvetlic.
Svečanost se je pričela ob pol 10 na igrišču poleg Magdalenskega parka s slovesno za-dušnico za vidovdanske junake in s parado oelokupne garnizije. Po 10 so se jele od vseh strani zgrinjati ljudske množice na dvorišču v parku vojašnice Vojvode Mišiča na Tržaški cesti. Prišli so meščani, kmetje iz bližnje in daljne okolice, zastopniki društev, med njimi Orel v kroju in z zastavo, zastopniki in predstavniki duhovniških, civilnih in vojaških oblasti.
Pod šotorom ki je bil posta/vljen pred zagrnjenim spomenikom, so se zbrali g. mil. prošt Martin M a t e k , g. prelat T o m a ž i č, ki je obenem zastopal prosvetnega min stra, veliki župan g. dr. Schaubach, oblastni predsednik in mariborski župan g. dr. L e -s k o v a r z oblastnim odborom in občinskim svetom, zastopnik vodnega ministra g. podpol-, kovnik V u k o t i č, poslanca gg. Z e b o t in Pivko, več oblastnih poslancev, finančni ravnatelj dr. P o v a 1 e j, predsednik sodišča višji svetnik g. 2 i h e r , pol:ciJski nadsvetnik g. Kerševan in drugi, dalje zastopniki Zveze slovenskih vojakov ir svetovne vojne gg. Colarič, Pire in Lončar, zastopniki invalidov itd.
Okrog 10 je dospel v avtomobilu burno
pozdravljen g. general Rudolf M a j s t e r, obdan od svojih tovarišev v koroških bojih, g. podpolkovnika Škabarja, ki je bil komandant takratnega mariborskega pešpolka in odlikovan s Karadordjevo zvezdo, najvišjim srbskim vojnim odlikovanjem, dalje Majstrova desna roka g. podpolkovnik C v i r n , in drugi številni takratni častniki. Vsi navedeni so sedaj že ali penzionirani ali pa v rezervi.
Kmalu je tudi dospel kraljev zastopnik g. general Jovan R e k o 1 i č iz Zagreba in nato je predsednik odbora, g. polkovnik Dimitrij Spasid otvoril svečanost s slavnostnim nagovorom, v katerem je poveličeval dela padlih junakov ter v kratkih obrisih očrtal slavno zgodovino mariborskega pešpolka. Pozval je nato kraljevega zastopnika, da je odkril spomenik.
G. general Rekolič je po kratkem nagovoru potegnil za vrvico in padla je zavesa pred spomenikom. Zagrmela je salva iz pušk in topov, združeni pevci vseh mariborskih pevskih zborov so pod vodstvom g. Gašperiča zapeli >Gor čez izaro«. Mogočno in milo obenem je donela pesem zasužnjene naše Koroško in malokatero oko je ostalo ob tem prizoru suho.
Blagoslovitev spomenika je nato Izvršil g. vojni kurat Pavel Z a v a d 1 a 1 ob asistenci bivših vojnih kuratov g. prof Bogoviča in R es m a n a.	,' "t ' >
Sedanji komandant 45. pešpolka g. polkovnik Šarič je sprejel spomenik v varstro polka ter nagovoril vojake, da slede zgledu
VELIKA IZBIRA
raznega perila, modnih bloz, oblek, kopalnih oblek, nogavic, kravat, vezenin i. t. d., se dohi po priznano nizkih cenah pri tvrdki
IGN. ŽARGI - LJUBLJANA
Sv. Petra cesta.
onih, ki so tako ljubili svojo domovino. Položil je venec v imenu polka, za njim pa je govoril in položil venec za mariborsko občino g. župan dr. Leskovar. Sledil je govor g. velikega župana dr. Schnubacha, ki je položil venec iz rož, nabranih na koroških gorah, nato pa je vstal, jedva držeč se po konci, komandant padlih junakov g. general Rudolf Majster in govoril svojim hrabrim borcem ter jih slavil v pesniških besedah.
Za njim je nastopil g. poslanec Zebot, ki je govoril kot zastopnik Mariborčanov in okoliškega prebivalstva, dalje zastopnik rezervnih častnikov g. Perhavec, zastopniki Sokola in Orla, Narodne odbrane, inval dov in Zveze vojakov iz svetovne vojne, ki so vsi položili vence, s katerimi je bil spomenik na7adnje naravnost zasut.
Opoldne je bila svečanost zaključena. Popoldan pa se je vršil v kazinski dvorani svečan komers, na katerem je me<?tn« občina pogostila došle goste.
»Kako se naučim fotografirati«
je pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Dia 10.—«
r
Orlovska prireditev 3. julija.
Pri telovadnem nastopu in sprevodrt bodo v nedeljo 3. t. tn. sodelovali člani in članice samo iz ljubljanske oblasti (izvzemši glavarstvo Brežice ter deloma glavarstvo Laško). Zato opozarjamo člane. in članice iz celjske in mariborske ekspoziture, da niti v sprevodu niti pri telovadbi ne morejo nastopiti, pač pa naj se polnoštevilno udeleže orlovske prireditve v nedeljo 10. julija v Celju.
Sprevod. Zbirališče po bo ulicah okrog Ljudskega doma. Ob pol 8. uri morajo biti vsi kroji zbrani. Ob 8. uri se začne sprevod pomikati po Zrinjskega cesti, po Poljanski ceeti, mimo škofije, skozi Stritarjevo ulico na Marijin trg, po Miklošičevi cesti in Tavčarjevi ulici na Dunajsko cesto in on Stadion.
Narodne noše se 2foirajo pred Ljudskim domom. Prosimo, da jih pride čim več.
Godbe. Pri sprevodu bodo sodelovale naslednje godbe: godba Dravske divizije, Sloga in godba Gradašca z Viča.
Sv. maša. Sv. maša na Stadionu se bo začela po sprevodu okrog 9. ure. Med sv. mašo bo svi-rala godba Dravske divizije naslednje točke: 1. Sattner: Pred Bogom ;2. Bricelj: Ave Jezius; B Premrl: 0 Marija, mogočna devica; 4. Kimovec. V prahu vemo tu klečimo; 5. Premrl: Povsod Boga!
V slučaju dežja bo sv. maša ob 8. uri v cerkvi sv. Jožefa, po sv. maši pa sprevod na Stadion. Sprevod bo odpadel le v slučaju hudega naliva.
Telovadna skušnja. Telovadna skušnja se bo vršila po sv. maši na Stadionu. Zato ne sme noben telovadec in nobena telovadkinja zapustiti Stadiona, dokler skušnja ni končana
Telovadni nastop se začne ob pol 4. uri popoldne. Spored je naslednji: 1. Članice: rajalni
pohod in proste vaje. 2. Člani: orodna telovadba. 8 Člani: lahka atletika. 4. članice: vaje s kiji. 5 Člani: rajalni pohod in proste vaje.
Koncert Po končanem nastopu se bo vršil na Stadionu koncert godbe Dravske divizije po naslednjem sporedu: 1. Lincke: Luna ouvertura. 2. Crleisner: operne melodije. 3. Sedlaček: Za moje prijatelje — srbske pesmi. 4. Warren: Passadana. 5. Jaki: Odmevi iz naših krajev — slovenske pesmi. 6. Morena: Žive pesmi — valček. Koncert bo vodil vižji kapelnik g. dr. Jos. Čerin.
Vstopnina velja za telovadni nastop in koncert ter znaša: sedoži po 15 in 10 Din, stojišča po 5 Din, mladina po 2 Din.
Prtljaga. Odseki in krožki ljubljanske okolice, ki se ne pripeljejo z vlakom, naj oddajo svojo prtljago v Ljudskem domu. Ostali na kolodvorih na vozove, kakor je odrejeno.
Prehrana. Za prehrano skrbi vsakdo sam. Vendar bo na Stadionu ves dan poskrbljeno za gorka in mrzla jedila ter. za pijačo, zlasti brezalkoholno. Ceniki bodo viseli na paviljonih.
Ogled velesejma. Telovadci in telovadkinje si velesejem morejo ogledati samo po nastopu, preje je čisto izključno. Vsi ostali takoj po sv. maši. Velesejem se seveda more ogledati v kroju.
Polovična vožnja velja 2., 3. in 4. julija. Na odhodni postaji se kupi cela vozovnica, za katero se obenem prosi pri blagajni mokri žig. Vozovnica velja tudi za nazaj, zato se v Ljubljani ne sme oddati. Vsakdo pa si mora preskrbeti na Stadionu izkaznico, da se je prireditve res udeležil. Brez te izkaznice vozovnica za nazaj nima vrednosti. Izkaznica stane 2 Din, telovadci in telovadkinje ter člani in članice v kroju dobijo izkaznice brezplačno.
Dnevne novice
Cenjenim naročnikom!
Z mesecem julijem se pričenja novo četrtletje ozir. 2. polletje za naročbo »Slovenca«. Vabimo vse cenj. naročnike, da nam ostanejo zvesti ter čim preje obnove naročnino, v kolikor že nimajo plačane naročnine do konca leta. Kdor nima pri rokah položnice, naj jo reklamira. S pravočasno obnovitvijo naročnine si zagotovite nemoteno prejemanje lista.
Posebej pa vabimo vse cenj. naročnike,
da porabijo vsako priliko za prav živahno agitacijo za razširjenje našega lista. Vsak naš somišljenik naj skuša pridobiti vsaj enega naročnika za »Slovenca«. Vsi na delo z geslom: »Slovenca« v vsako našo hišo, vsako gostilno, v vsak javen lokal!
Dnevnik »Slovenec« velja za vse kraje v
Jugoslaviji Din 20.— za en mesec, Din 60.— za eno četrtletje. — Za inozemstvo znaša enomesečna naročnina Din 30.—, za Italijo, Ameriko in Anglijo Din 35.—.
Nedeljska izdaja »Slovenca« velja za eno četrtletje Din 20.— za Jugoslavijo, Din 25.—
za inozemstvo.	Uprava.
• • •
•k Zbor zaupnikov SLS v nedeljo 3. julija ob 10 dop. ne bo v dvorani hotela »Union«, ker se vrše tamkaj popravila, ampak v dvorani Ljudskega doma, Steliška ulica.
k Predstavnike za vsa volišča nujno rabimo. Kdor še ni odposlal poročila, naj takoj stori.	Tajništvo SLS.
k Veliki župan dr. Vodopivec danes, v petek, 1. julija, ne uraduje, ker je službeno odsoten.
k Nov general v Mariboru. Za generala je bil imenovan z ukazom od 28. junija priljubljeni komandant mariborske brigade gosp. polkovnik Dimitrije Spasič. Iskreno čestitamo!
k Narodni poslanec Sernec za Rateče. Poročali smo o strašni nesreči, ki je zadela občino Rateče na Gorenjskem, kjer je toča uničila popolnoma vse dosedanje letošnje pridelke. Nesrečne prebivalce je obiskal takoj poslanec Dušan S e r n e c , ki si je ogledal vse na licu mesta. Obljubil je, da bo storil vse, kar je le mogoče, da se težko prizadeti občini pomaga od strani države. Poslal je takoj tozadevno brzojavko ministru za poljedelstvo ir vode g. Stankoviču. Obenem pa je odposlal obširno poročilo o nesreči pismeno na ministrstvo. Upamo, da ne bo imela država ob taki katastrofi gluhih ušes za klic bednega ljudstva.
ir Državna cesta Maribor—Lajtersberg se
nahaja v takem stanju, da moramo to beležiti v listih. Do Dervušekove opekarne je cesta podobna razburkanemu morju. Po sredini ceste so jame in sicer mestoma tako velike, da skače voz semtertje. Vsled tega trpi živina in vozovi. Ne mine skoro dan, da se ne bi na tej črti kak kmetski voz ponesrečil. Odvajalni jarki so zasuti na celi črti od mesta pa do gostilne Kos blizu Pesnice. Zadnja dva naliva sta vsled teh nedostatkov odnesla mnogo peska in gramoza, tako, da štrli sedaj na mnogih krajih golo kamenje iz cestnih tal. Naj velja ta skromen opomin kot opozorilo mero-dajnim krogom, da nedostatke čimprej odpravijo.
* Kaj bo s tovorno postajo Hoče? V okolici HoČ pri Mariboru raste tovarna za tovarno. Bližnje Pohorje ima ogromne količine lesa. Tovorni kolodvor v Hcčah je nujna potreba časa. Ne razumemo, zakaj se je postavilo že-
lezniško ravnateljstvo na odklonilno stališče. Kje so merodajni faktorji, da bi energično vzeli to zadevo v roke? Če je mali Št. II}, ki se s-Hočami ne da primerjati, z lahkoto dosegel tovorno postajo, zakaj ne bi tudi Hoče to dosegle!
ir Vodstvo in nadzorstvo pri novi cestni zgradbi pri Št. Petru niže Maribora je prevzela tvrdka ing. Jelene in Šlajmer. Dela so v toliko otežkočena, ker se ne more radi previsoke Drave jemati prodec iz dravskega otoka. Zemeljska dela so pa v teku in upanje je, da bo ta najvažnejši del ceste letošnjo jesen gotov. — Sedaj se izdelujejo načrti za okrajno cesto Bresternica v Dravski dolini — Sv. Križ na Kozjaku.
•k Vidovdan se je po celi Sloveniji praznoval izredno slovesno. Po vseh krajih slovenske domovine so bile slovesne službe božje v spomin junakom, padlim za domovino, in patriotične prireditve, zlasti šolske mladine, ki so povsod jako lepo potekle.
•k Sokolski zlet. V Ljubljani so imeli v ponedeljek, torek in sredo Sokoli svoj zlet in kongres. Udeležili so se ga odseki iz cele države. Bilo jih je okoli 2000. Pri tej priliki so prišli v našo prestolico tudi mnogi odlični tujci, tako Poljaki pod vodstvom Adama Za-mojskega, Čehi pod starosto Stepankom, ruski Sokoli pod vodstvom dr. Dimitrija Verguna. Ljubljana je goste lepo pozdravila, za sokol-stvo samo pa se ni posebno navduševala.
■k Zažgimo Ciril-Metodove krese v pon-deljek, 4. julija zvečer! Letos, ko obhajamo jubilej sv. Cirila, in slovcsneje kot kdaj slavimo sv. apostolska brata, naj se naša dostojna proslava pokaže tudi na zunaj v neštevilnih kresovih po celi naši slovenski domovini, zlasti po naših hribih in gorah tostran in ono-stran naših državnih mej. Naši zavedni možje, naši dobri mladeniči, zlasti Orli, naj poskrbijo za to pravočasno. Dušni pastir'i pa s prižnice opozorite ljudstvo na zažiganje kresov. Ti kresovi prihodnji pondeljek zvečer pred godom sv. apostolskih bratov naj bodo glasna priča naše iskrene hvaležnosti in vdane ljubezni do naših svetih blagovestnikov, naj govore k srcu vsega našega naroda s pesnikom, ki kliče: Ciril-Mctodov duh Slovence vse zedini, da zvesto vdan bo vsak Bogu in domovini!
■k Mašniško posvečenje, V nedeljo, dne 3. julija podeli mariborski g. škof dr. Andrej Karlin gg. diakonom IV. letnika zadnji višji red — mašniško posvečenje. Sprejmejo ga: Štefan Bakan in Franc Kolenc, oba iz župnije Turnišče (Prckmurje), Jože Luževič iz Tehar-jev in Ivan Strnad od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Obred se začne zjutraj ob 7. uri.
k t Župnik Martin Jarc. Dne 28. junija ob peti uri zjutraj je v Leonišču v Ljubljani po kratki bolezni umrl g. Martin Jarc, župnik na Prežganjem. — Pokojnik je bil rojen 1. 1884. v Ajdovcu. Kot duhovnik je služboval na Dobrovi in na Raki, zadnjih sedem let pa kot župnik na Prežganjem. — Pokopan je bil dne 30. junija na pokopališču pri sv. Križu v Ljubljani. Pogreb je pričal, kako je bil blagi pokojnik priljubljen pri svojih župljanih in znancih. Pogrebne obrede je izvršil gosp. dekan Matej Rihar; spremljalo ga je nad dvajset duhovnikov. V izredno velikem številu so k pogrebu prihiteli župljani s Prežganja; med njimi tudi župan g. Gaie, občinski odborniki in zastopniki organizacij s štirimi zastavami in z mnogimi venci. Pri tej priložnosti se je pokazalo, kako dobro ljudstvo ceni svoje duhovnike.
k Izlet v Monakovo se vrši takole: V pondeljek, dne 4. julija, zjutraj ob 8.45 odhod z brzovlakom. Okoli poldne v Beljaku v kolo-
dvorski restavraciji kosilo — zvečer okoli 9 pridemo V Monakovo. V torek in sredo ogledovanje mesta — nove in stare pinakoteke, nove državne galerije, gliptoteke, univerze, biblioteke, razstave v stekleni palači, nemškega muzeja (tehnika) in monakovskih posebnosti. Nato Rosenheim — »Herrenchiemsee« (kraljevi grad) in »Fraueninsel«. — Glede posameznih točk se dogovorimo v vlaku. Vsi udeleženci naj pridejo v soboto, 2. julija v tajništvo »Prosvetne zveze«, Miklošičeva 5., da ondi vzamejo vidirane potne liste in vozno karto (264 Din).
k Petnajstletnica tov. duhovnikov na Vranji peči bo obenem osmina za rajnim tov: župnikom Martinom J a r c e m. Na gotovo svidenje, rajnemu tovarišu pa sveti večna luči k Kostanjeviškt cestni odbor se je pri volitvi dne 26. t. m. konstituiral sledeče; za načelnika je izvoljen g. Ivan Colarič, župan in obl. poslanec, za namestnika g. Janez Rebselj, Št. Jakob, občina Št. Jernej, kot soodgovoren član blagajne Franc Kerin, Sv. Križ. Vsi trije so somišljeniki SLS. Volitve so se udeležili vsi člani.
k Duhovne vaje za gdčne učiteljice in uradnice v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani bodo letos od 14. do 19. julija. Pričetek 14. julija ob 6 zvečer; sklep 18. julija zjutraj. Vse udeleženke stare in nove, kakor tudi one, katerim vsled neznanih naslovov nismo mogli poslati posebnih vabil najiskrenejše vabi:
Vodstvo zavoda. k Kongres »Profesorskega društva« na Cetinju se vrši v dneh od 9.—12. julija. Ministrstvo za promet ni dovolilo nikakega posebnega popusta, temveč se vozi vsakdo na svojo uradniško legitimacijo. Na parobrodih je dovolila »Jadranska plovitba« 75%, »Dubro-vačka plovitba« pa 50% popust. Tovariši, ki se nameravajo udeležiti kongresa, naj to javijo pismeno ljubljanski sekciji. Izkaznice se dobe pri pododborih..
•k Program IL Jugoslov. abstinenčnega kongresa v Ljubljani. V soboto 2. julija ob pol 11 sprejem gostov na kolodvoru. Nato pohod po Kolodvorski, Pražakovi, Miklošičevi, Wolfovi, Kongresni trg na realko, kjer je razhod. Ob 16 otvoritev skupščine STM na Taboru. Ob 19 pričetek dela sekcij na realki. Ob 21 pozdravna čajanka na Taboru. Nedelja 3. j u 1 i j a ob 9 otvoritev kongresa na Taboru. Ob 12 manifestacija po mestu z godbo na čelu. Popoldne razgled velesejma, higijenske razstave in okolice. Zvečer ob 20 akademija na Taboru. Pondeljek 4. julij a ob pol 8 skupščina saveza Trezvenosti iz Sarajeva. Popoldne nadaljevanje .STM. Zaključek abstinentnega kongresa. Ob 20 poslovilna čajanka na Taboru. Torek 5. julija ob 6.50 odhod na Bled. Povratek ob 18.18. Ob 22.45 odhod gostov.
k Naplavljeno truplo. Dne 18. junija je naplavila Drava pri Ormožu na breg žensko truplo, ki je ležalo najmanj deset dni v vodi. Utopljenka je stara 30—36 let, dobro rejena, kostanjevih las, spredaj dobro ohranjenih zob, na levi roki je nosila zlat okrogli drobni prstan j s kamenčkom, oblečena je bila v siv površnik, črno satenasto obleko in belo, s čipkami obrobljeno perilo. Identitete ni bilo mogoče dognati.
k Jurij Dolinar, prof. cerkvenega prava, ki ga omenja spis o Baragu v št. 143. »Slovenca«, ni bil duhovnik. Umrl je 1. 1858., star 94 let. Njegovo življenje je opisal J. Benkovič v »Vencu cerkvenih bratovščin« 1. 1898.
•k Promocija. Na vseučilišču v Zagrebu je bil promoviran za doktorja prava diplomirani pravnik g. Martin P a v 1 i č.
•k Razpisana pošta. Razpisana* je služba pogodbenega poštarja v Gradcu v Beli Krajini. Jamčevina 1000 dinarjev. Letni prejemki so: redna plača 9000 dinarjev, doklada (50% redne plače) 4500 dinarjev, za brzojav 240 dinarjev, za prenašanje pošte 2000 dinarjev, za selsko dostavo 6240 dinarjev. Prošnje s prilogami naj se pošiljajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 5. julija t. 1. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa čl. 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah.
•k Služba božja na Bledu za izletnike in Marijine častilce. Na jezeru je sv. maša vsako nedeljo in praznik skozi celo sezono ob 9. uri. Turistovski vlak pride na Bled ob 8. uri, v Lesce pa ob 7.
•k Prodaja orožja na sodišču. Dne 15. julija 1927 ob 9. uri se bo prodajalo v porotni dvorani deželnega sodišča v Ljubljani zapadlo orožje in sicer samo zdražiteljem, ki so v posesti orožnega lista.
•k Čebelarjem! V Logatec ter njega okolico so čebelarji iz vseh krajev Slovenije prepeljali veliko množino čebel na pašo. Radi nezadostne paše se čebele koljejo med seboj, radi česar bodo mnogi čebelarji zelo oškodovani.
•k 50 letnico, odkar je naročen na »Slovenca«, obhaja danes naš zvesti somišljenik, bivši dolgoletni župan g. Mihael Omahen st. v Višnji gori. Naj ga ohrani Bog še mnogo let!
•k Tudi vi se lahko udeležite romanja na Trsat! Ne odlašajte s prijavo, da ne bo pre-poznol Prijavite se še danes »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
•k Tečaj »Brezalkoholne produkcije« se vrši dne 4, julija, nakar opozarjamo vse interesente. Kdor se ga želi udeležiti, naj tr> čim-preje prijavi »Brezalkoholni produkciji«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
it Popravi. V poročilu p višjem tečajnem izpitu na škof. gimn. v Št. Vidu nad Ljubljano so bila pomotoma izpuščena sledeča imena: Burja Mihael, Caserman Ivan, Črnigoj Adolf, Kalan Janez, Karlin Franc.
•k Najbolj uvedeni, prvovrstni ivedskl pisalni stroj »Halda« bo letos prvič razstavila na ljubljanskem velesejmu tvrdka Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Razstavljeni bodo tudi dva metra visoki švedski pisalni stroj »Halda«, univerzalni računski stroji »Triumphator«, švedski barvni traki, »Kardex« in »Legatin«. Paviljor. »H« it. 439—445.
k Olje za solnčenje »Niggerol« vas obvaruje solnčnih peg, solnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo, steklenica 8 Din Nudi drogerija Sanitas, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
k Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef-grenčica« močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josef« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
ir Vrednostne papirje, srečke itd. pred in povojne tu- in inozemske vseh vrst kupuje in plača najbolje Efektna banka, Ljubljana.
d Pomnite. Z Žensko hvalo čez noč namočeno perilo se s Schichtovim milom posebno lahko izpere.
k Efektna banka, Ljubljana, opozarja cenj. čitateljo, da naroče pravočasno srečke drž. raz. loterije enostavno potom dopisnice. Kadar nad poljem solnce pripeka, kmetii za plugom se opoteka, takrat največje njegove so nade, da se napil bo »CLIO«-limonadel
Naredniki in dijaki podofičlrjT
Najcenejšo letno uniformo si nabavite pri tvrdki
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA - DVORNI TRG
Platnena uniforma Polvolnena uniforma
400 Din 580 Din
Cfutoljana
O Zaupnike SLS iz Ljubljane opozarjamo, da bo zbor zaupnikov v nedeljo v Ljudskem domu, ne v Unionu.
O Slovenci! Jugoslovani! Bratsko slovaško kat. akad. društvo »Moyses« obišče na svojem potovanju po Jugoslaviji tudi Ljubljano, V petek 1. julija t. 1. prirede slovaški akademiki v Akademskem domu »slovaški večer«. — Vsi prijatelji bratov Slovakov, pridite na »slovaški večer« v obilnem številul
O Odpovedano Radičevo predavanje. — Tukajšnji akademski agrarni klub »Njiva« je povabil hrvatskega politika Stjepana Radiča, da na narodni praznik, dne 28. t. m. predava ob 8 zvečer v Mestnem domu o naši zunanji politiki. Predavanja se je nameravalo udeležiti večje število ljubljanskega občinstva, ki je bilo radovedno na najnovejše Radičeve paradokse, vendar pa se predavanje ni vršilo. Na deski pred Mestnim domom je bilo nabito obvestilo, da je Radič brzojavno odpovedal svoj prihod, ker je zadržan radi najnovejših dogodkov v Macedoniji, kjer je bil njegov sino-vec Pavle Radič težko ranjen. To obvestilo je potem vzbudilo v torek zv%čer najobširnejše komentarje po mestu. Nastale so tudi razne fantastične vesti, ki so se ob prihodu zagrebških listov hitro razblinile. Seveda se Radič tudi ni udeležil napovedanega shoda SKS v Novem mestu.
O Akademski pevski zbor ljubljanske uni ver z, e priredi v sredo 6. julija ob 20 v dvorani Filharmonične družbe (Kino Matica) vokalni koncert. Izvajale se bodo najizbranejše slovenske skladbe za moški zbor; na sporedu so zastopani s sedmimi umetnimi pesmimi: Foerster, R. Savin. J. Pavčič, Ravn k in Emil Adamič, poleg tega bo zbor zapel šest narodnih pesmi v hairmonizaciji Fr. Marolta in E. Adamiča. Petje vodi društveni pevovodja g. Fr. Marolt. G. Drago Zupan, operni pevec, in akademik Joža Likovič bosta zapela nekaj slovenskih samospevov. Ljubljančani I Podprite idealno stremljenje akademik o v-pevcev in ljubljanske univerze sploh, da posetite koncert, ki je v Ljubljani prva tovrstna prireditev naše univerze. Podrobni spored sledi.
O PronočiJča za časa velesojnia. V dnevih od 2. do 12. julija se vrši v Ljubljani VII. ljubljanski vzorčni \elceejem pod pokrovitel stvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Razstaivljalci in obiskovalci so prijavljeni iz vseh pokrajin naše države, pa tudi iz inozemstva se bo viil velik dotok gostov v našo belo Ljubljano. V teh dneh, ko se bo zbralo v našem mestu na tisoče in tiseče tujcev in ker je velesejem v prvi vrsti mi nas Slovence velikega narodnogospodarskega pomena, se mora naše mesto še posebej zavedati svoje dolžnosti, da gre po možnosti in drage volje prirediteljem na roko. Ker bo let >Snji velesejem združen s higiensko razstavo in si mora urad Ljubljanskega velesejma pravočasno preskrbeti zadostno število prenočišč, vabimo na prošnjo predsedstva LjuMJan-.akega velesopia cenjene sojnieščaiie, da se
Schichtov način pranja
Namočiti v ekstraktu za pranie ..ŽENSKA HVALA"
Izprati s Schichtovim TERPENTINOVIM MILOM.
prlglase vsi oni, kateri bi za časa veleeejma ali tudi samo za nekaj večerov dali na razpolago prenočišča (iposteljo ali divan), seveda proti plačilu. Stanovanjskemu odseku bo dobrodošlo vsako prenočišče, tudd zasilno — ali več postelj v eni sobi. Rriglase sprejema stanovanjski odsek VII. ljubljanskega velesejma tudi pismeno z navedbo cene prenočišča za en večer.
O Solnčni mrk t Ljubljani. Ljubljančani so bili letos prikrajšani za redko nebesno prikazen — za solnčni mrk. To je povzročilo precej oblačno nebo, ki se je v sredo zjutraj med solnčnim mrkom med 5 in 7 uro razprostiralo nad 'mestom. Kakor poročajo iz drugih krajev, so mogli opazovati solnčni mrk prt najlepšem vremenu v vsej Evropi severno od Alp.
O Dr. Anton BrecelJ, zdjavnik za notranje in otroške bolezni, se je vrnil in zopet redno ordinira na Emonskl cesti 20 od 15—16.
© Nenadna smrt. V torek 28. junija je ob 2 popoldne nenadoma preminul v službi na milnici na Celovški cesti v'Zg. Šiški 60 letni preglednik dohodarstvenega urada g. Andrej S k r j a n c. Kakor pripovedujejo očividci, je nevljudnost neke stranke tako razburila drugače zelo mirnega Škrjanca, da ga je zadela kap, katert je takoj podlegel. Slučaj sta preiskali še isto popoldne posebni komisiji policijskega ravnateljstva in dohodarstvenega urada. Šker>nc je že nad 30 let vestno vršil svojo službo. Zapušča soprogo in odraslega sina ter hčer. Pogreb se je vršil včeraj popoldne.
O 2epni tat na gl. kolodvoru aretiran. V noči na 27. junija je star žepni tat Otmar K. iz Ljubljane v vestibulu na gl. kolodovru okra-del spečega pomočnika Josipa Kumerja. Policijski organi so kmalu izsledili tatu in ga aretirali. Pri njem so našli ukradeno listnico z denarjem in cigaretno dozo. — K. je romal v sodne zapore.
O Deček pobegnil y Ljubljano. Dne 29. junija je ljubljanska policija ustavila 16 letnega dečka, ki se piše Fran Hojnik in je doma iz Bratonečič pri Ormožu. Deček pravi, da je pobegnil od gospodarja v Ključarovcih, kjer je služil za pastirja, ker se je hotel iti učit kakega rokodelstva. Na cesti blizu 2alca ga je baje napadel neki mladenič in ga z nožem sunil v desno koleno ter mu prizadejal nevarno poškodbo. Vsled nevarnosti zastrupljenja krvi j« Hojnika policija izročila v ljubljansko bolnico.
O Zopet kandidat smrtL Dne 27. junija si je najel prenočišče v gostilni De Schiava
v Kolodvorski ulici urar Slavko K. iz Kamnika. Ob pol 1 ponoči je natakarica zaslišala strel v sobi K., nak?r je prihitela v sobo, kjer jc v prsa obstreljen na postelji ležal K., zraven njega pa samokres. Takoj poklicani policijski organi so dali K., ki je bil še živ, prepeljati v iploino bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. EČ bo najbrže okreval. Vzrok poskušenega samomora ni znan, dasi je K. zapustil obširna poslovilna pisma.
O Padec s strehe. Včeraj, ob 4 popoldne |e padel s strehe Arbijeve hiše v Rožni ulici 18 letni kleparski vajenec Josip Hirschmann in se znatno poškodoval po glavi in rokah. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. Kakor pripovedujejo očividci, se je Hirschmann pri delu dotaknil električne žice in ga je električni tok omamil, tako, da je padel na tla. Čeprav so Hirschmannove poškodbe zelo težke, vendar je upati, da še okreva.
O Zopet poskus samoumora v Sp. Šiški. V sredo ob pol dvanajstih se je skušala zastrupiti z lizolom zasebnica Marija S., stanujoča v Gubčevi uilici št. 11 v Sp. Šiški. Ko je njen enajstletni sinček opazil, da je mati nagnila lizol k ustom, ji je izbil steklenico iz rok. Poklicana je bila takoj rešilna postaja, ki je prepeljala S.-ovo v javno bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo tako rešili smrti.
O Med vožnjo v bolnico je umrla za vnetjem slepiča v sredo popoldne na avtomobilu 14 letna Julija Marinče iz Rovt pri Logatcu. Stariši deklice, ki so jo spremljali pri vožnji, so se zglasili v deželni bolnici, kjer jim je izdala zdravnica dr. Praprotnikova mrliški list, nakar so odpeljali mrtvo deklico zopet domov, kjer jo pokopljejo na domačem pokopališču.
O Nesreče in nezgode med prazniki. Med prazniki se je pripetilo v Ljubljani večje število nezgod. Tako je na narodni praznik, v torek dopoldne padlo v Strojnih tovarnah in livarnah 18 letnemu ključavničarju Francu Smoletu na noge težko železo. Smole je dobil na nogah težke poškodbe. — V Pollakovi tovarni sta se v torek popoldne pri montiranju stroja težko ponesrečila 28 letni delavec Setina Janez in 32 letni strojnik Franc Marota. Dvignila sta težak del stroja, ki pa je padel nanju in jima pomečkal roke in noge. Dobila sta tudi težke notranje poškodbe. — Pri obiranju lipovega cvetja je padel z drevesa Vencelj Jenko, hla-Mc pri posestniku Matjanu v Vižmarjih. Jenko jd dobil težke notranje poškodbe. Vse te ponesrečence so prepeljali z vozom, oziroma z avtov« ljubljanske rešilne postaje .v bolnico. — Na leVnem sokolskem telovadišču se je v torek z|utraj\pri lahko-atlctičnih vajah ponesrečil član Sc*'ola Franc Dekleva, ki si je zlomil levo roko. Deklevo je prepeljal v bolnico s svojim avtom g. Stane Vidmar.
© Vlom v Srednjo tehnično šolo. V noči od torka do srede se je splazil neznan vlomilec v poslopje Srednje tehnične šole na Mirju. Najprej je hotel priti v poslopje skozi kiparski oddelek, ko pa se mu to ni posrečilo, je ubil pri glavnih vratih šipo in se nato splazil v Težo. Pred ravnaleljsko sobo je izrezal iz vrat
kos lesa, se splazil nato v sobo in odprl z dletom več predalov. Naiel je nekaj drobiža, bankovec za 100 Din, ter ravnateljev zlat iči-palnlk in zlat svinčnik. Hotel je vlomiti tudi v železno blagajno, vendar pa se mu to ni posrečilo. Po isti poti, odkoder je prišel, se je tudi (plazil ven. Vlom je prva opazila služkinja, kt je pospravljala v sredo ravnateljevo pisarno.
© Državni nameščenci dobijo pri tvrdki >Voika< nasproti Mestnemu domu znane Volka čevlje na obroke.	5064
© Kravate, ovratnike, naramnice, ženske in moške nogavice dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlina, Gradišče 3.
Maribor
□	Državna gimnazija v Maribora, rpiso-vanje v I. razred. To leto se sprejemajo učenci v I. razred brez sprejemnega izpita, a le v starosti od 10. do 13. leta; izjeme v starosti dovoljuje ministrstvo prosvete. Četrto ljudskošol-sko leto je moral učenec dovršiti z najmanj dobrim uspehom; za študij na tukajšnji klasični gimnaziji bodi telesno in duševno dobro razvit. Starost Izkaži učenec s krstnim (rojstnim) listom, učni uspeh z izkr-om o šolskem napredku. Redno vpisovanje bo 1. in 2. septembra; lahko pa se učenci, in sicer osebno, pri-glase v pisarni gimnazijskega ravnateljstva v dneh od 1. do 5. julija od 10 do 12.
□	Akademski pevski zbor ljubljanske univerze priredi v ponedeljek 4. julija ob 20 v veliki dvorani Goetz vokalni koncert, na katerem bo »Lor petdesetih akademikov pod vodstvom g. Fr. Man>lta zapel najlepše slovenske zborovske skladbe. Izvajala se bodo zborovska dela Foersterja, R. Savina, E. Adamiča, J. Pav-čiča in Ravnika. Solistične vložke v zborih in nekaj slovenskih samospevov bodo zapeli gg. Drago Zupan Janko, operna pevca, in akademik Marjan Rus. — Mariborčani! Poeetite v obilnem številu koncert ljubljanskih akademikov in s tem podprite njihovo idealno stremljenje.
□	Srednja vinarska in sadjarska šola ▼ Mariboru prične novo šolsko leto 1927-28 dne
1.	oktobra. Sprejemajo se le taki učenci, ki imajo vsaj 15, a ne več kot 19 let. Prosilec mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realoni razred ali popolno meščansko šolo. Tisti, ki so dovršili vsaj dveletno kmetijsko šolo, se sprejmejo šele po povoljnem sprejemnem izpitu. Lastnoročno, na celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje proeil-čev točen naslov, je poslati ravnateljstvu šole koncem juli a ali najkasneje do 15. septembra. Prošnja mora biti pravilno kolkovana (Din 5 in Din 20) in ji je treba priložiti: 1. krstni list,
2.	domevnioo, 8. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. nravstveno spričevalo pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposredno ia kake druge Šole. Sprejem se naznani vsakemu prosilcu pismeno; prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Ubožni in pri< Ji učenci dobijo podpore. — Ravnatelj: Andrej Zmavc.
□	Težka nesreča. Na praznik v sredo se je dogodila v tovarni usnja Freund težka nesreča. Martin Omerzu je spravljal kožo v stroj, pri tem pa mu je kolesje zgrabilo levo roko ter jo zmečkalo.
□	Ost a vi jen otrok. Marija B. iz Dravske ulice je našla pred svojim stanovanjem mladega otročička, katerega je tam oetavila neznana mati. B. je oddala dete občinskemu dečjemu zavetišču.
O flov gostilničar ▼ Unionski pivovarni. Znanemu gostilničarju VrSsterju, ki je imel že 20 let v najemu restavracijo pivovarne 05tz, sedaj Union, je vodstvo pivovarne odpovedalo lokale. Pivovarniško restavracijo bo prevzel neki Ljubljančan.
□	Zasačen lisjak. V četrtek zjutraj je srečal stražnik na Tržaški cesti nekega moškega s košem na hrbtu, ki se je, čim je zagledal stražnika, sumljivo hitro zatekel na dvorišče Delavske pekarne. Stražnik mu je sledil in ga prijel. Izjavil je, da se piše Ignac Kam?.ek iz Spodnje Ložnice ter nosi na prodaj 6 kur. Pozneje je pri natančnejšemu izpraševanju vesti priznal, da je kure ukradel svoji sosedi. Slučajno se je istega dne mudil na policiji orožnik Iz Slovenske Bistrice ter povedal, da je padel policiji v roke ptiček, katerega orožni-štvo že dr Igo zasleduje radi raznovrstnih tatvin. Kradel je največ perutnino,' enkrat pa sta se ga prijeli tudi dve hranilni knjižici. Oddan je bil sodišču.
Cel/e
10. julija v Cellu velik orlovski telovadni nastop. Vsi v Celje I
0 Vse tajnike krajevnih organizacij SLS v eeljsko-vranskem okraju ponovno opozarjam na drugo okrajno tajniško konferenco, ki se ne vrši v nedeljo 8. julija, temveč v ponedeljek 4. julija 8 pričetkom ob 8 zjutraj, to je takoj po prihodu vlakov. No morem dovolj poudariti važnosti te konference. Gg. tajniki naj so ne ustrašijo nobene žrtve in naj zanesljivo pridojo. — Tajnik SLS v Celju.
0 Spored orlovske prireditve v Celju dne 10. julija je sledeči: Dopoldne po prihodu vlakov bo pohod orlovskih cdinic po meulu k farni cerkvi, kjer je ob 9 sv. maša. Sprevod se bo pomikal od zbirališča pred kolodvorom mimo pošte po Cankarjevi in Kralja Petra ce-
sti po Prešernovi ulici, Dečkovem trgu in Gosposki ulici v cerkev. Med sv. mašo poje pevski zbor Katoliškega prosvetnega društva v Celju pod vodstvom pevovodje g. Alojzija Mi-helčiča. Cerkveni govor bo imel znani mladinski govornik g. Vesenlak, kaplan na Teharjih. Po končani službi b.žji se znova formira sprevod, ki se pomika od cerkve po Glavnem trgu in Kralja Petra cesti na telovadišče, na vrt osnovne šole, kjer bo takoj skušnja za popoldanski telovadni nastop. — Popoldne ob 4 se vrši na dvorišču mestne osnovne šole velik orlovski telovadni nastop. Pri sprevodu, kakor pri javni telovadbi, sodeluje celjska železni-čarska godba. Vstopnice za javni nastop stanejo Din 15 sedeži I. vrste, Din 10 sedeži II. vrste in Din 5 stojišče. — Primarno orlovski paroli, da naj bo mladina trezna in vzdržna, se na telovadišču ne bodo prodajale nikake alkoholne pi ače, na razpolago pa bodo brezalkoholne pijače: malmovec, kisla voda in po-kallce ter mrzla jedila.
0 Cerkveni koncert coljske orglarske šole r Ptuju. Celjska orglarska šola je napravila na praznik sv. Petra in Pavla izlet v Ptuj in ob tej priliki priredila v tamošnji minoritski cerkvi ob pol 4 popoldne cerkveni koncert Koncert je potekel brezhibno in v vidno zadovoljstvo občinstva, ki je zlasti ob Sancinovein pre-ludiju za vijolin-solo pozabila, da je v cerkvi in hotela ploskati. Orgelske točke so odigrali gojenci orglarske šole v Celju. Zlasti g. Klanč-nik in g. Blagaj sta odigrala svoja komada z bravuro in tehniko, ki je občudovanja vTedna. Pevski točki sta bili samo dve, ki sta publiki najbolj ugajali. Višek koncerta pa je bila brez dvoma sklepna točka, v kateri je ravnatelj cel>ke Glasbene Matice pokazal mojstra na vijolini. V koralnem stilu držano lastno skladbico je odigral tako, da bi ga bili še in še poslušali. Vse na koncertu sodelujoče je izredno ljubeznivo in bogato pogostil minoritski samostan, ki je s to prireditvijo pok a ulI, kako je treba mlade organiste podpirati baš s tem, da ae njihovo delo pokaže širši javnosti.
0 Težka nesreča gluhoneme. Leta 1885 v Šmarju pri Jelšah rojena gluhonema Elizabeta Čuješ se je slučajno nahajala v veži hiše št 6 na Dečkovem trgu, ko je privozil v vežo neki voz. Čuješ se je hotela vozu izogniti in je stopila na stopnjišče, ki vodi v klet. Pri tem pa se je prekucnila v klet in si pri padcu zlomila nogo v stegnu. Težko poškodovano so prepeljali v celjsko javno bolnico.
0 Kdo jo izgubil? Na policiji hranijo sledeče zadn e dni najdene predmete: 1 zlat poročni prstan, 1 ženska ročna torbica, 1 žepni robec, 1 glavnik, 1 ženska zapeetna ura in 1 rumenokovinasti prstan z belim kamenčkom.
Hrastnik
Skupni nastop marksistov? S socialistične strani se dela za skupni nastop vseh marksističnih frakcij pri predstoječih volitvah. Kak bo uspeh, ni mogoče preokovati.
Trbovlje
Kres. Na Zlodjevem hribu nnd vodensko šolo prižge v ponedeljek zvečer podružnica sv. Cirila In Metode, kres v čast temn dvema slovanskima svetnikoma. Prižgal ga bo star čnstilelj svetih bratov g. K. Gorjup, kateri že desetletja prižiga na ta dan na označenem mestu kresove. Prebivalstvo trga se vabi k počastitvi sv. apostolov.
Gasilska podružnica pri Sv. Katarini. Kakor na Kleku, si je tržko gasilno društvo ustanovilo na praznik Sv. Petra in Pavla svojo podružnico tudi pri Sv. Ktarini. Pristopilo je k društvu takoj 24 članov.
Gasilci iz Kleka priredijo v nedeljo, 8. jul. v Kleku pri g. Žagarju vrtno veselico v korist nabave novega gasilskega orodjn.
Stavbna sezona. Prerokovala se je letos večja živahnost v stavbareki stroki. Želja se ni izpolnila na nobeni strani, ne pri stavbenih mojstrih, ne pri delavcih. Razen nekaj adaptacij se gradi samo stanovanjska hiša g. Kukmana v Trbovljah. Pač pa začne g. stnvb. mojster Stuhec graditi te dni hišo z« stanovanje In trgovino ob hiši g. Dežmana. Meščanska šola se prične baje tudi ta mesec graditi in gotovi smo za to leto.
Letošnji nabori. Potrjenih je bilo letoSnJe leto od 8r>8 priglašenih nabornikov 171. Posebno TrboveljČanl so se odrezali, ker jih je bilo potrjenih W5 od 118. Fantje »o se obnašali lepo, pijančevanja ni bilo In jih je g. polkovnik Drag. Pustič, ki si jo od nabornikov pridobil simpatije že takoj od začetka, pohvalil.
O -lavni shod vojakov li svetovne Tojne. V nedelte, -Ino 8. julija t. I., ob pol 0. uri zjutraj se vrii v dvorani ge. Ane Forte na Vodah javni shod Z. S. V. in U. V. 1. Vojrti tovariši 1 Udeležite se tega veicvažnegn zborovanja jmlnnštevilno ter pripeljite r, seboj vse Se neorganizirane tovari$e, da se prepričajo o naSem idealnem ravnanju v korist vojnega tovariAiva. Po »liodu fotografiranje članova.
Novo mesto
Zaključek Šolskega leta na tukajSnJI ltr. drl realni gimnaziji. šolsko leto na tuk. kr. drl realni gimnaziji se je zaključilo dne 28. junija t. 1. s slovesno službo božjo v frančiškanski cerkvi. Po cerkvenem opravilu se je vršila proslava v veliki dvorani tuk. Narodnega doma, katere bo se udeležili predstavniki oblastev in mnogobrojno občinstvo. N« sporedu so bile razne deklamacije, pevske in orkestralne točko in govor ravnateljevega namestnika g. dr. Viktorja Tillerja. V začetku svojega govora je opomnil občinstvo, da praznuje novomeška gimnazija 1801etnico svojega plodonoanega obstanka. Omenil jo vso one zaslužne može, ki so si pridobili zaslug za ta zavod. Iz njegovega govora smo dalje posneli, da Je obiskovalo novomeško gimnazijo v preteklem Šolskem letu 2C4 učencev in 74 učenk. Izdelalo Jih Je 215, mod temi 57 učenk, ponavljalnih izpitov je 90, med temi 14 učenk, padlo jih pa je 83. V prvem in drugem tromeaečju je bilo nad 50 odet. nezadostnih uspehov. Če izpadejo ugodno ponavljalni izpiti, bo izdelalo 85 odstotkov vseh dijakov. Po končanem govoru »o bili obdarovani najprldnejši učenci posameznih razredov z leposlovnimi knjigami, in to: I. a. Ana Polajner, II. a. Elza KoStial, II. b. Strašok Jožica, III. Ive o Svetek, IV. Franc Strojln, V. Joško fiege-din, VI. Ivan Hrovat in VII. Stanko Jug. — Po končani slavnosti je Sla Šolska mladina v gimnazijo, kjer »o jim bila razdeljena Solaka izpričevala
Tržič
Versko-k-dturna prireditev in obenem prt^
'iv» 30 letnice ^stoja našega prosvetnega društva sv. Jožefa ae tu! nepreklicno 6. in 7. avgusta. To obeta biti ena največjih letošnjih naSih prireditev v kranjskem okraju. Sodelovala bo godba kat. delavskega društva i Jesenic in več odličnih govornikov. Vse potrebno pravočasno objavimo. Okolici pa že sedaj kličemo: Takrat gotovo na svidenje v Tržičul
Okrajni cestni odbor v Tržiču Je na praznik sv. Petra in Pavla izvolil za predsednika dosedanjega gerenta Rudolta Femca, ki je tekom svojega gerentovanja dokazal, da zna »'vrstno vodit! posle cestnega odbora — vkljub temiv da so nasprotniki Širili razno govorice, da ni sposoben za tako delo. Kakor da bi bilt le demokrati sposobni za kako gospodarstvo! Kako so oni delali pri okrajnem cestnem odboru, o tem bomo pa Se poročali.
Jubilej. Jože 11 n i k a r, vlakovodja na trži-ški železnici, je obhajal včeraj svojo 601etnico. Vestnemu in značajnemu uradniku želimo Se mnogo let
Kočevfe
Zahvala. Ob priliki prvega sv. obhajila, M so ga prejeli v nedeljo naši malčki, so najtopleje zahvaljujem vsem darovalcem, zlasti pa še č. sestram v Marijinem domu, ki so pripomogle, da so bili malčki tako dobro postreženi po prejetju sv obhajila. — Vinko Lavrič, katehet.
Poroko. Te dni se poročijo sledeči pari: Ant. Strubelj, žel. urad. iz Murske Sobote z gdč. Erne-stino Grill iz Kočevja; Ivan Herbst iz Verdr«ng« z Joželo Wolf iz Livolda.
"Dopisi
Maronberg. V soboto, 25. junija, smo spremili k zadnjemu počitku g. Martina Slatinška, gostilničarja pri marenberškem mostu. Umrl je po dolgi In mučni bolezni v 63. letu. Kako je bil od vseh spoštovan, je dokazal lep pogreb kljub velikanskemu nalivu, ki b© je takrat 6pustil nad ma-renberško polje. Bilo je precej zastopnikov iz Šoštanja, kjer jo bil pokojni rojen, skoraj vsa inteligenca in uradništvo iz Vuhreda in Marenberga. Naj počiva v miru božjem I
Ljutomer. V nedeljo, dne 8. julija t. 1. dopoldne bo daroval v Ljutomeru novo sv. mašo gospod p. Karol Dijak, frančiškan. Pridiguje g. dr. p. Gracijan Heric, ravn. Iranč. gimnazije v Kamniku. — Popoldne ob pol 4. uri iste^ dne ponovi tukajšnje prosvetno društvo v Katoliškem domu krasno zgodovinsko igro »Alojzij Gonzaga<. Z vlaki ugodne zveze. Pridite vsi I
Knfifje in revije
»Naš čolnič«, edino katoliško glasilo prlmpr-skth Slovencev, 6. štev.: Ivan Pregelj: Zvodnik (povest od včeraj In danes). Vernim fantomi Po-menki (Apostoli narodovi Sv. Ciril in Metod). Sveta brata (pesem, Filip Terčelj). Janko Žagar: Slepi godec. P. Keller (provel dr. Ant. Kacin): 0 glazbe-nem življenju v Altenrodi (dalje). Lojze Golobič: Tine in Tinka (povest). V trudu In znoju. Glazba. Zanimivosti. Pisma uredniku. Naši ljudje. Organizacija. Društva. — Dolžnost vseh društev, knjižnic, čitalnic je, da se naroče na ta list; za voditelj« mladinskih gibanj pa je Se zlasti priporočljiv, da vidijo, kako bude mladino v čisto In močno rast naši dragi Primorci. — Naroča so list do 8. okt. pri: Oolobič Lojze, vas Strekljevec, p. Semič. Po tem terminu pa zopet v Ljubljani. Prav tam m dobe tudi event. pojasnila glede »N. Colničac.
Cerkveni vestniK
Mehanska Marijina kongregarija pri sv. Jo« letu. Radi orlovske prireditve v nedeljo, 8. t. m, se preloži skupni izlet na poznejSi čas.
Kongreifacija ta gospo pri sv. .Toietu ime
jutri ob 7. skupno sv. mašo na Rožniku.
Prirtabivatte novih naročnikov!
Aeroplan »Potez XXV«, s katerim sta poročnik Bajdak in kapitan Sondermayer letela v Indijo in ki je zadnjič nastopil tudi na letalskem naeetingu v Ljubljani.
na aeroplamu »Devoatin« na letalskem meetingu v Ljubljani.
500 km po Sloveniji in Hrvatski.
Končano je, lepo je bilo, prehitro je minulo I Vreane od 27. na 28. junija ni bik) ugodno, iu je bilo zalo 28. junija na startu pri kin 1 na Dunajski ' ceeti samo 10 dirkačev motokluba »Ljubljana« namesto prijavljenih 16. Bili so tile: Kenda Ivan, Hobacher Valter, Bauman Franc, Bidovec Viktor, Kham Franc, Leustek M., Stuzzi Valter, Jeglič Rudolf, Sila Mario, Arko Stanko. Prvih pet je imelo motorna kolesa brez prikolice (Bauman, tandera), zadnjih pet s prikolico. Znamke motornih koles so bile: FN. BSA, Triumph A IS, Ariel, Harley Da-vidson, Rudge Withevorth. Poleg tekmecev je vozil še Alojz Cirman z g. soprogo — kot vodja dirke — dalje tajnik kluba Krhne z gospodom iz Sto-fic, in seveda planinski avto »Tatra« z rekordnim šoferjem g. Čamernikom, z gospo s prigrizki in s poročevalci. Prav lepa kolona. S starta sta nas spustila predsednik kluba dr. Zalokar in profesor Čeh.
Pa smo šli. Oblaki nad Kamniškimi Alpami niso pomenili nič dobrega, a barometer v Unionu mi je prej povedal, da se nam ni treba nič bati. Ogledali smo oblake in čakali smo, kaj bo. In kmalu je bilo nekaj. Na črnuškem mostu smo pre-stregli prve bolnike, pomagali smo jim, in šlo je naprej. Nato smo lovili klobuke, pozneje tudi notese. V Kamniku par kapljic, je bilo kmalu pri kraju. Zato se je pa začela cesta najslabše kakovosti, noter gor do črnilca. Prav nič prijetno. Gospod v prikolici pred nami je odskakoval z enega roba ceste na drugi rob, sem in tja. Z nogami je tiščal ob tla in vzdržal je. Boga naj zahvali, da je bil svoj čas telovadec. Približno tako kot njemu, se je godilo najbrž tudi drugim. Kako so oni skoz prišli, ki so vozili brez prikolice, si pa sploh težko predstavljamo. No, šlo je pa le, in čez Čemilec smo prišli srečno vsi. Ne, Čisto vsi; eden je zginil namreč že na Ježaci. Eden tekmecev je pozneje pravil, da je vozil iz Kamnika do Črnilca kot po brazdah njive. Pot s Črnilca do Gornjega grada je lepa; lepa na sebi, in lepa vsled okolice. V Gornjem gradu kontrola. Vse je bilo pred nami; »Ta-tra< je tuleč in vpijoč zadnja rezala pot po res zeleni Štajerski. Prebivalstvo je bilo vseskoz prijazno in ljubeznivo, nobene animoznosti nisem opazil. Kontrole povsod zgledne. Prav posebno moramo pohvaliti tudi orožništvo; povsod ob križiščih so nam orožniki nenaprošeni kazali pot.
V Mozirju smo opaziil nekaj za nas novega. Pred vhodom v kraj je tabla z napisom: Avto! Prosim počasi! Ko smo šli ven, smo pa videli tablo z napisom: Hvala! To je pa res lepo! Tu sem prepričan, da napravi tak napis na vsakogar najboljši •vtis in da ga nehote prej prisili k počasni vožnji kot pa tiste grožnje: 10 km, sicer kazen! Idila lepe eeste je bila kmalu končana, naprej so ceste slabe, ponekod nalikuje progi Kamnik—Črnilec. In spet se je pričelo premetavanje sem in tja. V Velenju smo govorili z oblastnim poslancem Blatnikom, pili smo vino tam, in pravil nam je, kako slabe so ceste in da ni denarja za popravilo. Boštanj, Paka, Paleeka dolina, Huda luknja, ponekod prav romantično, na Vintgar in Bohinj spominjajoče. Krasen je svet na Štajerskem, premalo ga poznamo. Cesta do Dravograda srednje dobra. Seveda za »Tatro< ne pomeni nič, ali je cesta par stopenj boljša ali slabša, »Tatra« je neprekosljiva, s Camernikom je spojena v enoto hitrosti in energije Dravograd! Kontrola! Če bi me kdo vprašal, kakšna je cesta od Dravograda do Maribora, bi mu odgovoril: »To ni e(*ta, to je gladka pola.« Odškodovala je vrle motoriste za vse dotedanje sitnosti in težave, drčali so po nji z 80 kilometersko hitrostjo, mi pa deloma za njimi, deloma pred njimi, prav tako hitro.
V Mariboru konec prve etape. Kosilo in počitek. Nato pa brž dalje na drugo etapo, dosti krajšo, proti Ptuju in naprej proti Rogaški Slatini. Pot izprva lepa, nato slabša, a ne tako slaba, kot smo mislili, da bo. V Ptuju smo za grmeli na trg pred kontrolo in smo kar gledali, ko so nam sami velikani kazali pot. Morda so se holelj Ftuj-fani postaviti z njimi; ni nam znano. Dobra je včasih vrvica, posebno dobra na klancih za Ptujem.
Naša dva prijatelja »predaj nikakor nista mogla
naprej; pa smo ju lepo na vrvico privezali, do vrha klanca vlekli, nato spustili in tako Donav-
ljali. V lepem medsebojnem sporazumu smo prišli v Rogaško Slatino. Omenimo, da ta dva prijatelja nista bilu med tekmeci. V Rogaški Slatini smo imeli 250 km za seboj, polovico vožnje.
Vse v Rogaški Slatini se nam je dopadlo in je ne bomo pozabili. Na cilju nas je sprejel dr. A. Kunst, vse smo imeli pripravljeno, za nič nam ni bilo treba skrbeti. Na tem mestu bodi izrečena zdraviliškemu ravnatelju dr. šteru še enkrat naj-topleja zahvala za vso prijaznost in postrežljivost. Rad bi se bil 500 km vožnje udeležil tudi predsednik kluba dr. Zalokar, pa ni mogel. In kaj je naredil? V Rogaško Slatino se je pripeljal s prof. ehom čez Celje, nagovoril nas je in bodril nas je. ■»Prva taka vožnja je Vaša, v Jugoslaviji kaj takega še niso priredili. Uspeh vas bo opogumil za nadaljne prireditve. Tudi avtoklub se ne more izkazati s podobno prireditvijo.« Itd. Prisrčne so bile njegove besede, prisrčen je bil odgovor ravnatelja Štera. Bil je Vidov dan. zato je bila Slatina vsa v plamenih, vsa razsvetljena. Dolgo smo še govorili, vsak je imel kaj povedati; ta je pravil, kako ga je metalo, drugi kako je padel z motorjem, motor na njegovo nogo, 220 kg, in kako so motor dvigali; tretji, kako se zna tudi prikolica prevrniti, in tako naprej. Je bila res huda pot.
Zato tudi drugo jutro, na Sv. Petra dan. niso več vsi startali. Tudi moj prijatelj. Krhne si je prebral tovariša, iz Šoštanja je bil, pa se mu ni nič bolje godilo. Kmalu smo ju ujeli, na sredi ceste sta se motala. Krhneta v avto, ti pa sam poskusi svojo srečo! Tudi ta pot, do Brežic, ni tako huda. kot je razkričana. Preko Sv. Petra in Bi-zeijskega, sredi samega zelenja, smo prispeli v Brežice. Kontrola. Hitro je odpravljen?.. Nato pa čez most proti Samoboru. Vprašal sem g. čamer-nika: »Kdaj pridemo na hrvatsko mejo?« — »Na cesto glejte!«, mi je dejal. Pa sem gledal, in sem videl: prej gladka ce3ta se je naenkrat spremenila v razorano njivo, z dolgimi brazdami in razori Noter do Samobora je bilo tako. Iz Samobora naprej te pa vodi lepo izpeljana in skrbno negovana pot visoko gor na Gorjance, 700 m je na vrhu. To je bilo pa res lepo. In ko prideš na vrh, se ti odpre pogled dol na ravnino, ne najdeš ji meje. Na to cesto so pa Hrvatje res lahko ponosni. Kot po navadi smo opravili — oziroma so moji tovariši opravili — tudi tukaj na nekem ovinku majhno samaritansko motorično delo; potem pa brž naprej, in smo bili kmalu spet na slabi cesti. Najslabše pa pride sedaj. Tik pred Karlovcem nam nekdo reče, da moramo plačati 10 Din za vhod v mesto. Pričakovali smo za to dovoljenje asfaltirane ceste, pa smo se tako tresli in 9mo tako skakali, da je bilo tudi »Tatri« odveč, ko vendar vse težkoče igraje premaga. Pridemo do mosta kot zaključka te vožnje, in smo morali plačati zopet 10 Din, da smo smeli čez gugajoče se tramove čez. To je več kot škandalozno!
V Karlovcu je bila končana tretja etapa. Po kratkem odmoru smo pohiteli ven; par kilom.Hrvv zanič cesta, nato pa krasna Luizina cesta. Užitek prve vrste je vožnja po nji. Nato Kolpa, Metlika, preval čez Gorjance, Novo mesto, kontrola, Ljubljana.
Vožnje je bilo konec, 500 km je bilo za nami. Kako utrudljiva, naporna in z vsemi možnostmi obdarovana je taka vožnja! Od 10, ki so prejšnji dan v Ljubljani startali, so prišli štirje na cilj! Vse druge je pozobala pot, tako ali tako. Stuzzi na primer je imel opravka z nekim vozom, Hobacher tudi, Bauman je najbrž pot zgrešil. Jegliču se je v prevodni skrinjica vse zamenjalo in zamotalo, Arku je veriga počila, pa je bil že na pol pota med Novim mestom in Ljubljano, Leustek je pa že v začetku vožnje pokazal vsem poznejšim neprili-kam hrbet. Na cilju pred Rakovnikom oziroma pred gostilno Jelačin so nas spet počakali dr. Zalokar, Čeh in drugi.
Prvo darilo, srebrna doza, je dobil Kenda, drugo, ura z motocikli. Bidovec, tretje, srebrna cigaretna šatula, Kham; Četrto, srebrna plaketa, Sila. Zaslužijo vse priznanj. Oni, ki niso prišli na cilj, | pa tudi. Gledali smo njih energijo, njih odločnost, ! na vsak način so hoteli zmagati. A že kaj pride, i Vsa čast »Tatri«, vsa hvala g. Čanierniku. In go-
spej s prigrizka še posebej; kakor v družin i ei smo se na vozu počutili.
V Rogaško Slatino nas je prišel pozdravit, 2. uri je bil z nami, nazaj se je odpeljal v Ljubljano, klicala ga je dolžnost, dr. Zalokarja. Mož, ki je tako požrtvovalen, bo dvignil svoj klub še do višje višine. In z njim njegovi sodelavci, Cirman in drugi.	Dr. V. Šarabon.
Strastni nabiralci znamk so tudi: angleški kralj Jurij, kralj Alfonz, princ Valeški, t. j. angleški prestolonaslednik, italijanska kraljica 1 in prestolonaslednika Švedske in Italije.
Volxvedovanta
Našla se je v Jugosl. tiskarni anc» v«niata no.;jxa torbica. Dobi se v uredništvu.
Šolstvo in vszQofa
Razstava risb in ročnih del na vnanji uršulinski šoli v Ljubljani. V treh prostornih šolskih sobah smo občudovali izredno lepo in nepričakovano dobro uspelo razstavo risb in rečnih del osnovne in meščanske šole. Da se ne prepričaš, ne bi verjel, kako odlične uspehe dosega šola v vsakem oziru. Ze deklice osnovne šole se poizkušajo v raznih načinih upodabljanja v risarski panogi ter izdelovanja ročnega dela. Ilovnati izdelki so originalni in kažejo dosti spretnosti malih otroških ročic. Istotako lične in okusno izdelane so številne risbe in ročna dela. Pri ročnih delih je hvalevredno zlasti to, da se je predvsem oziralo na praktično uporabo. V drugi sobi so vse stene oblečene v snežnobele vezenine in okusne živobarvne preproge. Na blazinah pa vidiš bogato izbiro najrazličnejših okraskov iz živalstva in rastlinstva. Tudi tu so ročna dela vsa praktična. V zadnji največji sobi je vtis nadvse lep in prijeten. Tu kar obstaneš, da se naužiješ bogate lepote pestrih risarskih izdelkov. Prvi trenutek spoznaš, da rišejo učenke po zanimivih izbranih modelih, da je pouk zelo smotren in metodičen, da ga vodi spretna roka, ki se ne straši napora. Odtod tudi tako izredno lep uspeh, če pomislimo, da nismo na kaki strokovni šoli za risanje. Tehnika je lepa in pravilna, bodisi v akvarelu ali svinčniku, oglju ali tušu. Posebno zanimanje vzbujajo izredni modeli, kakor granatna jabolka, raki, školjke in drugo, njih moderne stilizacije, ki dajejo večjo prostost in razmah samodelnosti ter ustvarjalni domišljiji, ker se ne drže več navadne, že izrabljene simetrije. Vrhtega so sq izdelale učenke za žensko roko neverjetne stvari. Naj-natančneje izrezljani leseni in kovinski senčniki, rezbarije na šatuljah in blesteči kovinski izdelki, modelovani na mapah, vazah in tasah, kažejo, kaj vse si lahko skrbna gospodinja sama nabavi za lepo in okusno opremo v stanovanju. Razstava nas ni samo zadovoljila, ampak nas naravnost razveselila in prijetno iznenadila. Kaže, kako znajo uršulinke izobraževati in delati v odpovedi za vnanji svet za izobrazbo naše ženske mladine.
Dro&ne vesti
Oni, ki hočejo shujšati, ne smejo uživati mleka, masla, sladkorja, piva, krompirja in fižola.
Zoološki park v Londonu je prejel hrošče iz puščave. Ti imajo to lastnost, da spuščajo neko tekočino, katera povzroča mehurje, ako pade na človeško kožo. A tudi v nosu in grlu povzroča bolečine.
Pilule dandanes izdelujejo podobne bonbonom, in ricinovo olje, strah vseh otrok, se dobi v pastilah.
*
S 300 kubičnimi metri plina je mogoče skuhati 18 kosil za 6 oseb; segreti vodo za 1000 britij; žgati kave za dve skodelici vsak dan skozi 70 let; prižgati dve cigari na dan skozi 500 let; zavreti 1200 1 vode in speči 350 hlebov kruha po 2 kg težkih.
Narednik-pilot Franjo Egger
I. zrakoplovnega polka v Novem Sadu, Ljubljančan, star 24 let. Slika ga predstavlja še kot podnarednika.
Egger pada.
Cjubljanslco gledišče
OPERA.
Začetek ob 20 zvečer. Petek, 1, julija: Zaprto.
Sobota, 2. julija: ORLOV. Gostuje g. Majhenič. — Red D.
Nedelja, 3. julija: CARMEN. Gostuje g. Gospodi-
nov Izven. Ponedeljek, 4. julija: Zaprto. Torek, 5. julija: MADAME BUTTERFLY. Gostuj« g. Darian. Red A.
Uprava Narodnega gledališča v Bclgradu je
na vsak način hotela angažirati za belgrajsko opero člana ljubljanske opere in sicer gospo Marijo Zaludovo in višjega režiserja g. Zdenka Knittla. Ljubljanski upravi pa se je posrečilo ohraniti oba odlična ume'nika tudi za nadaljnji dve sezoni ljubljanski operi
Dva gosta-tenorista v naši operi. V nedeljo den 3. julija gostuje bolgarski tenorist g. Gospodi-nov in sicer v operi »Carmen«, v torek dne 5. julija pa slovenski tenorist g. Darian v operi »Ma-dame But!erfly«.
V opereti >0rlov« gostuje v soboto dne 2 julija član osješkega narodnega gledališča g, Majhenič, ki je že parkrat gostoval na našem od ni z izredno lepim uspehom. G. Majhenič je ljubljenec ne le osješke temveč tudi zagrebške in belgrajske publiko kjer je v zadnjem času zelo pogostokrat gos'oval. Po ljubljanskem gostovanju odide g. Majhenič na gostovanje v dunajski BUrgerlhenter.
Naročajte .Slovenca1!
Gospodarstvo
Otvoritev veleselma.
Otvoritev V. mednarodnega velesejma v Ljubljani so vrši v soboto, dne 2, jui. ob pol 10. uri dopoldne. Po pozdravnih besedah predsednika IJo-nača otvorl prisotni minister za Imovino in indil-st.-ijo dr. Melinied Spaho kot častni predsednik velesejm. Nato se vrši ogled razstavnega blaga v sledečem redu: Paviljon E, F, Češkoslovaški paviljon, G, H in J, nadalje ogled higijenske razstavo v paviljonu L in umetnostne razstave v paviljonu K. Nato si povabljeni odlični gostje oglodajo Se razstavljene predmete na prostem. Od pol 11. ure naprej pa poslujejo že vse velesejmske, blagajne in je vstop splošno dostopen vsemu' občinstvu. Razstavljalce pa naprošamo, da eo vsuj do pol 9. ure zjutraj na sejmišču.
Policijska uro. V območju meetne občine ljubljansko bodo zn časa velesejma odprte: vse gostilno in restavracije do ene ure, kavarne v Ljubljani do tretje ure z omejitvijo, da »e po drugi uri ne smejo več točiti alkoholne pijač?, restavracije, gostilne, kavarne in okrepčevalnice v ograjenem prostoru sejmišča do ene ur».
Hmelj.
IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo, Žalec v Savinjski, dolini. 28. junija. Od našega zadnjega pomočila se je stanje hmeljskih nasadov zopet izboljšalo. To se vidi posebno v pozno ob-rezovanih vrtovih, v katerih je začetkoma zaostajala rastlina v razvoju. Dne 25. junija je toča po nekaterih občinah povzročila nekaj škode. Razvoj peronospore ni več tako očiten, kakor poprej, vendar je glede peronospore počakati, kakšne posledice bo še povzročal ta neljubi gost v naših hmeljskih nasadih. Vlage bi imela zemlja sedaj dovolj — rabili bi solnčno in mirno vreme. — V tukaj-gnji Hmeljarni lani izvršena, obširna razširitev skladiščnih prostorov se je izkazala za nezadostno; radi tega se jo pole« stare llmeljarne sezidala nova ki bo vsestransko ustrezala vsem zahtevani hmelj-ske trgovine. — Društveno vodstvo.
Stanje hmel.iskih nasadov ilruirod. Belgija: Poperlnphe = dobro do prav dobra. Alost = precej dobro do dobro — tu in tam uši in pero-nospora — neenako stanje. Francija: Burgund neenako stanje; Alzacija = zadovoljivo, neenako stanje, tu in tam peronospora in uši. Anglija: Kent in Sussex = neenako stanje, deloma je rastlina zelo zaostala v razvoju, mnogo uši, stanje srednje in manj kot srednje. Amerika = normalno stanje. Češkoslovaška: ?.atec, 25. jun. Stanje hmeljskih nasadov je vobče tudi zanaprej neenako. Krilatih in nekrilatih uši je prejkoslej najti, vendar se naTtajajo v nekaterih občinah v tolikih množinah, da so se hmeljarji poprijeli obrambnih Bredstev. Zadnje dni se na hmelju opazuje nekaj novega. V nekaterih vrtovih se namreč vidi, da se panogni konci sušijo in da postajajo škrlupnsti. Drugoletnl nasadi so skoro povsod prav slabi Cene od 2000 do 300 ) Kč z 50 kg.
Naš Izvoz r Egipt. Dne 22. junija t. 1. se je v Belgradu vršili konferenca predstavnikov trgovine in industrij«, na kateri je naš odpravnik poslov v Kairu g. dr. Jovan Dučič predaval o trgovskih prilikah v Egiptu in o možnosti našega izvoza v to deželo. O. dr. Dučič je obravnaval svojo temo s lakim razumevanjem in 8 toliko toploto, da je žel živahno in navdušeno odobravanje. Zlasti se je naglašalo, da je na tej konferenci prvikrat aktiven diplomat stopil v neposredne stike z gospodarskimi predstavniki. Tudi je belgrajski »Trgovinski glasnik« dno 24. junija t. 1. temu dogodku posvetil uvoden članek, ki pravilno konstatira: če se praksa, ki je s tem započeta, v bodoče nadaljuje tako, da naši diplomatski in zlasti naši konzularni zastopniki v inozemstvu perijodično in redno pokažejo domačim gospodarskim delavcem gospodarske razmere in trgovske pogoje države, v kateri nas zas'opajo, smo uverjeni, da bi mi od tega imeli v moralnem in stvarnem pogledu da-leko večje koristi kakor jih sedaj vidimo in občutimo. — G. dr. Dučič je prišel danes v Zagreb, kjer bo predaval o problemu našega izvoza v Egipt. Zveza induslrijcev ga je naprosila, da pride tudi v Ljubljano in da naše interesente vpozna i možnostmi izvozne trgovine na egiptovska tržišča. Ravnokar smo obveščeni, da se g. dr. Dučič temu vabilu odzove in da se udeleži otvoritve ljubljanskega velesejma. V soboto ali prihodnji ponedeljek bo g. dr. Dučič imel predavanje, na katero že sedaj opozarjamo vse one, ki se zanimajo za po9|re.šitev našega izvoza. Točne podatke o kraju in čas predavanja še priobčimo.
Delo tarifnega odbora. Te dni se sestaneta 1. in 2. sekcija tarifnega odbora. Razpravljalo se bo o povišanju tarifnih postavk za les, celulozo in
hlode. Zvitanje teh tartfov bi zelo Škodovalo na H lesni industriji, fei že itak težko deia
Novo posojilo monopolske uprave. Kakor poročajo iz Belgrada, namerava Drž. menopolska uprava poleg, investicijskega posojila 150 milijonov dinarjev, najeti še posojilo pol milijarde Din i« obrritni .kapital. Vst ponudbe za to posojilo proučuje - ožji odbor monopolake uprave.
Kongres plinaren v Osijeku. Dne 27. in 28. junija, so je vršil v Osijeku drugi kongres plina-ren. Na Itangrosu so bile zastopane vse plinarne iz naše države, ljubljanska po g. inž. Bartlu. Pa tudi-iz inozemstva je prišlo .dosti plinarskih strokovnjakov. Kongresu je predsedoval predsednik Zveze pLinaren ravnatelj zagrebški plinarne inž. Crnekovič. Kongres je razpravljal o strokovnih vprašanjih tako n. pr. o uporabi domačega premoga v plinarnah, o magnezitu, o izgorevajnu na površini plinskih peči, o plinskem regulatorju itd.
Zveza hrvatskih induslrijcev je imela ?voj obCnt zbor dno 26. junija, katerega se je udeležilo lepo število članov ter tudi g. M. Savič iz ministrstva za Irgovino in industrijo. Predsednik g. S. D. Alexander je podal izčrpno poročilo o položaju, neugodnostih industrije v Hrvatski ter v celi državi. Pojasnil je stališče Zveze glede aktuelnlh gospodarskih problemov ter med drugim tudi naglasi!, da zastopajo hrvatski industrije! mnenje, da so morajo zbornice razdeliti, da pride industrija do samostojnega zastopstva. Poleg razprav o dnevnem redu je govoril tudi g. Savič, ki je zopet po-vdarjal važnost narodne obrambe za naše gospodarstvo ter apeliral na industrijce, naj se združijo v strokovnih organizacijah.
Borzna panika v Varšavi. Ker Poljska ni dobila posojila v Ameriki, je prišlo v ponedeljek in torek do velikega poloma na varšavski borzi. Kur-zi so padli do 30 odst. Povpraševanja sploh. Vlada je izdala v pomirjenje komunike, kjer pravi, da posojilo ni defini ivno odklonjeno, ampak samo odgodeno do oktobra.
Maksimiranje zakonite obrestne more na Poljakom. Iz Varšave javljajo, da je znižana zakonita obrestna mera od 13 na 12 eds*. Znižanje obrestne mere je letos ie trelje. Prvikrat so ofi-cielno določili obreslno mero sredi leta 1924., ko je bil oficielnl diskont 12 odst., na 24 odst Potem so jo pa polagoma zniževali na 20, 18, 16, 15, 14, 13 in sedaj na 12 odst.
Zvišanje cen pisanih tkanin v Ceikoslovaški. Zastopniki vodilnih tvornic za pisane tkanine v Češkoslovaški so sklenili zvišati cene pisanih tkanin za 10 odst. napram pomladnim cenam, ker so narasle cene sirovega bombaža za 36 odst., predi-va pa za 30 odst. Če ostanejo cene bombaža neiz-premenjene, se bodo cene tkanin še zvišale. Ravno tako se zvišajo cene pletenin za 10—12 odst.
Izvoz avtomobibv iz Češkoslovaške. Kakor znano ima Češkoslovaška znatno avtomobilsko industrijo (Tatra, Praga, Laurin Klemeni, Skoda so znane nmrke). Izvoženih je bilo lani iz Češkoslovaške 408 osebnih voz, največ v Avstrijo, pa tudi v našo državo.
Dva velika poloma t Pragi. Nenadni padec cen sladkorja je špekulaciji v Pragi zadal občutne izgube. Tako sta pos'ali insolventni tvrdki: Hei-dler in Ko. in David Block; pasiva prve cenijo na 50, druge na 40 milijonov Kč.
Ženska na borzi. Na Dunaju Imajo sedaj sledečo gospodarsko zanimivost: Margita Biach, ravnateljica tovarne za kredo in svinčnike v MUhlen-dorfu proei za dovoljenje, da sme na borzo. Seveda bo treba zato novelirati borzni zakon iz leta 1875., za kar se je že izrekla dunajska Zveza induslrijcev.
Nori Ford. Po sedanjih vesteh pride novi
šestcilinderski Ford na avtomobilsko razstavo v januarju 192& Novi tip bo imel ime »Edison six< po slavnem izumitelju Edisonu.
2$ o raza
Dne 30. junija 1927.
DENAR.
Zagreb Berlin 13.485—13.515 (18 48—18.51), Italija 312.13 314.13 (326.88-328.88), London 276—276.80 (276—276.80), Newyork 56.70—56 90 (56.70— 56.90), Pariz 221.93—223.93 (222.375— 224.375), Praga 168.20-169 (168.20-169), Dunaj 7.994-8.024 (7.996-8.026), Curih 10.933-10.96 (10.935-10.965).
Curih. Belgrad 9.13 (913), Budimpešta 90.50 (90.53), Berlin 123.08 (123.10), Italija 28.68 (20.83), London 25.2275 (25.225), Newyork 519.50 (519.37), Pariz 20.34 (20.345), Praga 15.38 (15.39), Dunaj 73.05 (73 10), Bukarešt 3.15 (3.10). Sofija 3.76 (3.76), Varšava 58 (58), Amsterdam 208.15 (20&2), Madrid 88 65.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.50, London 34.44, Milan 39.35, Newyork 709.15, Pariz 27.76, Varšava 79.16. Valute: dolarji 705.75, fran-
coski frank 27.22, lira 89.37, dinar 12.47. češkoslovaška krona 20.07.
Praga. Devize: Lira 186.55, Zagreb 50.125, : Pariz 181.62, London 163.32, Newyork 33.61. '
VBEDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invesrt. poeoj. 84.50 den., voj- ( na odškodnina 842—348, zastavni listi 20—22, kom, | zadolžndce 20—22, Celjska 105—107, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantllna 98-100, zaklj. 98, Pra-štedlona 850 den., Kred zavod 160—170, Vevče 135 den., Stavbna 55—66, Šešir 104 den.
Zagreb. 7% Invest. posoj. 84 —84.50, agrari 49-50.25, vojna odškodnina 341.50—342.50, julij 343.50-844.50, avg. 346 bi., Hrv. esk 04 inklj., Htpobanka 58—58.75, Jugobanka 92, Praštediona i 850 den., Ljublj. kreditna 150—lb5, Šečerana 500 -505, Slavonija 18—20, Trbovlje 460-470, Vevče 138 den.
Dnnaj. Podon.-savska- jadran. 77.40, Alpine 42.20, Greinltz 6.50, Kranjska ind-istrijika 45, Trbovlje 57 25, Hrv. esk. 5.90, Leykam 1145, Jugobanka 11.56, Hipobanka 7.50, Minulus 174, Slavax 12.4, Slavonija 1 90.
BLAGO:
Ljubljana. Tendenca zn les mlačna, m del pridelke neizpr. Zaključek les 2 vagona.
Spori
8. K. Jadran. Daneo ob 19. sestanek rezervnega društva v garderobi Vsak, ki ima dres z emblemom S. K. J., naj ga prinese s seboj. Sestanek je važen radi nedeljske prvenstvene tekmo z A. S. K. Primorjem in sploh radi nadaljnjega tekmovanja in traininga. — Tajnik.
Medmestni tennis-tnrnir Maribor:Ljubljuna. Dne 8. t. m. se vrši na igraščih S. K. Ilirije medmestni tcnnis-turnir Maribor :Ljubljana. Moštvo Maribora je po večini sestavljeno iz igračev S. D. Rapida, ki do sedaj še nikoli niso nastopili v Ljubljani. Toda tudi ljubljansko moštvo je ojačeno z nekaterimi novimi gralci, tako da je pričakovati ostrega boja. Moštvo Maribora je sestavljeno sledeče: Ilitzel, dr. Blanke, Felber, Bergant, Holzin-ger, Wiestaler in rezerva I.eyrer. Začetek turnirja ob 8. uri. Vstopnina 10 Din.
INTERNACIONALNI MEFTTNG ASK PRTMORJB IN KLUBSKI DV0MATCH KLAGENFURT.
Athlotiksport Club (Celovec): ASK Primorje (Ljubljana).
V nedeljo dne 3. julija priredi Akademski športni klub Primorje na lastnem igrišču, Dunajska ceffa, internacionalni meeting, pri katerem sodelujejo razven najboljših ljubljanskih atletov in atletov Aška, Haška in Marathona iz Zagreba tudi polnoštevilna ekipa Klagenfurter Athletik-sport Cluba iz Celovca, broječa 12 tekmovalcev, si bo meri'a svoje sposobnosti s polnoštevilno č«to ASK Primorja v klubskem dvomachu. Tekmuje se v tekih 100 m, 400 m, 1000 m, 3000 m, štafeti 4X100 m, skokih v daljavo, v višino in z zaletom, v melih diska, krogle in kopja. Med celovškimi atleti srečamo same koroške rekorderje, kj so že večkrat nadvse častno zasipali svoje klubsko, pokrajinske in celo avstrijske državne barve. Pred-njačijo sprinter Haderer s svojimi dobrimi rezultati na 100 m — 11 2 sek., 400 m — 51.9 sek., skok V daljavo 6.20 m in skok v višino 1.64 m ter metalci: Barta met diska 34.66 m, Eschenauer mot
krogle 12.36 m in Kremer met kopja 45.72 m. OB isti priliki bo eden najboljših Jugoslovanskih lah. koatletov Forkovič (Hašk — Zagrob) poskusil n* šili državni rekord v skoku ob palici (3.80 m). Ker so nahaja baš sedaj v najboljši formi, je od njega pričakovati znatno zboljšanje rekorda. Mlada atloir ska garda ASK Primorja z rekorderjem Dr. Per-parjem n.' čelu se nahaja v dobri formi in je pričakovati, da bo zunanjim tekmovalcem nudila naj-ostrejšo konkurenco. Vodstvo kluba je določilo, zavedajoč se propagandnega značaja te prireditve, zelo nizke cene Zato jo piičakovati, da bo šport-na publika v velikem številu prisostvovala temu zanimivemu tekmovanju. Vstopnina: Sedeži 10, stojišča 5 Din, dijaška stoj'šča 4 Din, mladinske do 14. leta 3 Din. Predprodaja vstopnic (sedeži in navadna stojišča) v trafiki Sever, SelenburgovJ ulica.
NEDELJSKE KOLESARSKE DIRKB.
I. kolo kvartalne vožnje cestnega državnega prvenstva za ljubljanski pododbor so je vršilo v nedeljo dne 20. junija na progi Ljubljana—Novo mesto in nazaj. Start in cilj je bil na Dolenjski cesti pri 8 km. Začetek dirk ob 14.
I.	Glavna dirka 125 km: 1 GJorgjevič Fra-njo v času 4 ure 46 minut 20 sekund 2. Poko»ec Anton. 3. Turk Alojzij. 4. Stepančič Stanko (vsi kol. dr. »Savac, Ljubljana.
II.	Dirka juniorjev 50 km: 1 Abulnar Franc v času 1 ure 45 minut 40 sekund. 2. Anžič PaveL 3. Dovč Ivan. 4. Breznik Dušan (vsi kol. dr. »Savac, Ljubljana). 5. Lamberger Dominik. 6. Poga* čar Alojz (oba kol. dr. »Ljubljanica«, Dobrunje). 7. Škoda Franc (>Sava<). a Petrovčič Anton (kol. dr. »Zarja«, Zg. Kašelj). 0. Kocjančič Jožef. 10. Smrekar Bernard (oba »Ljubljanica«). 11. Plavo Vilko (»Savnt). 12. Hočevar Janez (»Ljubljanlca<). 18. Snoj Jožef (»Snva«),
Drugi termin zn I. kvartal cestnega državnega prvens'va za ljublj. pododbor so vršj dne 17. julija 1027 na progi Ljubljana—Planina In nazaj 100 km. Start iu cilj na Tržaški cesti pri km 2.200 (gostilna Kramar) Start točno ob 6. uri zjutraj. Prijavo se sprejemajo do 16. julija pri kol zvezi SilS, pododbor Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Orel
Dijafki orlovski tečaj v Stični. Prihoa v Stično v ponedeljek 4. julija zvečer Iz Ljubljane se odpeljemo z vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 18. uri (Ta vlak v voznem redu ni na-značen, ker. je pozneje vpeljan.) Bratje z dolenjske strani naj pridejo z vlakom, ki pride v Stično ob 20.08 uri. — Eno popoldne si ogledamo tudi rojstni kraj Jurčičev in Krko (kopanjel). Konec tečaja v petek opoldne. Kaka kitara ali mandolina dobrodošla. Bog živil
Naznanila
Občni »bor. Opozarjamo na občni zbor stavbno zadrugo Trnovski prosvetni dom, ki se bo vr-šil dno 1. julija ob 8 zvečer po sporedu, kakor jo razglašen v zadružnih prostorih v Korunovi 14. — Nučelstvo.
Vse clektromonterje obveščamo, da se vrši v nedeljo ob 10. uri dopoldne v restavraciji pri Levu sestanek v društvenih zadevah, ter prosimo, da so ga v čim večjem številu deležite. — Elektromon-terjl.
Vremensko poročilo
Meteorološki ravod v Ljubljani, dne 30. junija 1927.
Višina barometru 308'8m
	Opazovanla		Barometer	loptola » C'	Kel *!T	V«Ur In brilna T BI	Oblačnost 0—10	Vrsta padavin		It* IšS	I A *** Iti
	kril	f«?						ob opazovanja	vnimUIn		
		7	762-8	IVO	76	NW 1	0			27-6	11-4
	Lfnbllana (dvorec)	14	759-9	22-1	42	SW 5	0				
		21	759-7	200	51	SW 5	10				
	Maribor		761-8	19-0	72	mirno	0			24	12
	Zagreb		762-2	20-0	74	S 2	0			27	16
	Belnrad	K	762-1	230	59	mirno	0			29	16
	Sarajevo		7b2-5	21-0	61	mirno •	0			30	13
	Skopl|e		762-3	26-0	46	mirno	0			35	15 j
	Dubrovnik		762-2	23-0	68	mirno	0			28	13 1
	Split		761-7	25-0	55	E 2i	1			32	21
	Praga	7	761-0	14-0		mirno i	0			23	10
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar. 6
—	Ali je to sploh mogoče?
—	Natančno tako je bilo, gospod.
—	Povejte nam torej, prosim, vašo življenjsko zgodbo.
—	Lahko. Povedal vam bom, česar se nisem pozabil. A začeti bom moral od kraja, ker sicer ne bi mogel vsega razložiti.
—	Kar začnite, prosimo. Stvar bo tem zanimivejša.
—	No, ne vem, če vas bo res zanimalo. Če pa
že hočete, poslušajte!
DRUGO POGLAVJE.
Nekdanji konesčr, Ivan Severjani, gospod Flja-gin, je tako pričel svojo povest:
—	Rojen sem bil kot tlačan. Moji stariši so služili v graščini grofa K. v Orlovski gubemiji. Ta posestva so se zdaj pod mladimi gospodi razgubila, a pod starim grofom so bila jako velika. V selu G., kjer je izvolil bivati som grof, je stala dolga, velika palača. Za obiske so bile posebne hiše. Imeli smo gledališče, poseben prostor za kegljanje, lovske pse. Na dvorišču so sedeli priklenjeni živi medvedje.
Domači pevci so prirejali koncerte. Domači igralci1 so nastopali pri raznih predstavah. Bili so tudi vrtovi, rastlinjaki, tkalnice in vsakovrstne delavnice z domačimi obrtniki. Najbolj pa so se zanimali grof za konjerejo. Za vsak posel so bili nastavljeni svoji ljudje, a konjušnice so uživale posebno pozornost. In kakor jo pri vojakih v prejšnjih časih vsak podčast-
* Eni kakor drugi iz tlačanov,
niški sin postal kantonist in obiskoval najprej nižje vojaške službe, da bi potem služil kakor njegov oče, tako je bilo tudi pri nas: Kočijažev sin se je učil koči-rati, dokler ni postal kočijaž; konjarjev sin je postal najprej konjarček, da bi stregel konjem. Hlapec, ki je sam6 krmil, je rodil krmivca, ki je vozil mrvo in oves iz skednjev v konjušnico. Moj oče je bil kočijaž Severjan. Niso ga sicer šteli med najboljše kočijaže, ker smo jih imeli veliko množino, vendar je vozil šesterovprežno kočijo. Nekoč, ko je prišel car, je bil sedmi v vrsti in so mu naklonili sinji starinski bankovec. Moja mati me je ostavila siroto v najnežnejši dobi in se je ne spominjam: bil sem njen izmo-ljeni s i n. To se pravi: dolgo ni imela otroka, pa je dolgo prosila Boga. Bog jo je uslišal, a ko me je rodila, je takoj umrla, ker sem prišel na svet z nenavadno veliko glavo. Zato mi tudi niso rekli pozneje Ivan Fljagin, temveč so mi nadeli samo priimek Glavač. Živel sem pri očetu med kočijaži. Ves dan sem bil v konjušnici. Tam sem zvedel skrivnost, kako se živali spoznajo in ocenijo. Tam sem takorekoč konje vzljubil. Lazil sem jim še majhen po vseh štirih med nogami, pa mi niso nič storili. Ko sem zrastel, smo postali dobri znanci. Konjereja je pri nas bila zase, konjušnice pa tudi zase. Mi, ki smo služili v konjušnici, nismo imeli opravka s konjerejo. Dobili smo mlado konje v primerni starosti, pa smo jih izurili. Pri nas je imel vsak kočijaž in vsak predjezdec vprego s šestimi konji. Imeli smo jih najrazličnejše vrste: vjatke, kazanke, kalmike, bitjuge, donske1. Vsi ti
1 Vjatke in kazanke (po Imenih mest oh TTrnlu, oziroma
ob Volgi) so majhni, dehelovratnl konjički; kalmiki (ime tur-
škega plemena) — debeloglavl strpni belci ob ustju Volge;
bil jugi (ime od pritoka Dona) teiki vranci ali sivci; grbouosi
so kozaški konji.
konji so bili pripeljani oddaleč, kupili so jih po sejmih. Svojih, doma odgojenih konj je bilo seveda še več, a o njih se ne izplača govoriti. Domači konji so pohlevni, nimajo niti jeklenega značaja, niti vesele domišljije. Zato pa so bili divjaki strašne zverine. Grof jih je navadno nakupil celo črede, kolikor so jih pač prignali na prodaj in po ceni. Plačal je kakih osem do deset rabljev za glavo2. No, in ko smo jih prignali domov, smo jih takoj pričeli krotiti. Strašno so se upirali. Do polovice jih je včasih poginilo, ne da bi se dali obvladati. Stali so vedno na dvorišču: vse jih je plašilo, še plotov so se bali. Kakor ptice so gledali neprenehoma plaho v nebo. Včasih se mi je kar smilil ta ali oni izmed njih. Videlo se je, da bi revež kar zletel, če bi imel peroti... Od kraja tudi niso nikoli ovsa jedli in za nič niso hoteli piti vode iz korita. Rajši so hujšali in hujšali, dokler niso popolnoma onemogli in poginili. Včasih smo na ta način izgubili več kakor polovico kupljenih konj, posebno, če so bili kirgiški3. Strašno ljubijo stepno prostost. Izmed tistih, ki so se pokorili in ostali živi, se jih je tudi veliko pohabilo pri objezdu, zakaj strogost je edino sredstvo zoper njih divjaštvo. Zato so se izkazali preostali, lcl so bili kos tej šoli in vzgoji, kot najizvrstnejši konji. Kar se tiče vožnje in vztrajnosti, se ne more z njimi niti oddaleč primerjati noben konj domače pasme.
Moj oče, Severjan Ivanič, je kočiral s kirgiško šesterovprego. Ko sem zrastel, so me pridelili njemu kot predjezdeca za isto šestorico. Konji so bili divji.
i
' okoli 200 Din.
* Klrgizi so Stirimilijoneki turSkt narod severno od Easpt-Skega jezera. Njih slvkaeti Čokati konjički slovijo zbog vroče-krvnoatl.
(Dalie sledi.)
F: si
E • f b
0	|
T i«
1	r o
S pF
5 ^s
M.g
' o
P' I
S*
►0 i" H
£
O
« a
O K-
H
S o E
o-
«n-*
epi-
K" 2. £ o H .
K ~
< n 9
13	9 § >
I *
H ti it
3q H, » 3 t I*
» I g i
° i
F t < *
S
H
14
H
M —
I
»r
i?*
mi
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO Oln aH vsaka beseda 30 par. Na|man|il oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nad Klevet vrstic se računalo vlie. Za odgovor znamKo Na vpraianfa brez znamke ne odgovar|amoi
Šofer-ključavničar
rojaščine prost, išče primerne službe. Naslov v upravi pod številko 5036.
Trgovska hiša
manjša, v mestu ali predmestju Ljubljane, se kuni. Ponudbe pod »gotovina« na upravo lista št. 4976,
Cenlenlm Cltafellem se priporočalo naslednic !vrdhe:
IvanKrižnar
krovec LJubljana, Hrenova ul. 9
IVAN JAVORNIK
mesar
Ljubljana, Domobranska c. 7
Stojnica poleg Zmajskega mostu
Blaž JonCar
pleskar Llublfana, Breg
TEOD. IfORN
kleparsko In Initaladjsko podjetje Ljubljana
Poljanska cesta štev. 8
Deželna lekarna pri .Mar. Pomagal*
Mr. ph. M. Leustek
Ljubljana. Rešljiva cesta 1
Peter Žitnik
splošno kleparstvo
LJUBLJANA Poljanska cesta 31
flngBioslnv Hrastnih
manufakturna trgovina
tlublUna. Harloisfta c. 1
K. Pečenko
trgovina vseh vrst asnja in Aevljarsklh potrebščin
Liubljana. Sv. Petra cesta 32
PRISTNI & BR1CELJ
črkoslikaria, Ljubljana
Aleksandrova c. 1 Telef. 2908 Ustan. 190?
tapetntk Ljubljana. Krekov trg 7
KOUACIČ & JflPELJ
trgovina s spec. koionil. In materij, blagom UUHJ0N0. Kongresni trg 19
Jakob Kavčič
parna pekarna
Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
Sedlarski po(rS
samostojna moč, se takoj sprejme. - Spodnja Šiška, Lepodvorska 23. 5019
Služba
CERKVENIKA-
ORGANISTA
na Selih pri Kamniku se razpisuje. Dohodki: Prosto stanovanje, bira v žitu (45 mernikov), denarju in drvah ter mala štolnina. Nastop 31. julija. Prednost imajo obrtniki, zlasti čevljarji	5051
Učenko
poštenih staršev sprejme Voika, Krekov trg.
"KUHARICA!
Sprejme se na večjem posestvu blizu Ljubljane do 45 let stara kuharica, ki je tudi vajena pri večji kmečki družini in zna peči kruh ter je pridna, poštena in mirna. Plača po dogovoru. — Nastop službe takoj. Dopisi na upravništvo pod »Poštena št. 5073«.
"VAJENEC
se sprejme za kleparsko obrt; dobi plačo. Remžftar & Smerkol, Flovjanska nI. 7.
PRODAM:
žensko kolo in 2 s šamo-tom obzidani železni peči 85 in 105 cm visoki ter trg. opravo za špecerijsko trgovino Vprašanje pod: Ivanka Kovač, trgovka. Hrastnik.	5035
Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov
za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju.	4005
Airdale
VRTNAR
priden, pošten, zanesljiv, se sprejme. Ponudbe na upravo lista pod šiiro »vrtnar« št. 5057.
PISARNA
in
SKLADIŠČE
za trgovino na debelo, ne predaleč od kolodvora, se išče. Ponudbe pod št. 27 na upravo »Slovenca«.
VELIK LOKAL
za trgovino ali pisarno, se da v najem. Pojasnilo da tvrd. M. Berdajs, Maribor.
plemenska psica čiste pasme z rodovnikom, izvrstna mati, popolnoma dre-sirana, se poceni odda radi opustitve pasje reje. Pogoj: dobro ravnanje s plemenito živaljo. Dopisi na Andrevv Gassnef, Tržič.
Vsled pomanjkanja prostora na prodaj
POHIŠTVO
(omare, mize, garnitura, šivalni stroj itd.). Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5088.
Več vrat
dobro ohranjenih in kopalna peč, se proda 3. julija 1927 ob 9. uri v Ljubljani, Bohoričeva 5.
Proda se skoraj nov
MOTOR
*/» HP, pripraven za pogon mlatilnice, slamorez-nice, za mizarstvo ali žaganje drv. — Dalje drug motor 5 HP, star, ter se ga spravi v dobro stanje z malenkostnimi stroški. 2 voza, 1 ročni voziček, 2 tehtnici, naklo za kovače ter več drugega orodja. — Poizve se: Miklavc, Komenskega 36.
MLIN
na prometnem kraju, stalna vodna moč, vzamem v najem; najemnino plačam za pol leta naprej. Naslov upravi pod »sigurna najemnina« št. 4969.
Izgubil se je
6 tednov star pes volčje pasme, v noči od 28. na 29. junija iz Metelkove ulice 3. Najditelja prosim, naj ga odda istotam.

JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. Novosti:
Baur, Beseligende Beicht. 230 strani, vez. Din 42. Bichlmair G-, Okkultismus und Seelsorge. 129 str.,
nevea. Din 33. Brentano M. R., Wie Gott mich rief. 340 str., vez. Din 100.
Der lebendige Tag. — Joseph Kiihnel Gedanken. 100 str., vez. Din 20.
Haggeney C., Der gSttliche Br.utigam. 238 str., vez. Din 73.
Hofbr.ann P., Die M. Theresia v. Kinde Jesu, 124
strani, vez. Din 42. Knackfuss L., In der Schule der ewigen Weisheit. Betrachtungen Uber die Nachfolge Christi f. Ordensleute. 254 str., vez. Din 86. Kawa E., Besinnliches aus stillen Stunden 176 str., vez. Din 54.
Morganti P., Der Heiland und sein Priester. I-II.
del, 592 str., nevez. Din 157; vez Din 235. Morgenlob und Abendsegen im Geiste der Kirche.
114 str., vez. Din 31.50. Muravvski Dr. F., Christus und der Mann. 200 str., vez. Din 56.
Mut D. W., Leiden hat Ewigkeitswert. 93 str., nevez. Din 17.
Rosch A., Geist und Leben. Wege und Weiser zuni
Aufstieg. 221 str. vez. Din 75. Schneeberg Dr. C., Weg und Licht. 64 str., vez. Din 62
Schott, Messbuch der heiligen Kirche. 1084 str., vez. z rdečo obrezo Din 90; z zlato obrezo Din 104.
VVohrmUller B., Das kdnigiiohe Gebot. 411 str., vez. Din 94.

Inserirajte v »Slovencu"!
Išče se
1,000.000 Din
posojila proti hipoteki na prvem mestu, na tovarniški objekt. Ponudbe pod »Sigurno štev. 5068« na upravo lista.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah ('erne, juvelir, Ljubljana
VVolfova ulica štev. 3
RfČliin zelen, v lese-Ol Oljlll nem zaboju,
kupim. Naslov v upravi
»Slovenca« pod št. 5028.
Lanene tropine
in druga krmila
nudi najceneje
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24,
veletrgovina iiin in mlev-iskih zdelkov.
Na dobro
DOMAČO HRANO
vzamem več stalnih gospodov. Poizve se v trgovini B. Ciber, Resljeva 7.
Na
domačo hrano
sprejmem več gospodov ali gdč. s 1. julijem v bližini Sv. Petra. — Naslov v upravi pod štev. 4968.
Dobro in poceni
kupite moške štofe, belo in rujavo kontenino pri
Ivanu Krošelj
Kette-Murnova (Martinova) cesta 15.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po UV najnižjih cenah pri
PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
za kopamo
m vio
AfiUKortc K-sorr
s popolnim znanjem slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, po možu tudi srbohrvaščine, izurjeno slovensko in nemško stenografinjo išče za takojšen nastop tovarna na Gorenjskem (blizu Ljubljane). Ponudbe z navedbo zahtevkov in prepisi spričeval na upravo lista pod „Perfektna" št. 4977.
'nseriralfe v „Slovencu "i
Od danes dalje *jsr „Doko" čevljev
izpopolnjena! V zalogi vseh vrst damskih, moških in otroških čevljev najboljše kvalitete po brezprimerno nizkih cenah. Vabimo vse obiskovalce velesejma na ogled in izbiro.
Tirgnuma „D£8t&" Ivami Čarman
L uftiana, Preš*rnooa ni ca št 9, tioariS^e
Ne zamudite obiskati specialn.
zasebnega tečaja
za gg. mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija L 1. Vse informacije daje g. vodja tečaja J. Steinman v Ljubljani — Zahtevajte prospekti
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig; v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, št rac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, biaga/niške bloke i. t d.
Strokovnjaki so si edini v tem. da so
„W£CM" ČAŠE
in aparati za vkuhavaaje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo Uf»ck-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana. Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene. — —
Mlekarska zadruga na Vrhniki
reg. zadruga z o. z.
izdeluje in prodaja I, vrste polnomastni emen-dolski sir v hlebih po pribl. 80 kg, in II. vrste polnomastni polementalski sir v hlebih po 30—60 kg, oboje po konkurenčnih cenah. Blago je razstavljeno na velesejmu v lastnem paviljonu.
Kotel Regina prele Balkan
Prvorazredni hotel v bližini centralnega kolodvora. Popolnoma rekonstruiran in opremljen z najmodernejšim komfortom. Tekoča mrzla in topla voda v sobah s kopalnicami. Centralna kurjava. Telefoni v sobah. Automnibus pri vsakem vlaku. Zmerne cene. Ista Uprava Hotel „Mo-naco" Venecija in Hotel „Romau Vicenco.


Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je naša dobra mamica, stara mamica, teta in tašča, gospa
Marija Černe roj. Jelene
dne 29. t. m. po daljši bolezni, previdena s tolažili svete vere, v starosti 86 let preminula.
Pogreb blage pokojnice se vrši v petek dne 1. julija 1927 ob 5 pop. iz hiše žalosti, Vidovdanska c. 24, na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne 30. junija 1927. Ivan Černe, sin. — Ivana Černe, hči — in vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila.	Mestni pogrebni zavod.
»Združene papirnice« d. d.
iščejo za svojo komerc. centralo v Vevčah
kalkulatorja
s potrebno teoretično naobrazbo in prakso, popolnoma verziranega v industrijski kalkulaciji, *ta-tistiki in knjigovodstvu, veščega slovenščine io nemščine. Naše državljanstvo pogoj. Naturalno stanovanje zasigurano. Samci imajo prednost. Oferte z navedbo zahtevkov je nasloviti na »Tajniltvo Združenih papirnic« v Ljubljani, Dunajska cesta L Priložiti so jim v prepisu dokazila o teoretični in praktični naobr&zbL
KRALJEVIČA
Tritetrt ure oddaljeno s parn kom od Sušaka. Morske In šolnine kopeli na pesku.
Informacije daje: Druitvo za promet stranaca u Kraljeviči.
P 39/25
Prostovoljna
dražba nepremičnin
Na predlog lastnikov, nI. Angele, Franceta in Antona Kladnik p. d. Planinšek iz Podveže št. 21, se proda vsled sklepa okrajnega sodišča v Gornjem gradu z dne 21. junija 1927, P 39/25—41 posestvo vi. št. 14 k. o. Podveža, t, j. večja gorska kmetija, oddaljena od vasi Luče 2 uri hoda, obstoječa iz 8 stavbenih parcel ter pašnikov v izmeri 8 ha 56 a 67 m2, njiv v izmeri 10 ha 89 a 49 m2, travnikov v izmeri 9 ha 50 a 70 m2, 2 gozdnih parcel v izmeri 121 ha 09 a 64 m2 ter iz planine, ki meri vkupno 47 ha 16 a 60 m2. Dražba se vrši dne
15. julija 1927 ob 11 dopoldne
v notarski pisarni v Gornjem gradu.
Izklicna cena znaša 300.000 Din in se ponudbe pod izklicno ceno ne sprejemajo. Prodajalci si pridržijo pravico pomisleka 10 dni glede odobrenja prodaje. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice nedotaknjene, kakor tudi pravice ostalih zavarovanih udeležencev. Dražbeno izkupilo po odbitku prevzetih tabularnih dolgov se poravna v 14 dneh po domiku.
Ostali dražbeni pogoji se smejo vpo-gledati v pisarni sodn. komisarja g. Frana Košenina, notarja v Gornjem gradu.
OKRAJ. SODIŠČE V GORNJEM GRADU
odd. I., dne 25. junija 1927,
7ahV?!fl V ^oboki tugi zaradi t.aiI »Miti. prerane, nepričakovane smrti našega blagega sina, brata, strica
Vladimirja Tomca
učiteljiščnika v Ljubljani
izrekamo tem potom vsem, ki so nam izkazali kakorkoli svoje sožalje, spremljali pogreb dne 27. t. m., oziroma se ga udeležili v Dolu pri Hrastniku, najiskre-nejšo zahvalo. Posebej izrekamo zahvalo p. t. Učiteljskemu zboru Dol - Hrastnik in Svobodi za obgrobne žalostinke, šolski mladini, deputaciji obeh društev nameščencev OUZD v Ljubljani in delavstvu, ki je pokojnika dvignilo iz Save ter se udeležilo njegove zadnje poti. Posebej se zahvaljujemo s. Jožetu Kozmosu za ginljivo nagrobnico, rodbini s. k. Malovrha za lepi venec in vso blagohotno skrb.
V Ljubljani, dne 30. junija 1927.
Rodbina Josip Tome.
Za Jutfoilov&nako tiskarno v Ljubljani; Karol Ceč.
izdajatelj: dr, Fr. Kulovec.
Urednik: Franc Teraetflar,
12970212